preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Vpra{anje neposrednega vladanja 111
Vpra{anje neposrednega vladanja
Raoul Pupo
Pri poglobitvi vpra{anja t.i. »neposrednega vladanja« (direct rule), ki se nana{a predvsem
na Zavezni{ko voja{ko upravo, nam kot izhodi{~e lahko slu‘i splo{no znana, a zato ni~ manj
resni~na izjava Giampaola Valdevita, po kateri je bil Trst med leti 1943 in 1954 »heterovodeno«
mesto 1 . To je opazka, ki je za razli~na obdobja mogo~e raztegniti na celotno Julijsko krajino,
deloma do leta 1947, deloma pa do leta 1954. Potrebno je povedati, da tak{na situacija v tem
prostoru ni bila povsem nova, saj je tudi prvi svetovni vojni sledilo obdobje voja{ke uprave in
nato izredne civilne uprave: prav to izredno stanje – ki sta ga dobro preu~ila Angelo Visintin in
Almerigo Apollonio 2 –jemo~no vplivalo na lokalni dru‘beni ustroj. Petindvajset let kasneje se
je podobno izredno stanje ponovilo v {e izrazitej{i obliki in za dalj{e obdobje: ve~ kot desetletje
so se v Julijski krajini izmenjevale voja{ke zasedbe in mo~ne uprave, ki so bile izraz oddaljenih
oblasti – Berlina, Londona, Washingtona, Beograda –, a odlo~enih, da uveljavijo svojo mo~ na
ozemlju, predvsem pa z jasnim ciljem, da uresni~ijo svoje cilje preko monopolizacije oblasti.
Voja{ke uprave po svoji naravi niso demokrati~ne oblike oblasti, tudi ko govorijo o demokraciji;
tudi, ko jo ho~ejo uvesti, se poslu‘ujejo precej nenavadnih sredstev, zlasti na obmo~jih, ki
so dolgo ostala brez demokrati~ne izku{nje, kjer se je torej dojemanje politi~nega boja navzelo
mnogih slabih navad. To je pomemben vidik. Prvi korak voja{kih oblasti pri uveljavljanju
lastnega dojemanja demokracije je onemogo~itev tistih oblik oblasti, ki pri~ajo o druga~nih
pojmovanjih in okvirih. Jugoslovanska uprava je tako maja 1945 odpravila in{titucije, ki so se
nana{ale na italijansko dr‘avo; manj kot mesec kasneje je angloameri{ka uprava odpravila
»ljudsko oblast«, ki se je nana{ala na jugoslovansko dr‘avo. Na tej to~ki pa sta se prav zaradi
razli~nih pojmovanj demokracije, na katerih sta temeljili obe voja{ki upravi, angloameri{ka in
jugoslovanska, usodi cone A in B ter na~inov upravljanja obeh ozemelj dokon~no lo~ili. ZVU
tolerira razli~na mnenja, ~eprav jih ne mara in jih pozorno spremlja; jugoslovanska uprava pa
ne dovoljuje razli~nih mnenj in ne le, da ne dopu{~a njihovega izra‘anja, temve~ jih gore~no
sku{a izkoreniniti.
Toda tudi v coni A je morala demokracija – razumljena kot mo‘nost samoodlo~anja razli~nih
~lenov lokalne dru‘be – po~akati pred nujnej{imi zahtevami nadzora: ni naklju~je, da so
»neposredno vladanje« ve~krat izpostavili kot glavno zna~ilnost ZVU. Ta sodba, ki jo je neko~
dobro pojasnil Giampaolo Valdevit 3 , se je zaslu‘eno uveljavila v historiografiji: o njej se lahko
prepri~amo ‘e, ~e primerjamo dvoje dejanj Zavezni{ke voja{ke uprave, na za~etku in na
zaklju~ku njene vladavine. Prva je uredba {t. 11, ki je ukinila jugoslovanske ljudske oblasti in s
tem jasno poudarila izklju~nost zavezni{ke oblasti; drugo je postopanje ZVU jeseni 1953, ko je
ta z izjemno odlo~nostjo, v krvi ubranila izklju~nost svoje vloge v Trstu.
»Neposredno vladanje« ni pojem, ki bi mu karkoli o~itali – vsaj kar zadeva te‘njo po polnem
nadzoru nad cono A – vendar ga je mogo~e natan~neje raz~leniti: ZVU je bila voja{ka oblast,
ni bila pa totalitarna. To pomeni, da so obstajali vidiki, nad katerimi je ZVU zahtevala popoln
nadzor ({lo je za {iroko pojmovana varnostna vpra{anja), in drugi, kjer te zahteve ni bilo.
Obstajale so dolo~ene prioritete, ki pa so se spreminjale skozi ~as. Poleg tega so obstajala
podro~ja, kjer je morala ZVU upo{tevati zunanje dejavnike (recimo gospodarske povezave
med cono A in Italijo); zato so se za~ele spletati vezi in razvijati pogajanja med ameri{ko upravo