Kliping_12_4_2024

nova.slovenija
from nova.slovenija More from this publisher
12.04.2024 Views

Zbirka medijskih objav DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE Število objav: 11 Internet: 6 Tisk: 5 Spremljane teme: Janša Janez (Ivan): 4 Komisija - poslovnik: 1 Horvat Jožef: 3 PS SD: 1 Kolegij predsednika DZ: 1 DZ - ... Parlament: 3 Breznik Franc: 2 Vonta Tamara: 1 Sluga Janja: 1 Furman Karmen mag.: 1 Lisec Tomaž: 2 Prednik Jani: 2 Rosec Franc: 2 Gregorič Miroslav: 1 Čebela Bojan: 2 Žnidaršič Jernej: 2 ...

Zbirka medijskih objav<br />

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE<br />

Število objav: 11<br />

Internet: 6<br />

Tisk: 5<br />

Spremljane teme:<br />

Janša Janez (Ivan): 4<br />

Komisija - poslovnik: 1<br />

Horvat Jožef: 3<br />

PS SD: 1<br />

Kolegij predsednika DZ: 1<br />

DZ - ... Parlament: 3<br />

Breznik Franc: 2<br />

Vonta Tamara: 1<br />

Sluga Janja: 1<br />

Furman Karmen mag.: 1<br />

Lisec Tomaž: 2<br />

Prednik Jani: 2<br />

Rosec Franc: 2<br />

Gregorič Miroslav: 1<br />

Čebela Bojan: 2<br />

Žnidaršič Jernej: 2<br />

...


Internet Naslov Po odločitvi odbora možnost razlastitve zemljišč za gradnjo suhih zadrževalnikov ostaja<br />

Zaporedna št.<br />

1<br />

Povzetek<br />

Medij<br />

Rtvslo.si, Slovenija<br />

Rubrika, Datum Ostalo; 11. 4. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

La. Da.<br />

Horvat Jožef , Breznik Franc , Lisec Tomaž , Rosec Franc , Čebela Bojan , Žnidaršič Jernej<br />

...postopku posegi v lastninsko pravico izvajali v okviru obstoječe zakonodaje s tega področja, torej zakona o urejanju<br />

prostora. Kot je poudaril poslanec Franc Rosec , bi imela novela preprečila prekomerne posege v lastninske pravice<br />

prebivalcev, ki so v lanskih ujmah utrpeli veliko škodo na objektih, zemljiščih in...<br />

Internet Naslov Komisija za poslovnik sprejela dve spremembi poslovnika<br />

Zaporedna št.<br />

2<br />

Povzetek<br />

Medij<br />

Rtvslo.si, Slovenija<br />

Rubrika, Datum Ostalo; 11. 4. <strong>2024</strong><br />

Avtor T. K. B.<br />

Teme<br />

Komisija - poslovnik , Furman Karmen mag.<br />

...in obravnave zadev EU. Spremembe pa naj bi prispevale k boljši organizaciji in učinkovitosti DZ. Predsednica<br />

komisije in prvopodpisana pod predlog Karmen Furman (SDS) je v dopolnili obrazložitvi pojasnila, da predlog vsebuje<br />

dve spremembi. Prva se nanaša na ureditev tretje obravnave zakona v DZ. Glede na to, da...<br />

Internet Naslov Koalicija zavrača predlog SDS: Varovala za razlastitve so dovolj učinkovita<br />

Zaporedna št.<br />

3<br />

Povzetek<br />

Medij<br />

N1info.si, Slovenija<br />

Rubrika, Datum Ostalo; 11. 4. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

STA<br />

Horvat Jožef , Breznik Franc , Lisec Tomaž , Rosec Franc , Čebela Bojan , Žnidaršič Jernej<br />

...postopku posegi v lastninsko pravico izvajali v okviru obstoječe zakonodaje s tega področja, torej zakona o urejanju<br />

prostora. Kot je danes poudaril poslanec Franc Rosec , bi imela novela nedvomno koristne učinke, saj bi preprečila<br />

prekomerne posege v lastninske pravice prebivalcev, ki so v lanskih ujmah utrpeli veliko...<br />

Tisk Naslov Putinova agentura v Bruslju in Ljubljani<br />

Zaporedna št.<br />

4<br />

Povzetek<br />

Medij Demokracija, Slovenija Stran: 18<br />

Rubrika, Datum Ostalo; 11. 4. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Gašper Blažič<br />

Janša Janez (Ivan) , Vonta Tamara , Sluga Janja<br />

Površina: 1.399 cm<br />

2<br />

...zvijati roke nacionalnim državam - članicam EU. Kdo je proruskiagent? Pomenljivo je, kako seje takoj po veliki noči<br />

tiskovna konferenca predsednika SDS Janeza Janše in evropskega poslanca Milana Zvera o politikantskem početju<br />

podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove ujela s sveže »zakuhano« afero, ki je hotela...<br />

Internet Naslov Predlog energetskega zakona ne bo omejeval trdnih goriv, omejitve za plin pa ostajajo<br />

Zaporedna št.<br />

5<br />

Povzetek<br />

Medij<br />

Domovina.je, Slovenija<br />

Rubrika, Datum Ostalo; 11. 4. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Uredništvo<br />

Kolegij predsednika DZ , DZ - Državni zbor - Parlament , Gregorič Miroslav<br />

...Odbor državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor se je odločil, da bo iz predloga energetskega zakona črtal<br />

omejitev uporabe trdnih goriv v novih stanovanjskih stavbah...<br />

2


Internet Naslov Zakaj je odvetnik Slovenskih železnic za milijone kupil zemljišče, s katerim ne more nič?<br />

Zaporedna št.<br />

6<br />

Povzetek<br />

Medij<br />

Necenzurirano.si, Slovenija<br />

Rubrika, Datum ostalo; 11. 4. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Primož Cirman, Tomaž Modic<br />

Janša Janez (Ivan) , DZ - Državni zbor - Parlament<br />

...Skupino SŽ. Za hčerinsko družbo SŽ – Potniški promet je med letoma 2019 in 2021 opravil za skoraj 119 tisoč evrov<br />

storitev. Med prijatelji Pod tretjo Janševo vlado je Kodela spletel tesne vezi z Alešem Miheličem , takratnim državnim<br />

sekretarjem na ministrstvu za infrastrukturo iz vrst NSi, ki od zamenjave oblasti...<br />

Internet Naslov "Stranka se utaplja v Golobovem mešanju megle!"<br />

Zaporedna št.<br />

7<br />

Povzetek<br />

Medij<br />

Zurnal24.si, Slovenija<br />

Rubrika, Datum Ostalo; <strong>12</strong>. 4. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Hvala Sergeja Hadner<br />

PS SD , Prednik Jani<br />

...Medevidentiranimi kandidati, teh je bilo kar 22, so v kandidaturo privolili Tadej Beočanin, župan Ajdovščine, evropski<br />

poslanec in nekdanji predsednik DZ Milan Brglez ter Jani Prednik, vodja poslanske skupine SD, ki je za predsednika<br />

stranke že neuspešno kandidiral. " Vsi so dobri kandidati in imajo potencial, vprašanje pa je, kako si bodo sestavili...<br />

Tisk Naslov Bo Matjaž Han izzval Prednika, Brgleza in Beočanina?<br />

Zaporedna št.<br />

8<br />

Povzetek<br />

Medij Dnevnik, Slovenija Stran: 3 Površina: 490 cm 2<br />

Rubrika, Datum V ospredju; <strong>12</strong>. 4. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Anže Lebinger<br />

Teme<br />

Prednik Jani<br />

...zavzemajo za njegovo kandidaturo, so tudi takšni, ki menijo, da vstop v tekmo tik pred zdajci ni najboljša poteza. Ne<br />

gre zanemariti, da vodja poslancev Jani Prednik, evroposlanec Milan Brglez in ajdovski župan Tadej Beočanin v<br />

predkongresnem času že dalj časa zbirajo glasove za predsedniški stolček. Pri tem velja izpostaviti,...<br />

Tisk Naslov Predstave za "glupe" državljane<br />

Zaporedna št.<br />

9<br />

Povzetek<br />

Medij Dnevnik, Slovenija Stran: 13 Površina: 239 cm 2<br />

Rubrika, Datum Mnenja; <strong>12</strong>. 4. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Polona Jamnik<br />

Teme<br />

Janša Janez (Ivan)<br />

...sovraštva in neskončne hipokrizije. Pa če morda še ne veste, najbolj vešči so tega ravno stari obrazi s pogledom v<br />

desno. Prava smer je pač desna smer. Če je Janša ob osamosvojitvi samo sanjal, da bo Slovenijo nagnil v desno, ker<br />

mu je Spomenka Hribar to zlobno nakano učinkovito preprečila, je zdaj prepričan, da se...<br />

Tisk Naslov Vlado Miheljak: SD in njeni (ne)volivci<br />

Zaporedna št.<br />

10<br />

Povzetek<br />

Medij Mladina, Slovenija Stran: 6 Površina: 448 cm 2<br />

Rubrika, Datum Ostalo; <strong>12</strong>. 4. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Vlado Miheljak<br />

Teme<br />

Janša Janez (Ivan) , Horvat Jožef<br />

...enkrat že govorila. In tudi Matjaž to večkrat pove, da seje s prihodom Levice v parlament zradikaliziral še posebej levi<br />

politični spekter.« Poslanec NSi Jožef Horvat o tem, da muje (takratni) poslanec SD Matjaž Han razkril, daje problem<br />

parlamentarne nestrpnosti na levici, zlasti v stranki Levica, in ne morda na desnici....<br />

3


Tisk Naslov IZTOK SELJAK<br />

Zaporedna št.<br />

11<br />

Povzetek<br />

Medij Mladina, Slovenija Stran: 40<br />

Rubrika, Datum Intervju; <strong>12</strong>. 4. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Monika Weiss<br />

DZ - Državni zbor - Parlament<br />

Površina: 2.617 cm<br />

2<br />

...odgovorna tudi evropska industrija sama. Spominjam se napačnega pristopa Evrope na vseh ravneh leta 2004, ob<br />

vstopu Slovenije v EU. Povabljen sem bil v slovenski parlament in vsi govorci so poudarjali, kako smo dosegli svoje<br />

cilje in bolj ali manj zaključili neko pot. Potem smo se Kaj bi morali razvijati? Evropa ima ogromno...<br />

4


Rtvslo.si 11.04.<strong>2024</strong><br />

Četrtek, <strong>12</strong>:21<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://www.rtvslo.si/slovenija/po-odlocitvi-odbor...<br />

1 / 2<br />

Slovenija<br />

Po odločitvi odbora možnost razlastitve<br />

zemljišč za gradnjo suhih zadrževalnikov ostaja<br />

V koaliciji vztrajajo, da država potrebuje učinkovit okvir za odziv na<br />

naravne nesreče<br />

11. april <strong>2024</strong> ob <strong>12</strong>.20 • MMC RTV SLO<br />

La. Da.<br />

Odbor DZ-ja za finance je zavrnil predlog, s katerim so hoteli v<br />

SDS-u odpraviti možnost razlastitev po nujnem postopku.<br />

Opozarjajo predvsem na razlastitve kmetijskih zemljišč za<br />

gradnjo suhih zadrževalnikov.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Gradnja suhega zadrževalnika Veliki potok v občini Grosuplje. Foto: Direkcija<br />

RS za vode/Luka Jesenšek<br />

Odbor DZ za finance je zavrnil predlog novele zakona o obnovi,<br />

razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, s katerim želijo v SDS-u<br />

odpraviti možnost razlastitev po nujnem postopku. Predlagali so, da<br />

bi se ob črtanju postopkov razlastitve po nujnem postopku posegi v<br />

lastninsko pravico izvajali v okviru obstoječe zakonodaje s tega<br />

področja, torej zakona o urejanju prostora. Kot je poudaril poslanec<br />

Franc Rosec , bi imela novela preprečila prekomerne posege v<br />

lastninske pravice prebivalcev, ki so v lanskih ujmah utrpeli veliko<br />

škodo na objektih, zemljiščih in lastnini.<br />

5


Rtvslo.si 11.04.<strong>2024</strong><br />

Četrtek, <strong>12</strong>:21<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://www.rtvslo.si/slovenija/po-odlocitvi-odbor...<br />

2 / 2<br />

V SDS-u opozarjajo predvsem na težave kmetov ob nameri po<br />

njihovih besedah zelo obsežnih razlastitev kmetijskih zemljišč za<br />

gradnjo suhih zadrževalnikov. V Sloveniji kmetijskih zemljišč ni v<br />

izobilju, zato se morajo odločitve sprejemati v pogovoru z lastniki<br />

kmetijskih zemljišč in ne brez njih, je dejal poslanec Franc Breznik .<br />

Z Roscem sta poudarila, da v SDS ne nasprotujejo protipoplavnim<br />

ukrepom, a bi se jih po njihovem mnenju zagotovo dalo izvesti<br />

drugače in ceneje, tako da ne bi po nepotrebnem izgubljali<br />

dragocenih in visokokakovostnih kmetijskih zemljišč. Njun strankarski<br />

kolega Tomaž Lisec je dodal, da mnogi pozabljajo na dejstvo, da gre<br />

pri tem za trajne razlastitve.<br />

Tudi Jožef Horvat (NSi) je izpostavil pomen spoštovanja zasebne<br />

lastnine. " Obstajajo temeljni družbeni postulati, v katere ne gre posegati<br />

z lahkotnostjo. Med njimi je zagotovo tudi zasebna lastnina, " je dejal.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

