preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Organizacijske sheme in kariere v ZVU 145
Zahtevnej{e so bile odlo~itve za imenovanje politi~nega svetovalca, ki so v Rimu vzbudile
dokaj razvnet spor, ali bi imenovali kariernega funkcionarja ali pa politika. Na koncu naj bi se
De Gasperi odlo~il za Diega de Castra. Razmi{ljanje o tej skupini funkcionarjev bi zagotovo
porodilo nove poglede na fazo prehoda od angloameri{ke na italijansko upravo, ‘al pa to
vpra{anje ne spada med cilje tega prispevka.
Usposabljanje angloameri{kega osebja
Oficirji ZVU so se na podlagi usposabljanja v mati~ni dr‘avi in izku{enj, ki so si jih pridobili
na zasedenih obmo~jih, delili v dve razli~ni skupini, in sicer na tako imenovane Specialists in na
Military Government Officers.
Dokument, ki ga je pripravil oddelek G-3 vrhovnega {taba 15. armadne ~ete, name{~ene v
Italiji, dokazuje, da so bili visoka moralna pokon~nost, aktivizem, natan~nost, fleksibilnost in
kreativnost, pa tudi potrpe‘ljivost in odlo~nost ter so~utni pristop, zgrajen na razumevanju
drugih, le nekateri izmed predpogojev za imenovanje oficirjev ZVU. Potovalne izku{nje so tudi
bile prednost, pozitivno vrednoteni so bili {e ob~utek za ironijo, mo~an zna~aj in poveljni{ke
izku{nje 43 . To so bile na papirju lastnosti ameri{kega oficirja, dejanska stvarnost pa ni bila vselej
idili~na, kot zgovorno pri~a pripoved ameri{kega nabornika o svojem rekrutiranju v ZVU: »Za
vraga, major, tako je bilo. Delal sem v ~etni pisarni komisariata. Torej, major, veste, kako je s
tem. Fantje so hodili naokoli in dobro barantali, mi pa smo si delili poga~o. Potem so me zasa~ili
in me spravili v te‘ave. Rekli so: “Damo ti {e eno prilo‘nost. Vojno sodi{~e ali civilne zadeve”…ni
bilo izbire, in tako sem za{el sem« 44 .
Ameri{ki oficirji, ki so bili rekrutirani v ZVU, so se {olali tako voja{ko kot civilno. Ameri{ka
vojska je leta 1942 ustanovila posebno {olo pri Univerzi Virginia v Charlottesvillu pod upravo
brigadnega generala Corneliusa W. Wickershama. Njeno delovanje je spremljal sam predsednik
Roosvelt. Prav statistika, ki jo je novembra 1942 sestavil Executive Office ameri{kega
predsednika, nam daje zelo negativno podobo gojencev ~astni{ke {ole, ki so kasneje slu‘ili v
Evropi: od 49 gojencev v prvem razredu jih 52% ni imelo predhodnih izku{enj na upravni ravni
(pri 107 gojencih drugega razreda dele‘ pade na 35%), samo 8% gojencev je imelo izku{nje na
tujem (6,5% v drugem razredu), povpre~na starost je bila 48,1 let (46,5 let v drugem razredu).
Zapiski poleg tega bele‘ijo, da so bili {tevilni gojenci »rezervni oficirji v ve~letni slu‘bi«, opisali
so jih kot »poklicne veterane«, organizirane domoljube, politi~ne in socialne konservativce, ki
so jih poveljniki poslali v {olo, da bi se re{ili nekoristnih ni‘jih oficirjev 45 .
Ameri{ka vojska se je posebej osredoto~ila na usposabljanje oficirjev Specialists, oziroma
oficirjev za civilne zadeve ZVU, za katere so v omenjeni {oli voja{ke uprave v Charlottesvillu in
na Univerzah Boston, Chicago, Harward, Michigan, Northwestern, Pittsburgh, Stanford, Western
Reserve, Wisconsin in Yale razvili poseben program usposabljanja. Medtem, ko je
Charlottesville nudila specializacijo za podro~je civilnih zadev, so drugi posvetili ve~jo pozornost
poznavanju zasedenih obmo~ij in tujih jezikov. [ole CATS (Civil Affairs Training Schools)
so vodili civilni poverjeniki, ki so jih izbrale njihove univerze in so morali slediti navodilom
oddelka Training Branch of the Military Government, ki je bil odvisen od urada Provost Marshal
General’s Office s sede‘em v Fort Custru v dr‘avi Michigan. U~no osebje so sestavljali profesorji,
specializirani za razna disciplinarna podro~ja (upravne vede, kmetijstvo, vzgoja, tuje dr‘ave
itd.), s katerimi so sodelovali profesionalci in poslovne‘i, ki so ‘e pridobili izku{nje v tujih
dr‘avah. V za~etku so bili profesorji civilisti, pozneje pa so na njihovo mesto stopili ~astniki z
neposrednimi izku{njami v vojski. Med evropskimi dr‘avami v u~nem programu so bile