LINGUISTICA XLIX - Filozofska fakulteta - Univerza v Ljubljani

Povzetek
KOMENTAR K IZBIRI GLAGOLSKIh OBLIK V clozih ŠTUDENTOV
ITALIJANISTIKE IN PREVAJANJA (OPREDELITEV KRITIČNIh TOČK
IN PRIMERJAVA POSAMEZNIh SKUPIN)
Avtorica opazuje in komentira izbiro italijanskih glagolskih oblik v clozih študentov 2., 3., in 4.,
letnika študijskega programa Italijanski jezik in književnost, 2. in 3. letnika Medjezikovnega
posredovanja ter 4. letnika Prevajalstva. Skupni imenovalec vseh treh študijskih smeri je prisotnost
eksplicitnega poučevanja značilnosti italijanskega glagolskega sistema in njegovih rab,
čeprav je delež tovrstnega pouka na italijanistiki večji, medtem ko je na prevajalstvu več aktivnosti
tvorjenja besedil. Za namene raziskave je bil izdelan test, sestavljen iz petih kratkih, vsebinsko
zaokroženih avtentičnih besedil ter odlomka iz romana Giorgia Bassanija il giardino dei
finzi-contini, spremenjenih v cloze. Ker pa pri tem tipu naloge pravilna izbira ni rezultat zgolj
poznavanja rabe, ampak najprej pravilnega razumevanja besedilnega sveta, so cloze spremljale
dejavnosti, kot so podčrtovanje neznanih besed, prevod besedila v slovenščino in dopolnjevanje
besedila ob predhodno podani slovenski različici. Rezultati raziskave pokažejo, da študenti skoraj
nimajo težav z razumevanjem besedilnega sveta, pač pa z njegovo aktivno interpretacijo in
aplikacijo rab glagolskih oblik. Za najbolj kritične se izkažejo signalizacija preddobnosti v preteklosti
v neodvisnih in relativnih stavkih, signalizacija relativnih časovnih odnosov v zapletenejših
skladenjskih konstrukcijah in polpremem govoru, signalizacija preludija, izbira med perfektom
in imperfektom, signaliziranje ograjevanja pripovedovalca od novic o preteklih dogodkih
z obliko condizionale composto. Vendar pa na kritičnost točke ne vpliva zgolj sam pojav, ampak
njegova (ne)prepoznavnost v ko- in kontekstu. Rezultati so pokazali – z izjemo ene skupine –,
da je napredek premosorazmeren z leti študija. hkrati se je izkazalo, da je eksplicitno poučevanje
in aktivno opazovanje rab glagolskih oblik za njihovo pravilno rabo bistveno, saj tudi predznanje,
pridobljeno v neformalnem stiku z jezikom, ki prispeva zlasti k razumevanju besedilnega
sveta, in izkušnje s tvorjenjem besedil ne morejo zajeziti vpliva interference. Zaradi implicitne
prisotnosti materinščine pri rabi tujega jezika avtorica predlaga aktivnosti pri tujejezičnem
pouku, ki bi izhajale iz besedil v maternem jeziku. Poleg tega meni, da bi študenti potrebovali
še več stika s tujejezičnimi besedili, saj bi le tako premostili težave pri aplikaciji svojih teoretičnih
znanj v praktičnih situacijah. Prav tako je treba študente spodbujati k zavestni izgradnji
in interpretaciji besedilnega sveta.
203