"Država potrebuje učinkovit okvir za odziv na naravne<br />

nesreče"<br />

Koalicijski poslanci so predlog SDS zavrnili kot nepotreben. Uroš<br />

Brežan (Svoboda) je poudaril, da država potrebuje učinkovit,<br />

robusten in predvidljiv zakonodajni okvir za odziv na naravne<br />

nesreče. Predvsem ni nobenega smisla v čezmernem omejevanju<br />

direkcije za vode pri izvajanju nujnih ukrepov za povečanje poplavne<br />

varnosti, je prepričan. Pomen teh ukrepov je izpostavil tudi Bojan<br />

Čebela (Svoboda).<br />

Po besedah poslanca Svobode Jerneja Žnidaršiča je razumljivo, da<br />

napoved gradnje suhih zadrževalnikov pri mnogih sproža dvom, a gre<br />

za zelo učinkovit ukrep. " Seveda pa morajo zadrževalniki temeljiti na<br />

natančnih analizah, " je poudaril.<br />

Očitke opozicije je zavrnil tudi Gregor Umek z direktorata za vode na<br />

ministrstvu za naravne vire in prostor. Zagotovil je, da so poskrbeli za<br />

varovala, ki onemogočajo nezakonite in neupravičene razlastitve.<br />

Poudaril je, da bo treba javno korist dokazati tako v splošnem kot za<br />

konkretne primere.<br />

Na predlog novele je imela več pripomb tudi zakonodajno-pravna<br />

služba DZ. Kot je dejala njena predstavnica Špela Maček Guštin ,<br />

predlagana ureditev krši osnovno zahtevo zagotavljanja ustavnega<br />

načela enakosti pred zakonom. Splošno razlastitveno zakonodajo bi<br />

namreč uveljavila le za nekatere primere, za druge - čeprav v<br />

bistvenem podobne - pa ne.<br />

6


Rtvslo.si 11.04.<strong>2024</strong><br />

Četrtek, 17:53<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/kom...<br />

1 / 1<br />

Preberite tudi<br />

Komisija za poslovnik sprejela dve spremembi poslovnika<br />

11. april <strong>2024</strong> ob 17.51 • Ljubljana - STA<br />

T. K. B.<br />

Komisija DZ za poslovnik je na današnji seji z dvotretjinsko večino sprejela predlog<br />

sprememb poslovnika DZ, ki so jih vložile poslanske skupine Svoboda, SDS in NSi.<br />

Spreminja se ureditev tretje obravnave predloga zakona v DZ in obravnave zadev EU.<br />

Spremembe pa naj bi prispevale k boljši organizaciji in učinkovitosti DZ.<br />

Predsednica komisije in prvopodpisana pod predlog Karmen Furman (SDS) je v dopolnili<br />

obrazložitvi pojasnila, da predlog vsebuje dve spremembi. Prva se nanaša na ureditev tretje<br />

obravnave zakona v DZ. Glede na to, da se v parlamentarni praksi vsebina stališč poslanskih<br />

skupin v tretji obravnavi v primerih, ko k predlogu zakona niso vložena dopolnila, ponovi in je<br />

vsebinsko enaka kot v prvi oz. drugi obravnavi na seji DZ, se predlaga, da poslanske skupine v<br />

tem primeru ne predstavijo svojih stališč do predloga zakona.<br />

To pa ne velja, če so v tretji obravnavi k predlogu zakona vložena dopolnila. V tem primeru se<br />

v uvodnem delu točke lahko podajo dopolnilna obrazložitev predlagatelja oz. njegovega<br />

predstavnika, mnenje vlade, če ta ni predlagateljica zakona, in stališča poslanskih skupin.<br />

Osnovni namen predlagane ureditve je po besedah Furman spoštovanje načela racionalnosti<br />

in ekonomičnosti zakonodajnega postopka.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Zakonodajno-pravna služba DZ sicer meni, da bi predlagana ureditev, pa čeprav naj bi veljala<br />

le v primerih, ko k predlogu zakona ne bi bilo vloženih dopolnil, delovanje DZ v zakonodajnem<br />

postopku zožila in ga omejila, v celoti pa izključila tudi možnost, da od predlagatelja zahteva,<br />

naj poda dopolnilno obrazložitev.<br />

Druga predlagana sprememba poslovnika se nanaša na ureditev obravnave zadev EU na<br />

sejah matičnih delovnih teles. Predlog sprememb predvideva, da te zadeve matična delovna<br />

telesa lahko obravnavajo po presoji predsednika in ne več obvezno, kot je določeno z veljavno<br />

poslovniško ureditvijo.<br />

Po predlagani ureditvi bodo predsedniki matičnih odborov glede na vsebino in pomembnost<br />

dodeljene zadeve sami presodili, ali bodo zadevo obravnavali. V primeru, ko matično delovno<br />

telo ne obravnava dodeljene zadeve, se šteje, da soglaša s predlogom.<br />

Ker gre za manj zahtevne spremembe poslovniških določb, ki bodo po mnenju predlagateljev<br />

omogočile boljšo organizacijo in učinkovitost dela DZ, se predlog sprememb obravnava po<br />

skrajšanem postopku.<br />

7


N1info.si 11.04.<strong>2024</strong><br />

Četrtek, 13:20<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://n1info.si/novice/slovenija/koalicija-zavra...<br />

1 / 2<br />

Koalicija zavrača predlog SDS: Varovala za<br />

razlastitve so dovolj učinkovita<br />

Slovenija Avtor: STA 11. Apr <strong>2024</strong> 13:17 0 komentarjev<br />

Delite :<br />

Foto: Denis Sadiković/N1<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Odbor DZ za finance je zavrnil predlog novele zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih<br />

sredstev, s katerim želijo v SDS odpraviti možnost razlastitev po nujnem postopku. Prepričani so<br />

namreč, da bi s tem ogrozili kmetijska zemljišča. V koaliciji so menili, da je v zakonu poskrbljeno za<br />

dovolj učinkovita varovala.<br />

V SDS so predlagali, da bi se ob črtanju postopkov razlastitve po nujnem postopku posegi v<br />

lastninsko pravico izvajali v okviru obstoječe zakonodaje s tega področja, torej zakona o urejanju<br />

prostora. Kot je danes poudaril poslanec Franc Rosec , bi imela novela nedvomno koristne učinke,<br />

saj bi preprečila prekomerne posege v lastninske pravice prebivalcev, ki so v lanskih ujmah utrpeli<br />

veliko škodo na objektih, zemljiščih in lastnini.<br />

Slovenija 13. Dec 2023 2<br />

Zakon o obnovi potrjen: denar bodo z višjim davkom zagotavljala tudi<br />

podjetja<br />

8


N1info.si 11.04.<strong>2024</strong><br />

Četrtek, 13:20<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://n1info.si/novice/slovenija/koalicija-zavra...<br />

2 / 2<br />

V SDS opozarjajo predvsem na težave kmetov ob nameri po njihovih besedah zelo obsežnih<br />

razlastitev kmetijskih zemljišč za gradnjo suhih zadrževalnikov. V Sloveniji kmetijskih zemljišč ni v<br />

izobilju, zato se morajo odločitve sprejemati v pogovoru z lastniki kmetijskih zemljišč in ne brez njih,<br />

je dejal poslanec Franc Breznik .<br />

Z Roscem sta poudarila, da v SDS ne nasprotujejo protipoplavnim ukrepom, a bi se jih po njihovem<br />

mnenju zagotovo dalo izvesti drugače in ceneje, tako da ne bi po nepotrebnem izgubljali dragocenih<br />

in visokokakovostnih kmetijskih zemljišč. Njun strankarski kolega Tomaž Lisec je dodal, da mnogi<br />

pozabljajo na dejstvo, da gre pri tem za trajne razlastitve.<br />

Tudi Jožef Horvat (NSi) je izpostavil pomen spoštovanja zasebne lastnine. “Obstajajo temeljni<br />

družbeni postulati, v katere ne gre posegati z lahkotnostjo. Med njimi je zagotovo tudi zasebna<br />

lastnina,” je dejal.<br />

Koalicija predlog zavrnila kot nepotreben<br />

Koalicijski poslanci so predlog SDS zavrnili kot nepotreben. Uroš Brežan (Svoboda) je poudaril, da<br />

država potrebuje učinkovit, robusten in predvidljiv zakonodajni okvir za odziv na naravne nesreče.<br />

Predvsem ni nobenega smisla v čezmernem omejevanju direkcije za vode pri izvajanju nujnih<br />

ukrepov za povečanje poplavne varnosti, je prepričan. Pomen teh ukrepov je izpostavil tudi Bojan<br />

Čebela (Svoboda).<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Magazin 10:14 0<br />

Nasa nad Lunino površino posnela “desko za surfanje”: za kakšen predmet<br />

je šlo<br />

Po besedah poslanca Svobode Jerneja Žnidaršiča je razumljivo, da napoved gradnje suhih<br />

zadrževalnikov pri mnogih sproža dvom, a gre za zelo učinkovit ukrep. “Seveda pa morajo<br />

zadrževalniki temeljiti na natančnih analizah,” je poudaril.<br />

Očitke opozicije je zavrnil tudi Gregor Umek z direktorata za vode na ministrstvu za naravne vire in<br />

prostor. Zagotovil je, da so poskrbeli za varovala, ki onemogočajo nezakonite in neupravičene<br />

razlastitve. Poudaril je, da bo treba javno korist dokazati tako v splošnem kot za konkretne primere.<br />

Na predlog novele je imela več pripomb tudi zakonodajno-pravna služba DZ. Kot je dejala njena<br />

predstavnica Špela Maček Guštin , predlagana ureditev krši osnovno zahtevo zagotavljanja<br />

ustavnega načela enakosti pred zakonom. Splošno razlastitveno zakonodajo bi namreč uveljavila le<br />

za nekatere primere, za druge – čeprav v bistvenem podobne – pa ne.<br />

9


Demokracija 11.04.<strong>2024</strong><br />

Četrtek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 18<br />

Površina: 1.399 cm 2 1 / 3<br />

Gašper Blažič | O Montaža Demokracija, F,A. BOBO/Žiga Živulovič jr., Omrežje X, STA/Dante<br />

Novakovič, Anže Malovrh, Tamino Petelinšek, Bor Slana<br />

Putinova agentura<br />

v Bruslju in<br />

Ljubljani<br />

Bolj ko<br />

se bliža začetek uradne kampanje za volitve v<br />

evropski parlament večja je nervoza na tranzicijski levici.<br />

Čeprav poslanci v evropskem parlamentu nimajo večjega<br />

vpliva na notranjo politiko, pa rezultati in razmerja<br />

med strankami pokažejo realno stanje.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Postalo pa je jasno še nekaj, in sicer<br />

