preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Organizacijske sheme in kariere v ZVU 141
Gold, ki je poveljeval v Gorici, je nadaljeval svojo kariero v de‘eli in postal pravni oficir polk.
Smutsa, obmo~nega komisarja za Gorico, medtem ko so Britanca E. S. Orpwooda kmalu nato
imenovali za komisarja puljskega obmo~ja 16 .
Zavezniki so med trajanjem »prve faze« verjeli za~asnosti stanja (prim. Prilogo 1) in so v
Julijski krajini najprej postavili enak upravni sistem kakor v drugih italijanskih zasedenih
obmo~jih (AMGOT – Zavezni{ka Voja{ka Uprava na zasedenih obmo~jih). Organizacija civilnega
‘ivljenja v coni A je bila uvodoma zaupana upravnemu staffu, ki so ga sestavljali vi{ji oficir
za civilne zadeve (Nelson M. Monfort/A, Alfred C. Bowman) in vrsta poveljnikov oddelkov
(Chiefs), ki so bili odgovorni za razna podro~ja: notranje zadeve, pravne zadeve (C.M. Munnecke),
prehrana (M. P. Myatt/B), bivali{~a, delo (R.M. Albright/A, N.A. Holsten, J.J. Cantilli/A,
E.J. Scicluna/B, T. Lane/A), begunci (J.A. Kellet/B), oskrba (J.A. Kellett), javno zdravstvo
(E.G. Dalziel/B, T. Parr), {olstvo (J.P. Simoni/A), policija (G. Richardson/B), pristani{ke
storitve (Marks), industrija (H.B. Bradbury/A, E.H. Richardson/A, J.E. Foden/B), gospodarstvo,
najprej le kot urad (D.S. Bickerteth/B).
Zgodovinopisje je ‘e iz~rpno dokumentiralo dejstvo, da je bil temeljni cilj intervencijskega
programa ZVU v Julijski krajini do prvih mesecev leta 1947 zamejitev kriznih razmer. Sledil je
tako imenovanemu programu prevention of disease and unrest, ki je bil preverjen drugod po
Italiji in je nastal, da bi prepre~il izbruh dru‘benega nezadovoljstva in napetosti na obmo~jih
pod zavezni{kim nadzorom 17 .Tona~elo se je zlasti zrcalilo pri rekrutiranju odgovornega osebja
za najbolj ko~ljive oddelke, na primer oddelka za oskrbo civilnega prebivalstva, za reorganizacijo
prevoznega omre‘ja, za ponovno vzpostavitev pristani{kih struktur in za zaposlitev. V ta
namen so bili imenovani ~astniki, ki so ‘e izkusili podobne razmere v drugih delih Italije.
Majorja H. F. J. Myatta, ki je imel {tevilne izku{nje s podro~ja oskrbe v Eritreji, v Egiptu in v
ostalih italijanskih kolonijah, je denimo generalni {tab ZVU leta 1945 postavil na ~elo oddelka
za prehrano Julijske krajine. Pred svojim imenovanjem za upravljanje cone A je Myatt slu‘il kot
odgovorni ~asnik za oskrbo v Genovi in med njegove reference je sodilo tudi priporo~ilo majorja
V.R.A. Cooperja, izvr{nega direktorja podkomisije za prehrano generalnega {taba ZVU, ki je
poudaril Myattovo sijajno u~inkovitost v Rimu, kjer je takoj po osvoboditvi »opravil odli~no
delo, saj je nemudoma mesto oskrbel z vsem potrebnim« 18 . Tudi angle{ki major Edward
Scicluna, ~lan podkomisije za delo in zavezni{ke komisije za nadzor, ki so ga februarja 1946
poklicali, da bi vodil oddelek za delo, je imel za seboj posebno napeto izku{njo v industrijskem
sektorju de‘ele Piemont 19 . Velike socialne napetosti so avgusta leta 1945 v Trst prinesle
ameri{kega univerzitetnega profesorja Johna Simonija, da bi vodil oddelek za {olstvo. Komisija
za nadzor ga je predlagala zaradi njegovih izku{enj na podro~ju {olstva v okviru ZVU v ju‘ni
Italiji in zaradi njegovega sodelovanja z znanim ameri{kim pedagogom Carletonom Washburnom
pri obnovi italijanskega {olskega sistema. Velja opomniti tudi na dejstvo, da je bila med
na~eli »demokrati~ne {olske politike«, ki jih je novembra 1945 postavila voja{ka uprava, tudi
prepoved vklju~evanja pouka zgodovine italijanskega ali slovenskega osvobodilnega boja v
{olske programe 20 . Velika trenja med lokalnimi oblastmi (politi~nimi in nacionalnimi), ki so se
poleti leta 1945 okrepila in onemogo~ala upravljanje, so vi{jega oficirja za civilne zadeve
Alfreda Bowmana prisilila, da je za direktorja javne varnosti imenoval britanskega polkovnika
Geralda Richardsona, funkcionarja oddelka Criminal Investigation Division Scotland Yarda 21 ,
predvsem pa, da je uveljavil model uprave, ki je temeljil na na~elu direct rule, s katerim naj bi
ZVU prevzela vse upravne pristojnosti, in ki je ostal v veljavi (z ob~asnimi rahlimi odmiki) do
trenutka njegove ukinitve v oktobru 1954.
Zgodovinopisje je ‘e zdavnaj sprejelo dejstvo, da je na~elo direct rule v Julijski krajini nastalo
na lokalni ravni, da si ga je zamislil drugi vi{ji oficir za civilne zadeve, Alfred Bowman, skupaj s