LINGUISTICA XLIX - Filozofska fakulteta - Univerza v Ljubljani

Povzetek
OSEBEK IN GLAGOL Z dormire, telefonare IN arrivare
V RAZLIČNIh KONTEKSTIh
Članek predstavlja rezultate raziskave, opravljene s pomočjo vprašalnika na vzorcu stotih govorcev.
Namen članka je opisati zvezo med jezikovnim kontekstom in obliko izjave v italijanščini.
V vprašalniku je podana vrsta jezikovnih kontekstov, s katerimi so povezani različni tipi stavkov,
anketiranci pa so naprošeni, da se izrečejo o ustreznosti vsake posamezne različice glede
na predlagani kontekst. Članek se omejuje na predstavitev zaporedja osebek + glagol v dveh
različnih kontekstih z glagoli dormire, telefonare in arrivare, ki se med sabo razlikujejo po
semantično-aspektualnih lastnostih, a so enaki z vidika strukture argumentov. Ti glagoli imajo
namreč en sam argument, in sicer osebek, ki lahko ostane tudi impliciten, saj je v italijanščini
skladenjsko neobvezen; posledično so vsi ostali elementi, ki bi se lahko dodali k izjavi, od glagola
neodvisni. Med seboj primerjana jezikovna konteksta sta v našem primeru predstavljena
v obliki vprašanj, v odgovorih pa izzoveta vsakič različno organizacijo podatkov: v prvem kontekstu
(»che cosa è successo«) ne osebek ne glagol nista predpostavljena in tako je njuna pojavitev
kot takšna informativna; v drugem (»sono andata a fare spese. E Maria?«) se pojavi samo
osebek in tako je glagol tisti, ki prinaša »novo« informacijo. Upoštevajoč te kontekstualne omejitve,
ima prispevek namen proučiti, katere jezikovne strategije uspešno oz. neuspešno prenašajo
zahtevano vrsto informacij. Podana je primerjava rezultatov za izbrane tri glagole, da bi
tako lahko ugotovili zvezo med lastnostmi danih elementov, kontekstom in obliko izjave.
159