to, kolikšen je v resnici vpliv Kremlja<br />

na evropsko in tudi slovensko<br />

politiko. Pokazalo seje namreč, da samo<br />

nekaj obrobnih skrajno desnih strank<br />

v Evropi ne more zadovoljiti interesov<br />

Vladimirja Putina, da od znotraj oslabi<br />

Evropsko unijo, kar je sicer njegov trajni<br />

interes. Ironija pa je, da se zagovorniki<br />

ideje o močni EU - mednje sodi tudi<br />

nekdanji predsednik RS Borut Pahor,<br />

povzetek njegovega govora na to temo<br />

smo objavili v prejšnji številki Demokracije<br />

- velikokrat zatekajo tudi k idejam o<br />

EU kot centralizirani naddržavi, saj naj<br />

bi edino taka lahko konkurirala drugim<br />

velesilam, a prav takšna različica EU bi<br />

dejansko negirala samo sebe in sprožila<br />

protiudar. To pomeni, da Moskva<br />

dejansko podpira tiste politične sile, ki<br />

želijo z globalistično agendo in avtoritarnostjo<br />

zvijati roke nacionalnim državam<br />

-<br />

članicam EU.<br />

Kdo je proruski agent?<br />

Pomenljivo je, kako seje takoj po veliki<br />

noči tiskovna konferenca predsednika<br />

SDS Janeza Janše in<br />

evropskega poslanca<br />

Milana Zvera o politikantskem početju<br />

podpredsednice Evropske komisije Vere<br />

Jourove ujela s sveže »zakuhano« afero, ki<br />

je hotela iz Janše narediti proruskega agenta<br />

samo zato, ker je lani jeseni dal intervju<br />

za desni portal The Voice of Europe, in to<br />

celo do te mere, naj bi bili Janši (in še<br />

komu)<br />

intervju celo plačali, izvor denarja<br />

pa naj bi imel morda prstne odtise Kremlja.<br />

No, precej nerodno postavljena zanka,<br />

če pomislimo, da je Janša še kot premier<br />

v času zadnje vlade skupaj s kolegoma iz<br />

Poljske in Češke obiskal ukrajinsko prestolnico<br />

in se srečal s predsednikom Volodimirjem<br />

Zelenskim. Zaradi tistega<br />

obiska so ga tako mainstream mediji kot<br />

tedanji opozicijski del politike (zlasti<br />

Tanja<br />

Fajon, ki se v kratkem poslavlja s funkcije<br />

predsednice SD) trgali na kose, zadnji<br />

šef CK ZKS Milan Kučan pa je v svojih<br />

javnih izjavah namigoval na »deljeno krivdo«<br />

Rusije in Ukrajine. Čeprav danes kaže,<br />

da večinski del slovenske tranzicijske (kot<br />

tudi evropske) levice podpira Ukrajino kot<br />

napadeno državo, pa se ni mogoče izogniti<br />

vtisu, da številni evropski levičarji sedijo<br />

na dveh stolih, le redki pa si upajo<br />

odkrito podpirati Putinovo<br />

politiko agresije.<br />

V naši državi so to morda kandidati<br />

prorusko usmerjene zunajparlamentarne<br />

stranke Resni.ca, kije v času prejšnje vlade<br />

(so)organizirala nasilne demonstracije<br />

proticepilcev, vendar ne gre pri tem<br />

prezreti vloge evroposlanca iz vrst SD Milana<br />

Brgleza, ki se bo v kratkem potegoval<br />

celo za najvišjo funkcijo v SD ob močni<br />

podpori botrov iz ozadja. Med bolj prorusko<br />

usmerjene bi sicer lahko uvrstili kvečjemu<br />

še Zmaga Jelinčiča Plemenitega,<br />

medtem ko je Uroš Lipušček, ki se prav<br />

tako podaja na evropske volitve (z asistenco<br />

DeSUS in Dobre države) do Kremlja<br />

bolj zadržan, oster pa do Izraela.<br />

Mimogrede: Putin je prejšnji teden na<br />

obisku sprejel tudi srbskega režiserja<br />

Emirja Kusturico, ki seje Putinu pocukrano<br />

zahvaljeval za njegovo »zgodovinsko<br />

pravičnost« in skozi vrstice izrazil<br />

obžalovanje, da tovrstna pravičnost<br />

Površina: 1.399 cm 2 10<br />

ni bila uveljavljena v 90. letih, ko so morali<br />

zaradi akcije Nevihta številni Srbi<br />

zapustiti Hrvaško.<br />

Če pade Ukrajina ...<br />

Postavlja se vprašanje, s kakšnimi nameni<br />

je bila sprožena ta sicer nerodno<br />

postavljena afera s »proruskimi janšisti«.<br />

Spomnimo: pred časom so slovenski levičarski<br />

propagandisti razglašali, daje Janša<br />

slovenski Putin, ker naj bi bil tako avtoritaren<br />

in povezan z Viktorjem Orbanom<br />

iz sosednje Madžarske (slednji naj bi bil<br />

bolj prijateljski z Rusijo kot druga EU), a<br />

seje pokazalo, daje dejansko sedanji premier<br />

Robert Golob glavni akter slovenske<br />

»putinizacije«. Veliko levičarskih aktivistov<br />

je do Putina sicer zadržanih, ker je<br />

Rusija sovražna do levičarske globalne<br />

agende (denimo LGBT), to pa je denimo<br />

spet priročen izgovor evropske »desne<br />

alternative«, da v resnici Putin brani<br />

evropske vrednote in predstavlja pomembnega<br />

zaveznika pri ohranjanju Evrope in<br />

njenem varovanju pred agresivno levico.<br />

Precej slaba tolažba, saj ruski tanki, puške,<br />

bajoneti in droni v Ukrajini ne ubijajo zato,<br />

ker bi Kremelj tam želel pomesti z levičarsko<br />

agendo, ampak zaradi čisto drugih<br />

stvari. In skoraj ni več dvoma, da bodo<br />

naslednje na vrsti članice vzhodnega sektorja<br />

EU, če Ukrajina pade. To pa pomeni<br />

konec globalnega miru,<br />

pri čemer ni izključena<br />

niti uporaba orožja za<br />

množično<br />

uničevanje, proti kateremu je bila atomska<br />

bomba iz Hirošime prava igračka. Verjetno<br />

se zdaj tudi precejšen del evropske levice<br />

tega zaveda. Čas bo pokazal, v kolikšni<br />

meri, saj je ukrajinski predsednik Volodimir<br />

Zelenski v začetku tega tedna znova


Demokracija 11.04.<strong>2024</strong><br />

Četrtek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 18<br />

Površina: 1.399 cm 2 2 / 3<br />

Površina: 1.399 cm 2 11<br />

Kcndidati Gibanje Svoboda so bdi »ztotncnl* v dokaj kiclkem času,.<br />

očitno jim je Klemen Grošelj dokončno dal košarico.<br />

opozoril Zahod, daje vojaška pomoč premajhna. In če Ukrajina<br />

pade, se bodo spopadi preselili v države zahodno od Ukrajine.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Padli agent Grošelj<br />

Zanimivo je tudi, kako so mnogi evropski levičarski predstavniki<br />

v zadnjem časti ustvarjali položaj razklanega jezika. Janša<br />

je v prispevku, ki ga objavljamo na straneh 22 in 23 (izvirno je bil<br />

prejšnji teden objavljen na omrežju X), orisal nerodno zastavljene<br />

nastope Klemena Grošlja, evroposlanca iz vrst Gibanja Svoboda<br />

(prej LMŠ), kije tako rekoč hkrati z objavo tega prispevka<br />

napovedal, da umika kandidaturo za evropskega poslanca. Izkazalo<br />

seje, da krivec za to vendarle ni bil Janša, ampak spor zaradi<br />

položaja na listi, saj naj bi Grošlja potisnili na šele osmo mesto<br />

na listi (kar je sicer še vedno boljše kot deveto mesto<br />

Ljudmile Novak na listi NSi), to pa naj bi ga zelo ujezilo. Podobno<br />

kot tudi to, da ima Gibanje Svoboda velike težave pri sestavljanju<br />

svoje kandidatne liste za Bruselj in da se Golob dobesedno<br />

prek svoje denarnice pogaja z morebitnimi nosilci liste.<br />

No, v soboto, 6. aprila, je tudi postalo jasno, kakšne težave je<br />

imelo Gibanje Svoboda pri sestavljanje liste. In če je še nekaj dni<br />

prej neuradni minister za informiranje Matej Arčon dopovedoval,<br />

da glede Grošlja še ni nič odločenega in daje ta soglasje<br />

umaknil v afektu, je to postalo jasno ob Zbiljskem jezeru, kjer je<br />

pri močno okrnjeni udeležbi (seveda pa ni manjkal neuradni šef<br />

Svobode Zoran Jankovič) stranka predstavila svojo listo, na katero<br />

pa za nosilca ni mogla uvrstiti kakor kandidata za evrokomisarja,<br />

nekdanjega predsednika računskega sodišča Tomaža<br />

Vesela, ker bi morala v primeru njegove izvolitve za evroposlanca<br />

in prestopa v Evropsko komisijo Slovenija voliti nadomestnega<br />

poslanca. Seveda pa »svobodnjaki« o tem niso vprašali obeh<br />

koalicijskih strank SD in Levice (kaj šele opozicije), pač pa so<br />

očitno Vesela predstavili na lastno pest. No, precej klavrno so za<br />

nosilca liste nato razglasili nekdanjega poslanca LDS, zdravniško<br />

dvoživko Aleksandra Merla. Na listi so se znašli še dosedanja<br />

evroposlanka Irena Joveva, trije aktualni poslanci DZ (Janja<br />

Sluga, Tamara Vonta in Uroš Brežan), dva državna sekretarja v<br />

Golobovem kabinetu (Vojko Volk in Maša Kociper), predsednik<br />

podmladka Matej Grah in celo minister za obrambo Marjan<br />

Šarec. Skratka, krpanje lukenj, saj seje največji vladni stranki<br />

Državni vrh v Sloveniji uradno podpira Ukrcjno, torto nekateri znnki<br />

hudo mudilo, mainstream mediji pa to predstavljajo kot »sanjsko<br />

ekipo«. No, vprašanje je, ali bo šlo z Veselom res tako gladko, saj<br />

seje zelo hitro odzval kandidat za najvišjo funkcijo v SD Milan<br />

Brglez, češ da bo njegova stranka predlagala svojega kandidata.<br />

Od Jankoviča do<br />

Stevanoviča<br />

Sedaj se postavlja vprašanje, ali glavni Putinovi zavezniki niso<br />

kar sedanji slovenski oblastniki. Spomnimo: Zoran Jankovič,<br />

častni gost festivala Gibanja Svoboda to soboto, še vedno ni vrnil<br />

Putinovega odlikovanja, medtem ko Milan Kučan, ki se zadnje<br />

čase spet pojavlja v javnosti, nikoli ni pojasnil svojih prijateljskih<br />

vezi s prorusko usmerjenim voditeljem Republike Srbske Miloradom<br />

Dodikom, sledi pa vodijo še naprej do srbskega predsednika<br />

Aleksandra Vučiča, ki se zaradi vpliva Moskve ne more<br />

odločiti, ali naj gre Srbija v EU ali ne. Zato je vsako propagandno<br />

povezovanje Janše z Dodikom in celo s Putinom zelo slaba prvoaprilska<br />

šala. Pravjanšaje namreč glavna tarča ne<br />

kažejo no bližino z .Moskvo.<br />

samo levičarskih<br />

propagandistov, pač pa tudi t. i. alternativne desnice, ki SDS<br />

enači z levimi globalisti, Judi in podobno, na drugi strani pa<br />

izreka simpatije Moskvi. Tu govorimo predvsem o Zoranu Stevanoviču<br />

in njegovi stranki Resni.ca, ki seveda ni zelo pomemben<br />

igralec v slovenski politiki, je pa v času prejšnje vlade za tranzicijsko<br />

levico opravil umazano delo: organizacijo razgrajaških<br />

protestov t. i. proticepilcev, ko so napadali ne samo policiste,


Demokracija 11.04.<strong>2024</strong><br />

Četrtek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 18<br />

Površina: 1.399 cm 2 3 / 3<br />

Stranka Resni.ca je v času prejšnje vlade opravila umazano delo zn Najvplivnejši politik Republike Srbske Milorad Dodik nikoli ni skrival<br />

tranzicijsko levico z razgrnjaškimi proticepilskimi protesti. povezanosti z Milanom Kučanom.<br />

Kaj je Janez Janša sploh<br />

rekal za portal The<br />

Voice ofEurope<br />

Ob izbruhu »škandala« z Janševim intervjujem<br />

za portal The Vaice of Europe<br />

so nekateri mediji, denimo Reporter in<br />

Necenzurirana pred<br />

dnevi objavljali nekakšne<br />

povzetke intervjuja, ki naj bi dokazovali<br />

domnevno »bratenje« med SDS<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Površina: 1.399 cm 2 <strong>12</strong><br />

V sobote se je na festivalu Gibanja Svoboda<br />

v Zbiljah pojavil tudi nosilec Putinovega<br />

ampak tudi novinarje, sedanja oblast pa<br />

je kršilcem začela vračati že plačane kazni.<br />

Ali to ne pomeni tihega zavezništva<br />

tistih, ki so bolj ali manj odkrito na strani<br />

Kremlja?<br />

S figo v žepu<br />

odlikovanja Zoran Jankovič.<br />

Očitno<br />

ne brez razloga.<br />

Sicer pa, če smo v preteklosti spremljali<br />

dokaj neposrečene akrobacije sedanje<br />

oblasti glede odnosa do ruskih vohunov,<br />

velja omeniti, da seje vsaj eden od kandidatov<br />

prej omenjene proruske zunajparlamentarne<br />

stranke, nekdanji direktor<br />

policije (!), bratil z izgnanim ruskim diplomatom,<br />

kar ni nepomembno. Res pa<br />

je, da Ruska federacija Evropske unije ne<br />

more oslabiti samo s (finančno) podporo<br />

strankam »alternativne« desnice, pač pa ■<br />

tudi s prikrito podporo tistim, ki si želijo<br />

EU kot centralistično »naddržavo« in s<br />

tem sprožajo nezadovoljstvo zlasti na strani<br />

Poljske, Madžarske in Češke. Ob tem ni<br />

odveč omeniti dokaj bedne predstave za<br />

javnost, ko so ruski hekerji domnevno<br />

Vsako propagandno<br />

povezovanje Janše<br />

z Dodikom in<br />

celo s<br />

Putinom je<br />

dejansko zelo slaba<br />

prvoaprilska šala.<br />

minirali spletni portal MMC RTVS, ki<br />

naj<br />

bi bil preveč na strani Ukrajine. Ob tem<br />

pa je ista RTVS zadnjo nedeljo celo v verskem<br />

programu (!) naredila reklamo za<br />

nekakšen mednarodni festival mladih v<br />

ruskem Sočiju, kjer je bil med predavatelji,<br />

ki so navzoče poučevali o pravičnosti<br />

in miru, (sicer po videozvezi) tudi - Putin.<br />

To je morda še en dober pokazatelj, kdo je<br />

v<br />

So tudi znanilci centralizma v F.U v resnici<br />

ruski agenti? Komisarka Vera Jourova bi bila<br />

lahko tukšen primer.<br />

naši državi dejanski nosilec Putinovega<br />

načina vladanja in da podpora Ukrajini<br />

ni nujno izraz levičarskih pretenzij.<br />

Ali še<br />

več: v naši državi očitno vladajoči podpirajo<br />

Ukrajino s figo v žepu. Enako kot slovensko<br />

članstvo v Natu in EU. [d]<br />

in evropsko skrajno desnico. No, ti povzetki<br />

so nekoliko drugačni od tistih, ki<br />

so jih mediji objavljali takoj po intervjuju<br />

lansko jesen. »Srčno upam, da bodo<br />

evropske volitve naslednje leto v evropske<br />

institucije pripeljale drugačne, bolj<br />

razumne ljudi in tiste, ki so se sposobni<br />

soočiti z migrantsko situacijo. Ne samo<br />

blabla in pisati nove strategije in potem<br />

iskati kompromis, ampak resno vzeti<br />

posel, zavarovati zunanje meje in jih<br />

obravnavati kot meje, ne kot dobrodošlico<br />

vsem, ki mislijo, da je življenje v Evropi<br />

veliko boljše,« je Janša po poročanju<br />

portala Žurnal24 dejal za prej omenjeni<br />

portal in opozoril tudi na morebiten<br />

vzpon skrajnih strank, če evropska »sredina«<br />

ne bo zmogla rešiti pomembnih<br />

vprašanj, ki zadevajo migracije in varnost.<br />

Predsednik SDS pri tem ni napovedal<br />

odhoda iz Evropske ljudske stranke,<br />

čeprav je omenil tudi to možnost. Izrazil<br />

je pripravljenost sodelovanja z evropsko<br />

politično skupino Identiteta in demokracija<br />

(ID), vendar le s tistimi strankami, ki<br />

v vojni v Ukrajini niso na strani Rusije.<br />

To pa tudi že v samem jedra demantira<br />

bombastične naslove v Reporterju, češ<br />

da Janša zapušča zmerno Evropsko ljudsko<br />

stranko in se želi pridružiti evropski<br />

skrajni desnici, kjer naj bi pomembno<br />

vlogo igral tudi ruski kapital.


