preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Organizacijske sheme in kariere v ZVU 143
krajevnih vladnih ustanov, temve~ so vklju~evali vse pomembnej{e osebnosti na politi~nem,
gospodarskem in dru‘benem prizori{~u v Trstu, Gorici in Pulju. Za Angle‘e in Ameri~ane so
le-ti pomenili nekak{no okno v svet (ali morda mikrokozmos), ki jih je obdajal 34 .Dabi
kapilarno raz{irili svoje teritorialne stike, so zavezniki vzpostavili stike tudi s tr‘a{kim prostozidarstvom
in podprli obnovo obeh lo‘, ki ju je ukinil fa{izem, in sicer »Julijske Alpe - Alpi Giulie«
in »Viljem Oberdank - Guglielmo Oberdan«, ki sta jima poveljevala ~astitljiva mojstra Fernando
Gandusio (predsednik sveta cone Trst) in Alessandro Costantinides 35 .
Tipologija osebja, ki smo jo doslej opisali, ka‘e to~no dolo~ene zna~ilnosti, na primer
prevlado vojakov, ve~inoma Britancev, bolj naklonjenim k sprejemanju ad hoc re{itev kakor pa
dolgoro~ni logiki upravljanja. @e od zadnjih mesecev leta 1945 je razvoj lokalnih razmer
prispeval k globokemu spreminjanju te slike.
Ob jalovih razultatih mirovnih pogajanj, ki so narekovali podalj{anje zavezni{ke prisotnosti
v Julijski krajini, je bilo vpra{anje Julijske krajine ‘e od sredine leta 1946, v celoti pa v letih 1947
in 1948, postavljeno v okvir nove ameri{ke usmeritve, ki naj bi omejila sovjetski vpliv. Zaradi te
nove usmeritve je Trst pridobil sredi{~no vlogo v ameri{kih zahodnoevropskih na~rtih, poleg
tega pa je s tega zornega kota bistvenega pomena dejstvo, da je angloameri{ka prisotnost v coni
Aza~ela postajati jamstvo stabilnosti na evropski in ne zgolj na lokalni ravni, ter se tako
spremenila v nekak{en preizkus sposobnosti ameri{ke zunanje politike 36 .
Seveda se je tako stanje neposredno odra‘alo v organiziranosti zavezni{kih kadrov v coni A,
obmo~ne zavezni{ke oblasti so tako postale izjemno opazovali{~einza~ela se je faza sodelovanja
diplomatskih in voja{kih oblasti.
Sodelovanje med voja{kimi hierarhijami in krajevnimi upravami na eni strani ter diplomatskimi
silami na drugi se je pokazalo z vklju~itvijo diplomatov v organizacijsko shemo »druge
faze« (glej Prilogo 2), ki je poleg poveljnika cone (biv{i vi{ji oficir za civilne zadeve) predvidevala
tudi angle{kega in ameri{kega politi~nega svetovalca. Ameri{ko diplomacijo naj bi v
za~etku zastopal funkcionar Joyce, nato pa Randolph Higgs, medtem ko naj bi Britance
zastopal Sullivan, ki ga je nasledil Philip Broad, karierni diplomat in prvi tajnik Foreign Offica,
ki se je med vojno skupaj s ~lani angle{ke misije spustil s padalom in se pridru‘il vrhovnemu
{tabu mar{ala Tita 37 .
V angle{ke diplomatske kroge vodi tudi ime Terenca Aireya, poveljnika cone, ki je nadomestil
Bowmana in bil v Trstu od 15. septembra 1947 do 19. marca 1951. Med vojno je War Office
tudi Aireya imenoval najprej za poveljnika Special Operations, nato pa za poveljnika voja{ke
obve{~evalne slu‘be Intelligence pri zavezni{kem generalnem {tabu v Kairu. Ko je zaklju~il svoj
mandat v Trstu, je nadaljeval svojo kariero v britanski obve{~evalni slu‘bi kot vodja Intelligencea
generala Dwighta Eisenhowerja pri zavezni{kem vi{jem generalnem {tabu 38 .
Nova vlada »diplomatov« je zaradi novega mednarodnega pomena Julijske krajine zahtevala
popolni nadzor nad krajevnim stanjem in torej tudi poostritev sistema direct rule, ki je postal
prava vladna praksa. Airey je takoj v svoji osebi zdru‘il vse vladne in upravne oblasti na
obmo~ju. Od aprila leta 1948 je poveljnik cone prevzel vse pristojnosti predsednika dr‘ave in
dr‘avne oblasti nasploh, glavnemu direktorju za civilne zadeve pa je poveril izvr{ilno oblast
uveljavljanja njegovih smernic.
^e si pozorno ogledamo proces imenovanja osebja v tej fazi (Priloga 2), opazimo, da je
porazdelitev mest med Britanci in Ameri~ani sledila izmenjavanju ravnovesij med voja{kim in
civilnim osebjem, ~eprav ga ni nikoli povsem nadomestila. Po na{em mnenju je najzgovornej{i
primer pomena tega izmenjavanja prehod oblasti v direktoratu za finance in gospodarstvo, ki
je leta 1948 iz britanskega voja{kega upravljanja D. S. Bickersteha pre{el pod civilno upravljanje
Ivana B. Whitea, oficirja slu‘be Foreign Service, ki je pred svojim prihodom v Trst slu‘il kot