preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

100 Tommaso Montanari
1. Odobritev sredstev za dokon~anje za~etih del.
2. Izvedba programa javnih del, za katerega je bilo predvideno financiranje iz »fonda Lire
AUSA«.
3. Povezava omenjenega programa z drugimi javnimi deli, ki so tudi sicer absolutno potrebna in
nujna.
4. Dograditev hi{ INCIS.
5. Postavitev toba~ne manufakture.
6. Vzpostavitev namakalnega sistema na Krminsko-gradi{~anskem polju.
7. Oblikovanje proste cone v skladu s posredovanim projektom.
8. Odobritev potrebnega sofinanciranja za deficitarne prora~une lokalnih skupnosti.
Toda kateri je bil tisti »ob~utljivi politi~ni prostor«, o katerem je prefekt pisal na za~etku
svojega pisma? Glede politi~nih sporov velja poudariti poseben na~in, kako je o njih poro~al
prefekt. Giovanni Palamara je bil namre~ nagnjen k poenostavljanju aktualnih vpra{anj in jih
je v skladu s staro shemo, ki je veljala neposredno po vojni, razumeval kot spore za nacionalno
pripadnost. V istem poro~ilu je prefekt namre~ zatrdil, da lahko politi~ne usmeritve v pokrajini
enostavno razdelimo na »italijanske in slovanske« oziroma »proslovanske«.
Po Palamarinem mnenju sta obstajala dva tabora, ki sta se frontalno soo~ala in s tem ogro‘ala
javni red in mir ter gospodarsko in dru‘beno obnovo na Gori{kem: na eni strani Slovani, ki so
strnjeno nastopali proti Italijanom, onkraj razli~nih politi~nih stali{~; ob njih so bili komunisti,
~eprav so bili tedaj ‘e vklju~eni v KPI (lokalna komunisti~na stranka je z vklju~itvijo v italijanski
dr‘avni okvir morala skozi te‘avno programsko prenovo in je iskala novo vlogo v spremenjenem
institucionalnem okviru). Proti temu bloku so nastopali Italijani, zdru‘eni proti raznarodovalnim
na~rtom nasprotnikov.
Prefektovo poenostavljanje je torej brisalo razlike, ki so se za~ele s te‘avo dolo~ati z
oblikovanjem prvih politi~nih sil. Konflikt, ki je delil prebivalstvo, je prefekt dojemal z izklju~nim
poudarkom na njegovem narodnostnem oz. nacionalnem zna~aju. Svojevrstna in
stalna zna~ilnost, ki je vplivala tudi na lokalne volilne kampanje, je bila ena~enje politi~nega
nasprotnika z nacionalnim sovra‘nikom. Politika je bila tako ponovno ‘rtvovana potrebi po
obrambi italijanstva in v odnosih z vlado se je vedno znova ponavljala pro{nja po pomo~i pred
nevarnostjo, ki je prihajala z onkraj meje.
Obnova (1949-1956)
Vladna pomo~ se je izrazila v bolj ali manj izdatnih in za~asnih subvencijah ter v ad hoc
zakonskih ukrepih znotraj {ir{ega programa gospodarsko-finan~ne pomo~i (npr. projekt proste
cone, zakon {t. 1438, december 1948). Obnova in raz{iritev ljudskih stanovanj se je v ve~ji meri
za~ela {ele v zadnjih mesecih leta 1948, ko se je v ve~ini ob~in za~ela gradnja ljudskih stanovanj
UNRRA CASAS. Kmalu zatem, 24. februarja 1948, je italijanski parlament sprejel zakon, ki ga
je predlagal minister za delo in socialne zadeve Amintore Fanfani (zakon {t. 43, »Ukrepi za
pove~anje delavske zaposlenosti z izgradnjo hi{ za delavce«); to je bil za~etek na~rta Ina Casa,
v katerem so videli za~asno panacejo za problem brezposelnosti.
Prestrukturiranje nacionalnega gospodarstva in spremembe v proizvodnji na za~etku petdesetih
let so v Gori{ki pokrajini povzro~ile drasti~no zmanj{anje zaposlenih v industriji. Zamrznitev
novih zaposlitev, razgradnja in prenova tovarni{kih kompleksov ter nazadnje val
odpu{~anj: vse to je zelo zmanj{alo {tevilo delavcev. Leta 1945 je bilo v Zdru‘enih jadranskih
ladjedelnicah (Cantieri Riuniti dell’Adriatico) in v livarni SAFOG (Società Anonima Fonderia