Domovina.je 11.04.<strong>2024</strong><br />

Četrtek, 10:40<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://www.domovina.je/predlog-energetskega-zakon...<br />

1 / 2<br />

Predlog energetskega zakona ne bo<br />

omejeval trdnih goriv, omejitve za plin<br />

pa ostajajo<br />

Uredništvo<br />

11. 4. <strong>2024</strong> ob 10:35 0 komentarjev<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

vir: Pixabay<br />

POSLUŠAJ ČLANEK<br />

Odbor državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor se je odločil, da bo iz<br />

predloga energetskega zakona črtal omejitev uporabe trdnih goriv v novih<br />

stanovanjskih stavbah v strnjenih naseljih.<br />

Predloge, da bi odstranili tudi omejitev uporabe plina za ogrevanje, je odbor zavrnil –<br />

kljub temu, da naj bi gospodinjstva, ki se ogrevajo na plin, k celotnim izpustom<br />

prispevala manj kot 2 %. Odbor je sklenil, da kolegiju predsednice DZ predlaga<br />

uvrstitev zakona na redno sejo, ki naj bi se začela 22. aprila. V SDS in NSi so s<br />

13


Domovina.je 11.04.<strong>2024</strong><br />

Četrtek, 10:40<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://www.domovina.je/predlog-energetskega-zakon...<br />

2 / 2<br />

sklicevanjem na navedbe združenja distributerjev plina zagovarjali tudi črtanje<br />

omejitve uporabe plina in tako kljub odločitvi za črtanje omejitve uporabe trdnih goriv<br />

niso bili zadovoljni.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Med poslansko razpravo na odboru so v SDS vlado kritizirali glede pretirane<br />

osredotočenosti na sončno energijo. Z namenom prehoda so namesto prepovedi<br />

predlagali spodbude. Iz Svobode so očitke zavračali in Miroslav Gregorič je zatrdil,<br />

da je potencial sončne energije v Sloveniji velik. Ob tem je izpostavil, da je treba najti<br />

možne lokacije za črpalne hidroelektrarne, ki bi omogočile hrambo energije, še piše<br />

Portal24.<br />

14


Necenzurirano.si 11.04.<strong>2024</strong><br />

Četrtek, 18:30<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://necenzurirano.si/clanek/svet/slovenske-zel...<br />

1 / 6<br />

Zakaj je odvetnik Slovenskih železnic<br />

za milijone kupil zemljišče, s katerim<br />

ne more nič?<br />

Nepremičninski posli v Slovenskih železnicah (SŽ): zakaj je<br />

podjetje v lasti njihovega odvetnika kupilo zemljišče, s katerim<br />

trenutno ne more početi ničesar? In od kod mu trije milijoni<br />

evrov za kupnino?<br />

Avtor: Svet24 / Primož Cirman in Tomaž Modic četrtek, 11. 4. <strong>2024</strong>, 17:40<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Miha Kušar (na fotografiji levo) je solastnik podjetja, ki je pred kratkim poplačalo tri milijone evrov<br />

kupnine za zemljišče Slovenskih železnic (SŽ). Na fotografiji z desne: član poslovodstva SŽ Miha Butara,<br />

solastnik Hmezada TMT Domen Prešeren, prvi mož SŽ Dušan Mes in nekdanji generalni sekretar SD<br />

Klemen Žibert. Fotografija naj bi bila posneta leta 2023.<br />

necenzurirano.si<br />

15


Necenzurirano.si 11.04.<strong>2024</strong><br />

Četrtek, 18:30<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://necenzurirano.si/clanek/svet/slovenske-zel...<br />

2 / 6<br />

Območje ljubljanske železniške postaje je trenutno ena najbolj vročih<br />

nepremičninskih lokacij v Sloveniji. Tam se v teh dneh začenja gradnja poslovnostanovanjskega<br />

kompleksa Emonika. Ob Vilharjevi cesti bo zrasla nova poslovna<br />

stavba, ob Masarykovi cesti in nekdanji tovarni Kolinska pa stanovanja. Večina<br />

zemljišč na tem območju je bila vrsto let v lasti Slovenskih železnic (SŽ). Toda v<br />

zadnjih letih so postala zanimiva za kupce, med katerimi se najdejo tudi špekulanti.<br />

Nekatera od teh zemljišč pa so novega lastnika našla v poslovnih krogih, ki so blizu<br />

vodilnim na železnicah.<br />

Kako do zemljišča?<br />

Eno takšnih je <strong>12</strong>.400 kvadratnih metrov veliko zemljišče ob železniških tirih v Zeleni<br />

jami. Kupilo ga je podjetje JLF, ki je v začetku leta zanj dokončno poplačalo tri<br />

milijone evrov kupnine. Lastnika podjetja sta nepremičninski poslovnež Miha Kušar in<br />

odvetnik Franci Kodela , ki je več let delal za SŽ, torej prodajalca teh zemljišč. Medtem<br />

ko na železnicah v tem ne vidijo ničesar spornega, pa Kušarjeve poslovne povezave<br />

vodijo v sam vrh SŽ, ki jih vodi Dušan Mes . Kako je torej podjetje JLF prišlo do<br />

zemljišča? In kako bo z njim zaslužilo?<br />

Ko cena pade, pride edina ponudba – od odvetnika SŽ<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Zemljišča v Zeleni jami se nahajajo nedaleč od glavne železniške postaje v Ljubljani:<br />

med železniškimi tiri in poslovnimi objekti Droge Kolinske. Trenutno so tam prostori, v<br />

katerih domuje Železniško gradbeno podjetje (SŽ-ŽGP), eden najpomembnejših<br />

gradbincev v državi. Na isti lokaciji so še delavnice in skladišča. Na SŽ so nam<br />

zatrdili, da so se zemljišča na tem območju odločili prodati zaradi več razlogov: ker<br />

ne spadajo med strateške nepremičnine, ker je lokacija za potrebe SŽ-ŽGP premajhna<br />

in ker so interes za nakup »izkazali določeni razvijalci nepremičnin«. Ponudbe za<br />

nakup so javno zbirali dvakrat:<br />

Konec leta 2021, ko je postavljena cena znašala 3,5 milijona evrov, se ni odzval nihče.<br />

Marca 2022, v zadnjih mesecih prejšnje vlade, pa so prejeli eno ponudbo. To je oddalo<br />

podjetje JLF, ki ga je Franci Kodela začel ustanavljati le nekaj tednov pred tem.<br />

Znižali ceno<br />

16


Necenzurirano.si 11.04.<strong>2024</strong><br />

Četrtek, 18:30<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://necenzurirano.si/clanek/svet/slovenske-zel...<br />

3 / 6<br />

Še pred tem so na SŽ ceno zemljišča znižali za pol milijona evrov. Po neuradnih<br />

informacijah naj bi spremenili tudi pogoje plačila kupnine, a tega ni mogoče preveriti,<br />

saj na spletni strani tega oglasa ni več mogoče najti. Čeprav so na SŽ pojasnili, da so<br />

z različnimi nepremičninarji »opravili oglede na terenu in informativne sestanke«,<br />

nihče od njih ponudbe ni oddal.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Prvi oglas, ki je bil neuspešen.<br />

Slovenske železnice<br />

Kupnina je znašala tri milijone evrov ali dobrih 241 evrov na kvadratni meter, pri<br />

čemer jo je kupec lahko odplačal v treh obrokih. Kdo je podjetju JLF zagotovil tri<br />

milijone evrov, s katerimi je to poravnalo kupnino za zemljišča, ni mogoče preveriti.<br />

Na njih namreč nikoli ni bilo vpisane nobene hipoteke, če odštejemo tisto, ki so jo za<br />

zavarovanje plačila kupnine imele SŽ.<br />

Prijatelji vodilnih na železnicah<br />

Od kod je torej prišel denar? Analiza podjetij, v katerih je deloval, odgovora na to<br />

vprašanje ne daje. Kodela je edini lastnik Inštituta za javna naročila, ki je leta 2022<br />

ustvaril nekaj več kot 17 tisoč evrov prihodkov. V preteklosti je bil polovični lastnik<br />

velenjske družbe Habit, enega od večjih upravnikov stanovanj v državi. Njegov delež<br />

je pozneje odkupil nepremičninski mogotec Aleksander Jereb . Pred nakupom<br />

zemljišč je Kodela več let delal za Skupino SŽ. Za hčerinsko družbo SŽ – Potniški<br />

promet je med letoma 2019 in 2021 opravil za skoraj 119 tisoč evrov storitev.<br />

17


Necenzurirano.si 11.04.<strong>2024</strong><br />

Četrtek, 18:30<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://necenzurirano.si/clanek/svet/slovenske-zel...<br />

4 / 6<br />

Med prijatelji<br />

Pod tretjo Janševo vlado je Kodela spletel tesne vezi z Alešem Miheličem , takratnim<br />

državnim sekretarjem na ministrstvu za infrastrukturo iz vrst NSi, ki od zamenjave<br />

oblasti dela na SŽ kot svetovalec poslovodstva. Mihelič naj bi Kodelo želel videti na<br />

položaju direktorja podjetja SŽ – Infrastruktura. Po zadnjih parlamentarnih volitvah<br />

pa je Kodela veljal za kader Klemna Žiberta , nekdanjega generalnega sekretarja<br />

Socialnih demokratov (SD). Toda septembra 2022, ko je bila pogodba o prodaji<br />

overjena pri notarju, je v podjetje JLF vstopil nov solastnik: Miha Kušar, sicer lastnik<br />

številnih podjetij, ki se ukvarjajo z nepremičninsko dejavnostjo.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Podjetje JLF se je kot novi lastnik zemljišč vpisalo septembra 2022. V istem mesecu je dobilo novega<br />

solastnika.<br />

necenzurirano.si<br />

Kušar je bil v zadnjih letih poslovni partner poslovneža Domna Prešerna , ki velja za<br />

prijatelja Dušana Mesa in člana poslovodstva SŽ Mihe Butare . Prešeren in Kušar sta<br />

sodelovala pri več nepremičninskih projektih na območju Ljubljane. Letos pa je<br />

Kodela postal solastnik več Kušarjevih podjetjih, v katerih je imela v prejšnjih letih<br />

deleže Prešernova družba Hmezad TMT. Ta je širši javnosti postala znana med<br />

epidemijo. Državnemu zavodu za blagovne rezerve je takrat dobavila 22 milijonov<br />

18


Necenzurirano.si 11.04.<strong>2024</strong><br />

Četrtek, 18:30<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://necenzurirano.si/clanek/svet/slovenske-zel...<br />

5 / 6<br />

navadnih obraznih mask, a so te zaradi težav s certifikati obtičale na carini.<br />

Čakajo na občino in Čehe?<br />

V zgodbi je ključno vprašanje, zakaj je podjetje, ki ga je posebej za ta posel ustanovil<br />

odvetnik SŽ, vložilo tri milijone evrov v nakup zemljišča, s katerim trenutno ne more<br />

početi ničesar.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Na zemljiščih so trenutno pisarne družbe SŽ-ŽGP.<br />

Google<br />

Po veljavnem občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) namreč na tem<br />

območju ni dovoljena nobena gradnja. Podjetje JLF ne prejema prihodkov od<br />

najemnin. Kot so nam pojasnili na železnicah, lahko družba SŽ-ŽGP nepremičnine na<br />

teh zemljiščih po dogovoru, sklenjenem ob prodaji, brezplačno uporablja še do<br />

septembra <strong>2024</strong>.<br />

Kje se torej skriva ekonomika posla? Kot so nam pojasnili na SŽ, nimajo podatkov o<br />

tem, kakšne načrte ima novi lastnik na tem območju. Toda odgovor na to vprašanje je<br />

verjetno povezan s sosednjimi parcelami. Natančneje, s štirimi hektarji zemljišč pri<br />

nekdanji tovarni Kolinska, ki so v istem času prav tako dobila novega lastnika. To sta<br />

postala slovaška družba Corwin in češko podjetje Hartenberg, ki ga obvladuje<br />

nekdanji češki premier Andrej Babiš . Poleti 2022 sta jih odkupila od privatizacijskega<br />

tajkuna Igorja Laha .<br />

19


Necenzurirano.si 11.04.<strong>2024</strong><br />

Četrtek, 18:30<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://necenzurirano.si/clanek/svet/slovenske-zel...<br />

6 / 6<br />

Naložba za prihodnost<br />

Slovaki in Čehi imajo trenutno v Ljubljani odprte še tri druge nepremičninske projekte,<br />

vsi pa se nahajajo na zemljiščih, med katerimi je manj kot kilometer zračne razdalje.<br />

Na območju Kolinske nameravajo zgraditi več kot 400 stanovanj. Tudi zato je težko<br />

verjeti, da jih zemljišča v Zeleni jami ne bi zanimala, če bi bilo na njih dovoljeno<br />

graditi. A za zdaj se nikomur očitno ne mudi. Če bi podjetje JLF zemljišča prodalo do<br />

leta 2026, bi moralo SŽ doplačati morebitno razliko v ceni. Po tem letu pa bo dobiček,<br />

ki ga bo ustvarilo pri poslu, lahko obdržalo zase.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

V neposredni bližini zemljišč bodo tuji vlagatelji gradili stanovanja.<br />

MOL<br />

20


Zurnal24.si <strong>12</strong>.04.<strong>2024</strong><br />

Petek, 07:02<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://www.zurnal24.si/slovenija/stranka-se-utapl...<br />

1 / 6<br />

623 ogledov <strong>12</strong>. April <strong>2024</strong>, ob 7:00<br />

"Stranka se utaplja v Golobovem<br />

mešanju megle!"<br />

Avtor Sergeja Hadner Hvala<br />

X<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Socialni demokrati (SD), ki so zaradi afere o sodni<br />

stavbi na Litijski cesti v Ljubljani, strmoglavili na<br />

lestvicah javnomnenjske podpore, bodo na jutrišnjem<br />

kongresu izbirali novo vodstvo predvsem pa iskali pot<br />

iz idejne, kadrovske in strankarske krize.<br />

Sedanja predsednica druge največje koalicijske stranke Tanja<br />

Fajon se po aferi sodna stavba za ponovni mandat ne poteguje.<br />

Medevidentiranimi kandidati, teh je bilo kar 22, so v kandidaturo<br />

privolili Tadej Beočanin, župan Ajdovščine, evropski poslanec in<br />

nekdanji predsednik DZ Milan Brglez ter Jani Prednik, vodja<br />

poslanske skupine SD, ki je za predsednika stranke že<br />

neuspešno kandidiral. " Vsi so dobri kandidati in imajo potencial,<br />

vprašanje pa je, kako si bodo sestavili ekipo in kako veliko<br />

podporo bodo dobili na kongresu. S šibko podporo bo<br />

predsedniku težko resneje posegati v položaj stranke v državi in<br />

v vladno politiko," je ocenjuje nekdanji predsednik SD Igor<br />

21


Zurnal24.si <strong>12</strong>.04.<strong>2024</strong><br />

Petek, 07:02<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://www.zurnal24.si/slovenija/stranka-se-utapl...<br />

2 / 6<br />

Lukšič.<br />

Žurnal24 main<br />

Han: "Iz stranke dobivam številne pozive naj<br />

kandidiram za predsednika"<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Samo tri dni pred kongresom je na možnost, da kandidira za<br />

predsednika, namignil Matjaž Han, minister za gospodarstvo in<br />

dolgoletni vidni član SD, ki bi ga del SD rad videl na mestu<br />

predsednika. "Dobil sem kar nekaj klicev, ne samo zdaj, ampak<br />

že pred samim evidentiranjem mesec dni nazaj, da naj grem<br />

vendarle tudi jaz kandidirat," je Han povedal za Večer. Za<br />

kandidaturo potrebuje podpise tretjine delegatov, glede na<br />

njegovo izjavo, ima podporo že zagotovljeno.<br />

22


Zurnal24.si <strong>12</strong>.04.<strong>2024</strong><br />

Petek, 07:02<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://www.zurnal24.si/slovenija/stranka-se-utapl...<br />

3 / 6<br />

Saša Despot<br />

Po mnenju analitika Andraža Zorka (Valicon)<br />

se kriza socialdemokracije vleče od leta<br />

2014, ko je na prizorišče stopila<br />

stranka Levica in nagovorila volivce s<br />

temami, ki jih je do takrat naslavljala SD. SD<br />

pa odgovora na to še ni našla.<br />

Status SD v koaliciji: Počutimo se kot glasovalni<br />

stroj<br />

Če se hoče ponovno uveljaviti kot močna stranka, mora SD<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

narediti konkretno potezo, ki bo podpornikom dala vedeti, da s<br />

prenovo mislijo resno. Poteza, o kateri je v SD pred kongresom<br />

največ govora, je krepitev statusa SD v koaliciji, kjer se počutijo<br />

bolj kot glasovalni aparat, ne pa kot enakovredna članica<br />

koalicije. Spomnimo, predsednik vlade je ob aferi sodna stavba,<br />

okleval z odstavitvijo ministrice Dominike Švarc Pipan, čeprav<br />

je stranka SD to zahtevala.<br />

"SD je izbrala področja, kjer socialdemokratskih<br />

barv ne more kazati!"<br />

SD je na volitvah 2022 zasedla četrto mesto za Svobodo, SDS in<br />

NSi ter prejela 6,69 odstotka glasov. Ko je postala koalicijska<br />

stranka, so izbrali ministrstvo za gospodarstvo, zunanje<br />

ministrstvo, pravosodno ministrstvo ter ministrstvo za razvoj in<br />

kohezijsko politiko, ki ga vodi minister brez listnice. "Stranka je<br />

glede na rezultat na volitvah dobila veliko kadrovskih mest v<br />

vladi. Izbrala si je področja, kjer socialdemokratskih barv ne sme<br />

in ne more kazati, lahko bi bolje uporabila svoj strokovni bazen,<br />

kar pa ji ne uspeva najbolje zlasti na področju zunanje in<br />

evropske politike," pravi Lukšič. "Če bi se stranka bolj trdno<br />

postavila v skladu s svojim imenom, bi bila tudi bolj slišana.<br />

23


Zurnal24.si <strong>12</strong>.04.<strong>2024</strong><br />

Petek, 07:02<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://www.zurnal24.si/slovenija/stranka-se-utapl...<br />

4 / 6<br />

Sedaj se utaplja v mešanju melge na dnevni ravni, ki se dogaja<br />

okrog predsednika vlade, ki še vedno misli, da se da politko<br />

nadomsetiti s komunkacijskimi triki," pravi Lukšič.<br />

Zasedanje vlade pod vodstvom Roberta Goloba. gov.si<br />

"Vodstvo SD mora poseči v sestavo vlade!"<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Po mnenju nekdanjega predsednika SD bi moralo novo vodstvo<br />

takoj po izvolitvi poseči v sestavo vlade in se distancirati od<br />

"nadomeščanja izvajanja resnih politik s komunikacijskimi<br />

triki." Zahtevati bi morali razpravo v koaliciji o trendih razvoja<br />

Slovenije in pozicioniranju Slovenije v svetu. "Ta vlada nas<br />

pozicionira ne samo slabo, temveč proti interesom Slovenije, kar<br />

se bo izkazalo v naslednjih treh letih," dodaja Lukšič.<br />

"SD bo za komisarko predlagala svojo kandidatko!"<br />

A Svoboda je pred kongresom SD odprla novo fronto in še pred<br />

volitvami predstavila kandidata za evropskega komisarja.<br />

Kandidate za komisarska mesta je sicer doslej imenovala<br />

vlada, Tomaž Vesel, nekdanji predsednik računskega sodišča,<br />

pa naj bi bil koalicijski kandidat. V SD so se odzvali, poudarili, da<br />

je imenovanje kandidata za evropskega komisarja pred volitvami<br />

prezgodnja. Kandidat za predsednika Milan Brglez je sporočil, da<br />

je Vesel kandidat le Gibanja Svoboda. "SD bo, ko bom predsednik,<br />

kot enakopravna partnerica koalicije predlagala za komisarko<br />

24


Zurnal24.si <strong>12</strong>.04.<strong>2024</strong><br />

Petek, 07:02<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://www.zurnal24.si/slovenija/stranka-se-utapl...<br />

5 / 6<br />

svojo kandidatko. Ostale stvari se bomo dogovarjali skupaj, v<br />

koaliciji," je zapisal.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Računsko sodišče<br />

Tanja Fajon bi rada ostala ministrica, bo tudi<br />

kandidatka za komisarko?<br />

Tanja Fajon, dosedanja predsednica SD in ministrica za zunanje<br />

zadeve ter nekdanja evropska poslanka, je interes za prevzem<br />

mesta komisarke jasno izrazila ob neuspešnem zaslišanju<br />

Alenke Bratušek. Ali jo komisarko mesto zanima, Fajon ne<br />

25


Zurnal24.si <strong>12</strong>.04.<strong>2024</strong><br />

Petek, 07:02<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://www.zurnal24.si/slovenija/stranka-se-utapl...<br />

6 / 6<br />

razkriva, je pa izrazila upanje, da bo tudi po tem, ko ne bo več<br />

predsednica stranke, ostala ministrica. Premier Golob namreč<br />

želi, da predsedniki strank prevzamejo odgovornost in so tudi<br />

člani vlade. "Z vidika predsednika vlade ima tovrstna želja<br />

seveda smisel, saj omogoča premieru, da lažje koordinira<br />

koalicijske stranke in porazdelitev nalog znotraj koalicije, z vidika<br />

posamezne koalicijske stranke pa pomeni tovrstna želja<br />

obremenitev, saj mora predsednik stranke hkrati biti še<br />

minister," pravi politični analitik Miro Haček. "Bi pa kazalo<br />

tovrstne zadeve, v kolikor se z njimi misli resno, zapisati v<br />

koalicijsko pogodbo in predsednike koalicijskih strank nato<br />

imenovati tudi za podpredsednike vlade," dodaja.<br />

"K stanju, v katerem je SD, pripomogel tudi<br />

Golob"<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Med trenutnimi kandidati je v vlogi ministra le potencialni<br />

kandidat Han. "Pričakujem, da se bo novoizvoljeni predsednik SD<br />

ukvarjal predvsem s stranko, njeno prenovo in njeno<br />

reorganizacijo, in ne še dodatno z morebitnim delom na<br />

ministrstvu. Predsednik vlade bo v tem primeru moral pokazati<br />

nekaj razumevanja, nenazadnje je k stanju, v katerem je SD,<br />

pripomogel tudi sam," pravi Haček. "Še vedno so tukaj redna<br />

koalicijska srečanja in usklajevanja, tako da samo po sebi<br />

dejstvo, da predsednik SD morda ne bo tudi minister, še ni nič<br />

zelo tragničnega," dodaja Haček.<br />

sergeja.hadner@styria-media.si<br />

Robert Golob predsednik Matjaž Han Tanja Fajon<br />

koalicija kongres SD<br />

26


Dnevnik <strong>12</strong>.04.<strong>2024</strong><br />

Petek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 3<br />

Površina: 490 cm 2 1 / 2<br />

POLITIKA / STRANKA SD<br />

Bo Matjaž Han izzval Prednika, Brgleza in Beočanina?<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Površina: 490 cm 2 27<br />

Pred sobotnim volilnim<br />

kongresom SD, ki si liže<br />

rane po aferi Litijska, ni izrazitega<br />

favorita med kandidati<br />

za naslednjega predsednika<br />

stranke. Karte bi<br />

lahko premešal minister za<br />

gospodarstvo Matjaž Han,<br />

ki je doslej vztrajal, da ga<br />

kandidatura ne zanima.<br />

Tega zdaj ne izključuje.<br />

Anže Lebinger<br />

Minister za gospodarstvo Matjaž Han<br />

je do nedavnega vztrajal, da ga kandidatura<br />

za predsednika Socialnih<br />

demokratov ne zanima. Čeprav je<br />

bil<br />

evidentiran kot kandidat, soglasja h<br />

kandidaturi ni dal. V stranki ga medtem<br />

številni vse<br />

od napovedi kongresa<br />

prepričujejo, naj se poda v tekmo za<br />

prevzem vajeti v stranki, ki je po aferi<br />

Litijska strmoglavila v<br />

javnomnenjskih<br />

anketah. Pred dnevi je nato dejal,<br />

da končne odločitve še ni sprejel.<br />

Odločitev naj bi sporočil danes, le<br />

dan<br />

pred volilnim kongresom SD. Po statutu<br />

stranke je vložitev kandidature mo<br />

-<br />

goča tudi na dan kongresa s podporo<br />

tretjine navzočih delegatov.<br />

Kaj pomeni morebitna Hanova<br />

kandidatura v boju za naslednika<br />

predsednice SD Tanje Fajon? Ni<br />

skrivnost, da tako po javnomnenjskih<br />

anketah kot znotraj stranke Han<br />

uživa široko podporo in da bi bil,<br />

sploh če bi se v boj za prvaka stranke<br />

podal tako kot ostali trije kandidati<br />

od samega začetka, absolutni favorit;<br />

le dan pred kongresom pa<br />

je situacija<br />

vendarle bolj zapletena. Ob tistih, ki<br />

se<br />

zavzemajo za njegovo kandidaturo,<br />

so tudi takšni, ki menijo, da vstop<br />

v<br />

tekmo tik pred zdajci ni najboljša<br />

poteza. Ne gre zanemariti, da vodja<br />

poslancev Jani Prednik,<br />

evroposlanec<br />

Milan Brglez in ajdovski župan<br />

Tadej Beočanin v predkongresnem<br />

času že dalj časa zbirajo glasove za<br />

predsedniški stolček.<br />

Pri tem velja izpostaviti, da je Beočanin<br />

nedavno v soočenju na TV Slovenija<br />

povedal, da ga Han podpira pri<br />

kandidaturi za predsednika stranke.<br />

Neuradno je<br />

da<br />

je Beočaninu poleg gospodarskega<br />

pred kongresom slišati,<br />

ministra naklonjena tudi sedanja<br />

predsednica. Župan Ajdovščine po naših<br />

informacijah v predkongresnem<br />

ciklu soočenj uspešno<br />

zbira delegatske<br />

glasove, četudi je izmed trojice<br />

sprva veljal za največjo neznanko.<br />

Nepriljubljena v stranki je njegova<br />

izjava o tem, da pušča odprta vrata<br />

za sodelovanje z NSi, po drugi strani<br />

pa številni poudarjajo, da je svoj<br />

socialdemokratski značaj dokazal z<br />

nekaterimi projekti na ravni občine.<br />

Izrazitega favorita<br />

za predsednika stranke ni<br />

Naši sogovorniki iz stranke pravijo, da<br />

med trojico kandidatov ni izrazitega<br />

favorita in da bo o zmagovalcu odločil<br />

drugi krog glasovanj. Kandidaturo<br />

Brgleza, ki se mu obeta podpora nekaterih<br />

največjih občinskih organizacij,<br />

podpira tudi prvi predsednik države<br />

Milan Kučan, ki si je predkongresno<br />

soočenje kandidatov v živo ogledal v<br />

Ljubljani. Prednik, ki<br />

mu ne uide podpora<br />

koroškega dela, pa je, spomnimo,<br />

pred štirimi leti v tekmi s Fajonovo<br />

že zbral slabo tretjino glasov. Vsi trije<br />

ob tem za podpredsednika podpirajo<br />

Luko Gorška, predsednika podmladka<br />

SD, v katerem imajo skupno v rokah<br />

dobro desetino od več kot 400 delegatov,<br />

ki<br />

bodo izbirali naslednje vodstvo.<br />

Če v to enačbo dodamo Hana, so kalkulacije<br />

še<br />

bolj nepredvidljive.<br />

Morebiten Hanov prevzem vajeti<br />

Socialnih demokratov sicer na papirju<br />

ustreza tako strankinim nosilcem<br />

funkcionarskih mest kot največji koalicijski<br />

partnerici Gibanju Svoboda.<br />

Ker je Han že minister, bi bržkone<br />

odpadle ministrske rošade, prav tako<br />

bi bila glede na njegovo dosedanje<br />

delovanje manj verjetna dodatna<br />

zaostrovanja znotraj koalicije, ki<br />

obetajo zaradi napovedi kandidatov<br />

za predsednika SD, da je treba odločneje<br />

zagovarjati program stranke in<br />

zato po potrebi dvigniti glas. Zelo pomembna<br />

je tudi tekma za novega glavnega<br />

tajnika SD, saj se stranka bori s<br />

slabo finančno sliko. Zaradi poldrugega<br />

milijona dolga se<br />

krešejo mnenja o<br />

se<br />

med drugim<br />

(ne)prodaji vile na<br />

Levstikovi. Najbolje naj bi med kandidati<br />

kazalo Živi Živkovič,<br />

vodji kabineta<br />

pravosodne ministrice Andreje<br />

Katič, ter podjetniku in nekdanjemu<br />

direktorju Sove Sebastjanu Selanu. x<br />

Naši sogovorniki iz<br />

pravijo, da med trojico<br />

stranke<br />

kandidatov ni izrazitega<br />

favorita in da bo o zmagovalcu<br />

odločil drugi krog glasovanj.


Dnevnik <strong>12</strong>.04.<strong>2024</strong><br />

Petek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 3<br />

Površina: 490 cm 2 2 / 2<br />

Površina: 490 cm 2 28<br />

lwžl» m<br />

®F Jj |<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

*' .• . . S®#iy!!8PP ■*“*'**<br />

' l<br />

*~<br />

flHifPV<br />

HHn9Hn3nHH9r.' >®■■ JHBIi - <br />

'<br />

Minister za gospodarstvo Matjaž Han, ki je do nedavnega trdil, da ga položaj predsednika stranke ne zanima, naj bi dokončno<br />

odločitev glede morebitne kandidature na sobotnem kongresu<br />

sporočil danes. O STA


Dnevnik <strong>12</strong>.04.<strong>2024</strong><br />

Petek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 13<br />

Površina: 239 cm 2 1 / 1<br />

Predstave za<br />

"glupe" državljane<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Površina: 239 cm 2 Po petih letih k nam znova prihaja<br />

slavni slovenski cirkus z imenom<br />

»Evropske volitve«. Ni nobene bojazni,<br />

da bi zamudili govore naših »mišic in<br />

mistrov«, ki se spotikajo za teh devet<br />

mest v evropskem parlamentu, predstav<br />

bo do 9- junija gotovo dovolj. Do<br />

sitega in še več se bomo najedli puhlic,<br />

praznih obljub ter napovedi, laži,<br />

strašenja, razpihovanja sovraštva in<br />

neskončne hipokrizije. Pa če morda<br />

še ne veste, najbolj vešči so tega ravno<br />

stari obrazi s pogledom v desno. Prava<br />

smer je pač desna smer. Če je Janša<br />

ob osamosvojitvi samo sanjal, da bo<br />

Slovenijo nagnil v desno, ker mu je<br />

Spomenka Hribar to zlobno nakano<br />

učinkovito preprečila, je zdaj prepričan,<br />

da se mu bodo sanje le uresničile.<br />

V Evropski uniji. Morda ima prav, če<br />

ne bomo premogli (Slovenija in ostala<br />

Evropa) dovolj takih Spomenk ali če<br />

sploh ne bomo šli na volitve.<br />

»SDS ima ogromen potencial,« se<br />

hvalijo - prvi so z lahkoto sestavili<br />

kandidatno listo zaslužnih izvajalcev<br />

zamisli dosmrtnega vodje - in vnaprej<br />

preštevajo svoje bodoče izvoljence.<br />

Bodo trije ali celo štirje? Sama<br />

»žlahtna« imena - Tomc, Zver, Hojs,<br />

Grims, Breznik, Kangler . . . Dva od teh<br />

sta si v Bruslju že dodobra »opomogla«,<br />

eden še kaj drugega. Garata in<br />

garata, trdita. A še tam bolj za strankarske<br />

interese. Zdaj se bodo vsi borili<br />

za pravo Evropo, ki bo ščitila temeljne<br />

vrednote, kot so zaščita družine, zlasti<br />

otrok in bo brez LGBT+ ideologije,<br />

zelenega prehoda in migracij.<br />

Že nekaj časa odmeva njihova vodilna<br />

tema z naslovom: Zaprta vrata<br />

za migrante. No, ne ravno za vse migrante,<br />

za muslimane pa zagotovo.<br />

»Če se naši predniki ne bi bali muslimanov,<br />

bi bila Evropa kalifat, na<br />

Šmarni gori pa džamija,« je komentiral<br />

Žiga Turk - nekateri mediji ga<br />

radi predstavljajo kot nekakšnega<br />

desnega »filozofa« in vplivneža ki je<br />

-<br />

očitno prestrašen že od Osmanskega<br />

cesarstva naprej. A čeprav ne bodo z<br />

Alahom pregazili evropskega krščanstva,<br />

se moramo vsaj dobro zavarovati<br />

pred njimi. (Ob tej islamofobiji<br />

zamolčijo, da so storilci kaznivih<br />

dejanj pri nas pretežno naši ljudje.)<br />

Palestinci pa so itak za vse sami krivi.<br />

Zakaj pa je Hamas napadel Izraelce,<br />

saj so vedeli za posledice.<br />

Evropa, prihajam! Se spomnite,<br />

29<br />

kako je<br />

Tonin pred šestimi leti prinesel<br />

Ljudmili Novak -<br />

na desnici, ki<br />

eni redkih<br />

krščanske vrednote<br />

tudi v resnici živi<br />

-<br />

šopek rož in jo<br />

izrinil s čela NSi? V glavnem zato,<br />

da so se znova spajdašili z Janšo. Se<br />

mogoče zdaj situacija ponavlja in<br />

je treba odstraniti Tonina, ker ne<br />

more kar tako požreti besede, da<br />

Janšo ne bo sodeloval? Se je zato on<br />

zdaj prilepil na prvo mesto na listi,<br />

Ljudmilo pa dal na zadnjega? Ah, ne,<br />

menda je<br />

samo najbolj primeren za<br />

izzive, ki čakajo zavoženo Evropo. Če<br />

ne more s svojimi najboljšimi programi<br />

reševati Slovenije, bo pa<br />

z<br />

EU.<br />

Nato in vlaganje v obrambo je zanj<br />

najboljša varnostna garancija. Zato<br />

podpirajmo orožarsko industrijo! In<br />

multinacionalke! Kaj zeleni prehod,<br />

ne ogrožajo nas hude podnebne<br />

spremembe in posledično pomanjkanje<br />

hrane (briga nas za<br />

druge in za<br />

zanamce), ogrožajo nas migranti in<br />

Putin, ki hoče spreminjati meje. Da<br />

jih Izraelci že<br />

leta nezakonito spreminjajo,<br />

ga (jih) očitno ne moti. Ob teh<br />

politikih nehote pomislim, da sploh<br />

ne bi bilo slabo, če bi jih »izvozili« v<br />

Bruselj. Če drži raziskava platforme<br />

EUmetrix, naši poslanci v Evropskem<br />

parlamentu nimajo posebnega vpliva<br />

in<br />

vsaj tam ne bodo delali škode.<br />

O vladajočih pa kdaj drugič. Klasični<br />

mediji se za gledanost in branost<br />

spopadajo s<br />

spletnimi, zato iz muhe<br />

včasih naredijo slona, iz<br />

afere. Skoraj zabavno se<br />

zdrsov pa<br />

mi zdi, kako<br />

vsi po vrsti kritizirajo gibanje Svobodo,<br />

ker naj<br />

bi prepočasi (pa čeprav v<br />

roku) obelodanila svoje kandidate za<br />

evropske poslance, a glej ga zlomka,<br />

s kandidatom za komisarja Veselom<br />

pa prehitevajo. Saj res, morda pa bi<br />

bil boljši izbor Janez Janša, kot se od<br />

nekod sliši? Zakaj ne, ima veliko izkušenj,<br />

ker nas je lastnoročno osamosvojil.<br />

Obstaja pa<br />

velik problem.<br />

Nima več orožja, ki bi ga prodajal<br />

ali preprodajal.<br />

Polona Jamnik, Bled


Mladina <strong>12</strong>.04.<strong>2024</strong><br />

Petek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 6<br />

Površina: 448 cm 2 1 / 1<br />

Površina: 448 cm 2 30<br />

Vlado Miheljak:<br />

SD in njeni (ne)volivci<br />

(Je<br />

prijatelj njegovega prijatelja res njegov sovražnik?)<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

»V narodovi zgodovini so trenutki, kjer tehtanje argumentov za ali proti<br />

ne<br />

zadostuje. Treba seje ravnatipo intuiciji...«<br />

— B. Pahorje ob utemeljevanju smiselnosti vstopa Slovenije v<br />

Nato socialdemokrate popeljal v iracionalnost in fatalizem,<br />

ki traja vse do danes (14. aprila 2002 na konferenci ZLSD)<br />

» Seveda , tukaj pa se s kolegom Matjažem strinjam - in midva se večkrat<br />

strinjava -, da bi morala politika umiriti strasti. Trdim, da se je sovražna<br />

retorika prav iz parlamenta preselila m ulice, in to sva s kolegom Matjažem<br />

enkrat že govorila. In tudi Matjaž to večkrat pove, da seje s prihodom<br />

Levice v parlament zradikaliziral še posebej levi politični spekter.«<br />

— Poslanec NSi Jožef Horvat o tem, da muje (takratni) poslanec<br />

SD Matjaž Han razkril, daje problem parlamentarne<br />

nestrpnosti na levici, zlasti v stranki Levica, in ne morda na<br />

desnici. (POP TV, 21. 10. 2021)<br />

»Slovenija je v dogovoru z vsaj tremi državami članicami EU, da gremo<br />

v priznanje Palestine v razmeroma kratkem času, če ne bo mogoče doseči<br />

prvega cilja, to je vzpostavitve trajnega premirja v Gazi, normalizacije<br />

razmer in začetka pogovorov o rešitvi dveh držav.«<br />

—<br />

Pred<br />

Predsednica socialdemokratov in zunanja ministrica Tanja<br />

Fajon po novem razume priznanje države Palestine kot<br />

kazen za Izrael in ne kot legitimno in zgodovinsko pravico<br />

Palestincev (STA, 29. 3. <strong>2024</strong>)<br />

dnevi je češka vlada uvedla sankcije proti portalu Voice<br />

ofEurope s sedežem v Pragi. Portal naj bi bil nič manj kot<br />

instrument ruske strategije vplivanja, ki<br />

naj bi ogrožal ozemeljsko<br />

celovitost, suverenost in svobodo Ukrajine ...<br />

Tako<br />

nekako. No, tisto, kar pa je zanimivo za nas, je dejstvo, da sta iz Slovenije<br />

portalu dala intervju Janez Janša in Milan Zver. Proukrajinski<br />

Janša v službi proruskega portala? Na videz nelogično. A paradoks<br />

razumemo, če vpeljemo standarden stalinovski diskurz. Torej: »na<br />

besedi« je proukrajinski, a »objektivno« je v službi Putina. Najprej je<br />

treba upoštevati dejstvo, daje Janša zvest prijatelj Viktorja Orbana,<br />

Viktor Orban pa zvest prijatelj Vladimirja Putina. Je torej lahko prijatelj<br />

njegovega prijatelja njegov<br />

sovražnik? Če upoštevamo, da<br />

praktično vsa evropska politična<br />

formacija, kije desno od EPP<br />

s katero vse bolj odkrito flirta<br />

Janša, kaže - milo rečeno - veliko<br />

razumevanje za Putina in Rusijo,<br />

je to komaj verjetno. A kakorkoli.<br />

Formula<br />

in<br />

učinkovanjaje preprosta:<br />

Janša izraža simpatijo do<br />

Ukrajine, tričetrt državljanov in<br />

državljank Slovenije izraža averzijo<br />

do Janše in zato posledično<br />

vsaj do neke mere omehča svoj<br />

odnos do Rusije ... Torej?<br />

Sicer pa je še bolj paradoksalen<br />

odnos socialdemokratske<br />

stranke SD do slovenske desnice:<br />

nominalno je SD leva stranka, a<br />

na personalni in strankarski ravni<br />

koketira z desnico: z Janšo, SDS in tudi z NSi. Pahorje vseskozi s<br />

patološko slo iskal pozornost in naklonjenost Janše in bil za to pripravljen<br />

vedno znova obračati hrbet levim partnerjem. Kot da bi šlo<br />

za psihološko zapleten Vaterskomplex. S tem kompleksom je okužil<br />

ves vrh stranke. Z leti, do svojega odhoda iz stranke po selitvi v predsedniško<br />

palačo, je preobrazil celotno formalno strukturo stranke.<br />

Vrhje ta manever dosegel z<br />

Matjažem Hanom, kije<br />

nenehno koketiranje<br />

z desnico nadgradil s svojevrstno »podjetniško« verzijo socialdemokracije.<br />

Inko je na zadnjem volilnem kongresu stranke Tanja<br />

Fajon, ki je imela dobre reference iz svojega obdobja v evropskem<br />

parlamentu, premagala Prednika, ki je deloval kot pomožni Pahor,<br />

seje zdelo, da lahko stranko vrne na avtentična socialdemokratska<br />

izhodišča. No, upanje seje hitro razblinilo, saj seje prav v njenem<br />

obdobju utrdila strankarskobirokratska struktura, ki<br />

reproducira<br />

samo sebe in se spušča v- milo rečeno<br />

-<br />

sumljive poslovne avanture.<br />

Tudi in predvsem v spregi s svojo tradicionalno neformalno partnerico<br />

SDS. In če se je še do sestave nove vlade zdelo, da bo morebitni<br />

prevzem zunanjega ministrstva dal<br />

zunanji politiki socialdemokratski<br />

poudarek, seje vse skupaj sprevrglo v morda najbolj problematično<br />

obdobje slovenske zunanje politike. Zadnje, a ne poslednje<br />

perverzno dejanje je grožnja Izraelu s priznanjem Palestine, če nebo<br />

privolil v premirje. Tudi če bi bilo vse ostalo O. K., je s takšno izjavo<br />

zrela za odstop.<br />

V soboto.bodo delegati kongresa izvolili novo vodstvo. Za<br />

še zadnje zveste volivce, pa zlasti za izgubljene in potencialne<br />

volivce, bi se zato morali kandidati opredeliti do Pahorja in njegove<br />

neavtonomne politike, do Hanove redukcije socialdemokracije<br />

na »poslovni izziv« in ne nazadnje 1 in predvsem do Tanje Fajon;<br />

do njene (in posledično slovenske) zunanje politike. Tanja Fajon se<br />

objema in fotografira z najbolj hujskaškimi in najbolj sprevrženimi<br />

in militarističnimi evropskimi kreaturami: začenši z Annaleno Baerbock,<br />

Uršulo von der Leyen ...<br />

In če je en kandidat za novega predsednika ponesrečena kopija<br />

Pahorja, drugi Hanov človek, ki vidi problem predvsem v premajhni<br />

»učinkovitosti« stranke, ne pa<br />

v konceptih in orientacijah, se<br />

tretji (Milan Brglez) premalo<br />

trudi, da bi<br />

opozoril na razliko<br />

od ostalih dveh kandidatov.<br />

Nasprotno, kot<br />

da poskuša razlike<br />

prikriti.<br />

Od opredeljevanja kandidatov<br />

do Boruta Pahorja,<br />

Matjaža Hana in Tanje Fajon<br />

bo odvisno, ali bo po kongresu<br />

stranka potencialnim volivcem<br />

in<br />

volivkam sporočila »Računajte<br />

na nas « in jih prosila za<br />

novo priložnost ali pa<br />

bo izobesila<br />

belo plahto z napisom<br />

»Pozabite na SD«.<br />

Kmalu na sporedu v<br />

vašem kinu. x


Mladina <strong>12</strong>.04.<strong>2024</strong><br />

Petek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 40<br />

Površina: 2.617 cm 2 1 / 6<br />

31<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!


Mladina <strong>12</strong>.04.<strong>2024</strong><br />

Petek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 40<br />

Površina: 2.617 cm 2 2 / 6<br />

Površina: 2.617 cm 2 32<br />

»Kitajska s podporo litij -<br />

ionskih električnih baterij<br />

razvija drone, ki so že zmožni<br />

prepeljati enega ali dva<br />

potnika«<br />

IZTOK SELJAK<br />

gospodarstvenik<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Iztok<br />

Seljak, letnik 1964, je<br />

diplomiral na Ekonomski<br />

fakulteti v Ljubljani,<br />

že v nalogi MBA ter magistrski<br />

in nato doktorski<br />

nalogi na IEDC pa seje ukvarjal z brezogljično<br />

mobilnostjo prihodnosti in inovacijami poslovnih<br />

modelov.<br />

V skupini Hidria, kije danes eno vodilnih<br />

inovativnih podjetij v<br />

avtomobilski industriji,<br />

dela od leta 1989, krovno družbo Hidria Holding<br />

pa vodi od leta 2008.<br />

Je tudi koordinator misije GREMO<br />

(GREen MObility), ki združuje slovenske dobavitelje<br />

avtomobilske industrije v prehodu v<br />

brezogljično mobilnost in je<br />

prvi tovrstni skupni<br />

razvojni načrt gospodarske panoge pri<br />

pne: Monika Weiss<br />

Foto: Borut Krajnc<br />

nas.<br />

Od marca lani vodi tudi Združenje Manager, od<br />

leta 2021 je častni konzul Madžarske v Sloveniji.<br />

Pogovarjali smo se o razvoju brezogljične<br />

mobilnosti - tudi javnega prometa in avtonomnih<br />

vozil, premešanih geostrateških kartah in<br />

kako pridobivati elektriko. »Leta 1993 so bili vsi<br />

avtomobili na Kitajskem nemški. Čez tri do pet let<br />

bodo vsi električni avtomobili v Nemčiji kitajski,« je<br />

napovedal nedavno.<br />

V letih 2005-2007 ste delali magisterij na temo<br />

brezogljične mobilnosti prihodnosti in napovedali<br />

prelomnice, ki pa se niso uresničile. Ena od njih je<br />

bila, da se<br />

bodo od leta 2025 proizvajali in prodajali<br />

le<br />

električni avtomobili.<br />

Očitno smo takrat z ekipo čutili, da gre za<br />

neko prelomno obdobje -<br />

govorim o letih 2005-2007,<br />

obdobju začetnega postopnega<br />

prehajanja v brezogljično<br />

ekonomijo. Ekstrapolirali<br />

in križali smo ključne mega trende, ki smo<br />

jih takrat prepoznali kot odločilne za mobilnost<br />

prihodnosti, in prišli do treh prelomnic. Prva je<br />

bila, da bodo do leta 2015 v Evropi vsi avtomobili<br />

opremljeni s sistemom »stop-start«, ki ugasne<br />

motor med kratkim ustavljanjem, na<br />

primer<br />

ob<br />

zastojih, in zmanjšuje porabo goriva in<br />

izpustov. Druga je bila, da bodo do leta 2020 vsi<br />

avtomobili serijsko opremljeni s priključnim<br />

hibridnim sistemom, torej da bodo ob motorju<br />

z notranjim zgorevanjem delovali na elektriko,<br />

z baterijo, ki jo bo mogoče polniti s priklopom<br />

na zunanji vir. Iz tega pa naj bi se do tretje prelomnice<br />

leta 2025<br />

nato zgodil popoln prehod<br />

vseh novo proizvedenih in prodanih vozil na<br />

elektriko.<br />

Ampak prihodnje leto se to ne<br />

bo zgodilo. Umije<br />

bilo v EU prodanih lfl,5 milijona novih vozil, od tega<br />

največ, 3,7 milijona, na bencinski pogon in še<br />

vedno kar 1,4 milijona na dizelski. Hkrati je bilo<br />

prodanih 1,5 milijona baterijskih električnih avtov<br />

(BEV) in 0,8 milijona priključnih hibridov (PHEV),<br />

kažejo podatki Evropskega združenja avtomobilskih<br />

proizvajalcev ACEA.<br />

Ni se uresničilo in seje. Pred skoraj dvajsetimi<br />

leti so se te naše napovedi zdele avtomobilski<br />

industriji v Evropi popolna znanstvena fantastika,<br />

čeprav so<br />

temeljile na realnih trendih.


Mladina <strong>12</strong>.04.<strong>2024</strong><br />

Petek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 40<br />

Površina: 2.617 cm 2 3 / 6<br />

Pred skoraj dvajsetimi leti so se naše napovedi zdele<br />

avtomobilski industriji v Evropi popolna znanstvena<br />

fantastika, vrh nemškega Volkswagna je takrat vehementno<br />

trdil, da električna mobilnost nikoli ne bo igrala resne vloge.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Površina: 2.617 cm 2 33<br />

Takrat je recimo vrh nemškega Volkswagna<br />

vehementno trdil, da električna mobilnost<br />

nikoli ne bo igrala kakršnekoli resne<br />

vloge. Ne le, da smo popolnoma zadeli smer<br />

in takrat začeli pravilno graditi našo strategijo,<br />

ampak nam je zelo natančno uspelo<br />

napovedati tudi dinamiko globalnega<br />

razvoja. Evropa danes s tem načrtom sicer<br />

zamuja tri do štiri leta, kar ni usodno, imamo<br />

pa seveda na drugi strani Kitajsko, ki je te<br />

razvojne trende točno razumela na makroekonomski<br />

ravni, jim pred dvajsetimi leti<br />

podredila svojo celotno vizijo in strategijo<br />

e-mobilnosti, in smo pred tem, da bo Kitajska<br />

že naslednje leto prodala 100 odstotkov<br />

električnih vozil.<br />

Danes pa je seveda edino pomembno,<br />

da imamo točno napoved trendov za<br />

naslednjih<br />

petnajst, dvajset let, do leta 2040, da se<br />

bomo pravilno » kalibrirali «. Veliko se ukvarjamo<br />

s tem.<br />

Ob omenjenih številkah za EU se je prodaja<br />

električnih vozil na Kitajskem v obdobju 2020-<br />

2023 povečala z 1,8 na osem milijonov, od leta<br />

2003 delujoč kitajski proizvajalec BYD, kar<br />

je kratica za Zgradi svoje sanje (Build Your<br />

Dreams) pa je zadnje četrtletje lani po prodaji<br />

globalno prehitel<br />

vodilno Teslo.<br />

Kitajska se je v zadnjih 30 letih, od<br />

začetka '90. let, razvila iz države brez signifikantnega<br />

pomena v avtomobilski industriji<br />

na raven, ko na leto proizvede in proda<br />

25 do 30 milijonov vozil na globalnem trgu,<br />

zdaj velikem okrog 90 milijonov vozil. Pretežno<br />

jih proda doma, a izvoz hitro narašča.<br />

V 30 letih je torej prevzela 30 odstotkov<br />

celotne svetovne avtomobilske proizvodnje.<br />

Izjemno ekonomijo obsega z električnimi<br />

vozili dosega že znotraj lastnega


Mladina <strong>12</strong>.04.<strong>2024</strong><br />

Petek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 40<br />

Površina: 2.617 cm 2 4 / 6<br />

Zaščita EU trga s<br />

carinami in drugimi ovirami<br />

za vstop nizkocenovnih kitajskih električnih<br />

vozil, kot to že počnejo ZDA, je lahko le<br />

ukrep kratkega trajanja, dveh, treh let.<br />

40 odstotkov njegove teže in tudi enak delež<br />

stroškov ter posledično cene. Danes imajo<br />

volumensko tako pomembni, da se proizvajalci<br />

električnih vozil selijo k<br />

njim. Takoje na<br />

Kitajci od pet do sedem let prednosti pri<br />

teh tehnologijah, in to prednost še poveču-<br />

primer dvomilijardno investicijo v tovarno<br />

litij-ionskih baterij v Debrecenu začel tudi<br />

jejo. Tudi ostali svet se premika razmeroma<br />

hitro; Evropa v odnosu na Kitajsko z neko<br />

BMW, začela bo delati leta 2026, Hidria pa<br />

bo v Spodnji Idriji, v novi tovarni, v katero<br />

srednjo hitrostjo, ZDA pa od teh treh najpočasneje,<br />

kar je zanimivo glede na pionirja<br />

Teslo,<br />

kije trend pravzaprav začel. Podobno<br />

kot za ZDA velja tudi za Japonsko.<br />

Nedavno ste navedli podatek, da poskuša kitajski<br />

BYD na trg spraviti električno vozilo s<br />

ceno 10 tisoč evrov, Volksvvagen pa da za leto<br />

2027 napoveduje primerljivo vozilo za 23 tisoč<br />

investiramo več kot sto milijonov evrov,<br />

proizvajala statorje in rotorje elektromotorskih<br />

pogonov za tudi te naslednje generacije<br />

električnih vozil<br />

BMW.<br />

Ob razmahu kitajskih električnih vozil EU zdaj<br />

napoveduje uvedbo dodatnih carin na njihov<br />

uvoz, Kitajska naj bi svoje proizvajalce nezakonito<br />

subvencionirala. Sočasno pa EU že leta<br />

evrov. Koliko je ta nizka cena, s katero se pri-<br />

subvencionira nakupe (tudi kitajskih) električ-<br />

vabljajo kupci, posledica nizkih stroškov dela?<br />

Stroški in cene kitajskih električnih vozil<br />

nih vozil, pri čemer je Nemčija subvencije opustila<br />

konec leta 2023.<br />

so od 30 do 40 odstotkov nižji od stroškov<br />

in cen, ki jih je trenutno sposobna evropska<br />

avtomobilska industrija. To je zlasti posledica<br />

tehničnih in tehnoloških inovacij, pro-<br />

Tudi pri tem se vidi očitna in ogromna<br />

težava EU, da nima enotnega pristopa,<br />

za vsak kompromis minejo leta, s čimer<br />

je nemogoče, da bi se EU ponovno pov-<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Površina: 2.617 cm 2 34<br />

trga, kar ji s klasičnimi avtomobili nikoli ni<br />

uspelo.<br />

Se pred nekaj leti je bil Teslin tržni<br />

delež pri električnih vozilih tudi na Kitajskem<br />

največji, zdaj pa imajo daleč prevladujoči<br />

del domači proizvajalci, ki si medsebojno<br />

trdo konkurirajo, izkoriščajo ekonomijo<br />

obsega notranjega trga<br />

-<br />

nihče nima<br />

primerljivega -, predvsem pa so v teh 30<br />

letih dosegli izjemno<br />

tehnično, tehnološko<br />

in posledično tudi stroškovno prednost pri<br />

litij-ionskih baterijah. Te so namreč ključne<br />

za električni avtomobil, saj pomenijo 30 do<br />

cesov njihove izdelave, podprtih z najrazličnejšimi<br />

digitalnimi orodji in orodji umetne<br />

inteligence. Tudi stroški dela se seveda<br />

poskušajo minimalizirati, a ti tudi na Kitajskem<br />

naraščajo. Da ima Evropa primerljiva<br />

stroškovna območja in da stroški dela niso<br />

ključni konkurenčni izziv, zame kaže dejstvo,<br />

da kitajski BYD odpira prvo proizvodnjo<br />

v EU, na Madžarskem.<br />

No, Madžarska ima poceni delovno silo, lani<br />

sta imeli nižje urne stroške dela od Madžarske<br />

v EU le Romunija in Bolgarija, kar je tudi povedno<br />

in verjetno razlog za kitajski prihod vanjo.<br />

<br />

Madžarska zadnje desetletje vodi agresivno<br />

politiko privabljanja tujih naložb s<br />

področja električne mobilnosti, v letih 2015-<br />

2017 so privabili prvi, korejski val proizvajalcev<br />

litij-ionskih baterij, v drugem, kitajskem<br />

valu pa so dobili tudi globalnega baterijskega<br />

vodjo, družbo CATL - Contemporary<br />

Amperex Technology<br />

Limited. Taje lani<br />

napovedal osem milijard evrov vlaganj vgradnjo<br />

tovarne baterij v Debrecenu na vzhodu<br />

Madžarske.<br />

Avtomobilska industrija na Madžarskem<br />

zdaj prispeva že 30 odstotkov celotnega<br />

BDP. Madžari so tudi vizionarsko<br />

predvideli pomembno spremembo, in sicer<br />

da v eri električne mobilnosti ne velja več<br />

poslovni model, ko se proizvajalci avtomobilskih<br />

komponent selijo v bližino proizvajalca<br />

avtomobilov, ampak so proizvajalci<br />

litij-ionskih baterij stroškovno in<br />

zpela na vodilno mesto v zeleni mobilnosti<br />

prihodnosti.<br />

Menim, daje lahko zaščita trga EU s<br />

carinami in drugimi ovirami za vstop nizkocenovnih<br />

kitajskih električnih vozil, kot to<br />

že počnejo ZDA, le ukrep kratkega trajanja,<br />

dveh, treh let. Ne zato, ker bi se morali bati<br />

negativnih posledic kitajskih protiukrepov;<br />

ti nas ne morejo bistveno prizadeti, saj so<br />

evropski proizvajalci tam zaradi svoje<br />

nekonkurenčnosti<br />

že tako ali tako ogromno izgubili.<br />

Hkrati bodo kitajski proizvajalci<br />

-<br />

tako<br />

kot so japonski v 80. in 90. letih ter korejski<br />

od leta 2000<br />

-<br />

zaobšli carine tako, da bodo<br />

proizvajali v Evropi, čemur smo že priča.<br />

Ti omejevalni ukrepi torej niso nikakršna<br />

rešitev, ampak jih moramo zaradi<br />

sebe omejiti na kratek rok in se premakniti<br />

iz cone udobja ter v tem času narediti<br />

resno strategijo novega EU-preboja<br />

pri brezogljični mobilnosti. To ne pomeni<br />

» copy-paste « in zgolj dohitevanja Kitajske<br />

na<br />

segmentu baterijsko podprte električne<br />

mobilnosti, ampak nekaj<br />

bistveno boljšega.<br />

Kaj pa je to nekaj boljšega? Pred leti ste želeli<br />

razviti testno brezstično polnjenje vozil.<br />

Res je. V letih 2017 in 2018 smo predlagali<br />

takratni vladi in Mestni občini Ljubljana,<br />

bi se ena od razvojnih skupin Slovenskega<br />

avtomobilskega grozda poglobila v eno prvih<br />

funkcionalnih prog brezžičnega, brezstičnega<br />

polnjenja vozila na cesti med vožnjo.<br />

To smo<br />

želeli testirati na avtobusu javnega<br />

da


Mladina <strong>12</strong>.04.<strong>2024</strong><br />

Petek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 40<br />

Površina: 2.617 cm 2 5 / 6<br />

Kaj bi morali razvijati? Evropa ima ogromno znanja in<br />

tehnično-tehnološke prednosti pri motorju z notranjim<br />

zgorevanjem. In tukaj seje treba usmeriti v prilagoditev<br />

in nadgradnjo tega motorja na obnovljive, nefosilne vire.<br />

prometa na liniji od ljubljanskega Viča do<br />

centra, a žal, v nasprotju z MOL, v vladi za<br />

nas bodo začeli preplavljati v naslednjih treh<br />

do štirih letih in nas bodo preplavili najka-<br />

popolnoma drugačna, iz drugih materialov,<br />

in tukaj išče tudi Slovenija svoje priložnosti.<br />

to ni bilo posluha. Gre za sistem, ki omo-<br />

sneje v desetletju, saj nimamo pravih teh-<br />

Naj<br />

omenim, da imamo med vrsto pro-<br />

goča polnjenje elektromotorjev prek superkondenzatorjev<br />

med vožnjo in iz ceste in ki<br />

že v osnovi za 70 do 80 odstotkov zmanjša<br />

potrebo po količini litij-ionskih baterij na<br />

avtomobilu. Ta<br />

projekt, ki zagotovo spada<br />

med res prebojne, ni bil realiziran, čeprav so<br />

nično-tehnoloških in<br />

za njihovo reciklažo. Tudi s<br />

stroškovnih rešitev<br />

tega pomembnega<br />

vidika so tehnologije na zeleni vodik v<br />

bistveni prednosti, zato bi moral biti fokus<br />

EU na motorjih na notranje zgorevanje na<br />

zeleni vodik oziroma na gorivne celice, ki<br />

jektov od lani tudi prvo proizvodnjo naprednih<br />

litij -ionskih baterij v Sloveniji.<br />

Vrnimo se k ukrepom EU, konkretno k subvencijam<br />

EU za nakupe (tudi kitajskih) električnih<br />

vozil, ki jih je Nemčija na primer lani opustila.<br />

Kakšno je vaše mnenje o učinku in smiselnosti<br />

bile vmes vse te ceste odprte in prenovljene.<br />

proizvajajo elektriko »on board« v<br />

vozilu.<br />

subvencij? EU seveda želi z njimi zmanjšati iz-<br />

Zdaj sistem polnjenja testiramo v okviru<br />

Ampak vi, še nekaj posameznikov in družb<br />

puste v prometu, kije eden največjih onesna-<br />

GREMO -<br />

Green mobility partnerstva, sicer<br />

konzorcija GREMO Green Mobility, na primer<br />

ževalcev, saj prispeva kar četrtino vseh toplo-<br />

ne dinamično med vožnjo po cesti, ampak<br />

statično na parkirišču, s parkiranjem.<br />

Kaj bi morali razvijati? Evropa ima<br />

ogromno znanja in<br />

tehnično-tehnološke<br />

mežiški TAB<br />

-<br />

Tovarna akumulatorskih baterij,<br />

na Madžarskem odpirate podjetje Andrada, ki<br />

se bo specializiralo za »najbolj napredno tehnologijo<br />

za<br />

reciklažo litij-ionskih hranilnikov<br />

grednih plinov v EU.<br />

Celoten prehod v smeri električnih vozil<br />

seje začel zaradi nujnosti prehoda v brezogljično<br />

mobilnost, s ciljem, da se zmanjšajo<br />

prednosti pri motorju z notranjim zgorevanj<br />

em. In tukaj seje treba usmeriti v prilagoditev<br />

in nadgradnjo tega motorja na<br />

obnovljive,<br />

nefosilne vire. Predvsem svoj<br />

potencial<br />

kaže zeleni vodik, kije too-odstotno<br />

proizveden iz<br />

obnovljivih virov energije,<br />

fotovoltaike, vetrne energije. Evropa recimo<br />

energije«. Kaj to konkretneje pomeni, koliko je<br />

ta dejavnost okoljsko sporna, kar trdi del lokalnega<br />

prebivalstva?<br />

Gre za inovativno nadgradnjo trenutno<br />

najboljših globalnih tehnologij, ki jo odlikujeta<br />

nadstandardna varnost in<br />

prijaznost do<br />

okolja. Giga tovarne na Madžarskem v svo-<br />

emisije. To pa je seveda mogoče dosegati z<br />

različnimi tehnologijami. Nujno je, da se<br />

subvencijami spodbujajo nove tehnologije,<br />

ki<br />

še nimajo potrebne kritične mase, da bi bil<br />

tudi ekonomsko<br />

učinkovit. Vendar je kljub<br />

vsemu pomembno, da se prav tako podpirajo<br />

različne tehnologije, ki lahko konku-<br />

s<br />

še vedno drži primat v razvoju novih ino-<br />

jem proizvodnem procesu ustvarjajo velike<br />

renčno vodijo do tega istega cilja, ne pa da se<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Površina: 2.617 cm 2 35<br />

vativnih rešitev z motorji z notranjim zgorevanjem<br />

z zelenim vodikom na primer v<br />

ladijskem prometu, tukaj pa so še letala, ki<br />

so<br />

danes pomemben onesnaževalec, pa ves'<br />

javni in<br />

tovorni transport, železnice, avtobusi<br />

in tovornjaki. To je izjemno pomemben<br />

segment mobilnosti, na svetovni<br />

in evropski<br />

ravni, avtobusi in tovornjaki pomenijo le<br />

okrog deset odstotkov v proizvodnji in prodaji<br />

vozil, v povprečju pa prevozijo desetkrat<br />

več kilometrov in so torej z drugih vidikov<br />

enako pomembni ali celo pomembnejši kot<br />

skupina osebnih vozil.<br />

Kdo pa ima zdaj primat pri razogljičenju tovornega<br />

<br />

prometa, avtobusov?<br />

Kitajski uspeva baterijske tehnologije iz<br />

osebnih vozil prenašati zlasti v avtobuse,<br />

kjer globalno vodi, pri električnih baterij skih<br />

tovornjakih pa so v prednosti ZDA, zlasti njihovi<br />

Nikola Motor Company in Tesla. Kitajska<br />

s podporo litij-ionskih električnih baterij<br />

razvija tudi drone, ki so že<br />

enega ali dva potnika.<br />

V<br />

zmožni prepeljati<br />

segmentih javnega transporta se<br />

sicer kaže, da ima zeleni vodik v primerjavi<br />

z<br />

baterijsko podprto električno mobilnostjo<br />

pomembne tehnološke prednosti. Bi pa opozoril<br />

še na en vidik, o katerem se pri baterijski<br />

mobilnosti veliko premalo govori. To so<br />

milijoni ton baterij iz električnih vozil, ki<br />

količine proizvodnega odpada, ki ga bomo<br />

ponovno pretvarjali v strateško pomembne<br />

surovine za proizvodnjo novih baterij.<br />

Andrada tako nikakor ni sestavni del problema,<br />

temveč je sestavni del njegove rešitve.<br />

Verjamemo, da bo to spoznalo in razumelo<br />

tudi lokalno prebivalstvo, to bomo tudi<br />

neposredno dokazali.<br />

Nakazali ste že smer razvoja evropske avtomobilske<br />

industrije. Kaj konkretno pa razvija<br />

skupina slovenskih podjetij v mišiji GREMO<br />

GREen Mobility,<br />

-<br />

ki prispeva okoli deset odstotkov<br />

k slovenskemu BDP-ju in ji je podporo<br />

z do 200 milijonov evrov v obdobju 2023-2027<br />

obljubila tudi država?<br />

Osredotočili smo se na tri stebre, za<br />

katere smo ugotovili, da ima v njih slovenska<br />

avtomobilska dobaviteljska industrija<br />

že<br />

danes pomembne konkurenčne prednosti,<br />

in poskušamo jih še okrepiti. Prvi steber<br />

so elektromotorski pogoni električnih vozil,<br />

drugi steber so zalogovniki-hranilniki energije<br />

in tretji steber so ekstra lahki materiali,<br />

iz katerih bo prihodnje električno vozijo, ki<br />

bo tudi »crashless«. Pri zadnjem govorimo<br />

o tem, da bo avtonomna vožnja, ki bo realnost,<br />

tako ali drugače zagotovila radikalno<br />

zmanjšanje naletov vozil na druga vozila in<br />

na predmete, kar je izhodišče, da bo karoserija<br />

avtomobilov glede<br />

na današnjo lahko<br />

izpostavi samo ena, in to<br />

po možnosti tista,<br />

s katero se Evropa očitno strelja v koleno in<br />

podpira svojo konkurenco.<br />

Tukaj se vrnemo h ključnemu problemu<br />

EU, da niti pred dvajsetimi leti ni<br />

znala in še vedno ne zna povezati nujno<br />

potrebnega prehoda v<br />

brezogljično prihodnost,<br />

katere vitalen del je zelena mobilnost,<br />

z ustrezno smiselno ekonomsko politiko<br />

ter celostno<br />

podpreti konkurenčen razvoj<br />

lastne avtomobilske industrije v smeri razogljičenja.<br />

Nismo namreč padli le na električni<br />

mobilnosti, ušla nam je širša slika zelenega<br />

prehoda. Kitajska danes med drugim obvladuje<br />

tudi 95 odstotkov globalnega dizajna in<br />

proizvodnje fotovoltaičnih modulov.<br />

Tudi evropski avtomobilski velikani so bolj delovali<br />

za fosilni status quo, kot pa agitirali za<br />

razogljičenje prometa. Afera Dieselgate je leta<br />

2015 razkrila, da se Volksvvagen ukvarja z lažnim<br />

prikazovanjem izpustov; torej istega leta,<br />

ko je nastal ključni globalni podnebni sporazum<br />

v<br />

Parizu.<br />

Seveda j e odgovorna tudi evropska industrija<br />

sama. Spominjam se napačnega pristopa<br />

Evrope na vseh ravneh leta 2004, ob<br />

vstopu Slovenije v EU. Povabljen sem bil v<br />

slovenski parlament in vsi govorci so poudarjali,<br />

kako smo dosegli svoje cilje in bolj<br />

ali manj zaključili neko pot. Potem smo se


Mladina <strong>12</strong>.04.<strong>2024</strong><br />

Petek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 40<br />

Površina: 2.617 cm 2 6 / 6<br />

Nov veliki prelom se bo zgodil v trenutku, ko bo kdo dosegel,<br />

da bodo popolnoma avtonomna vozila javno razpoložljiva tudi<br />

za osebno rabo, in to v enakem času, kot imamo danes dostop<br />

do lastnega osebnega vozila, z enakimi ali manjšimi stroški.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

naslonili nazaj in uživali v tej coni lastne<br />

zadovoljnosti in udobja. Enako je v tistem<br />

času naredila EU na globalni ravni, postala je<br />

prezadovoljna in prepolna sama sebe, kar je<br />

začetek propada in konca. Jaz pa sem govoril<br />

o novem začetku in potrebi po tem, da<br />

si zastavimo nove cilje in še hitreje tečemo<br />

naprej za nj ihovo doseganj e .<br />

Zame je bil, to takrat v parlamentu šok;<br />

vprašanje, kako<br />

soustvarjati prihodnost,<br />

usmeritev naprej, mora biti stalnica.<br />

Realnost je v bistvu še hujša. Smo pred evropskimi<br />

volitvami in ne le skrajne desne populistične<br />

stranke, pač pa tudi take, ki se razglašajo<br />

za desnosredinske, kot na primer NSi in<br />

na EU ravni močna Evropska ljudska stranka,<br />

prefinjeno rušijo zelen prehod in navijajo za<br />

fosilni status quo. Kako vidite možnost, da bi<br />

bil prehod na ravni EU politično upočasnjen ali<br />

celo<br />

ustavljen?<br />

Ljudi, ki o tem razmišljajo, bi samo spomnil,<br />

da Evropa ni sama na zemljevidu tega<br />

sveta. Še več, imamo samo okrog 500 milijonov<br />

prebivalcev na sicer osemmilijardnem<br />

svetu, in demografska slika bo še naprej delovala<br />

negativno za nas. Govorim iz perspektive<br />

gospodarstva in obsega trga:<br />

po Kitajski,<br />

ki nas je na nekaj segmentih gospodarsko<br />

prehitela, zdaj že prihaja Indija s svojimi rešitvami<br />

in s svojo kritično maso, kar pomeni,<br />

da pot naprej pač<br />

nikakor ne vodi nazaj. Pot<br />

naprej vodi naprej. Edini način za to, da ne<br />

ostanemo zadaj, je, da smo ves čas spredaj.<br />

Pri mobilnosti se pri nas kot eno ključnih odpira<br />

vprašanje, kako bomo v prihodnosti uporabljali<br />

osebne avtomobile in kaj bo z javnim potniškim<br />

prometom. Kaj<br />

napovedujete?<br />

To je eno od temeljnih vprašanj prihodnje<br />

mobilnosti, kjer moramo pravilno oceniti<br />

vse trende, ki bodo določali rešitve mobilnosti<br />

čez 10 ali 15 let. Pri teh razmislekih<br />

moramo upoštevati psihološki moment, ki<br />

ga zdaj po mojem podcenjujemo, toje razpoložljivost<br />

možnosti premika iz točke A v B.<br />

Govorim o avtonomnih vozilih in o novem<br />

velikem prelomu, ki se bo zgodil v trenutku,<br />

ko bo kdo dosegel, da bodo popolnoma avtonomna<br />

vozila javno razpoložljiva tudi za<br />

osebno rabo, in to v enakem času, kot imamo<br />

danes dostop do<br />

lastnega osebnega vozila,<br />

z enakimi ali manjšimi stroški. Ko se bo to<br />

zgodilo, ne bo nič enako, kot je zdaj .<br />

cilj<br />

Toje smer in bo kmalu realnost, in naš<br />

bi zato moral biti, da čim prej, najpozneje<br />

pa do leta 2030, v Ljubljani vzpostavimo<br />

evropsko dizajnirano in proizvedeno konkurenčno<br />

nebaterijsko električno vozilo<br />

superkondenzatoiji, sposobno prek magnetnih<br />

tuljav sprejemati električno energijo<br />

brezžično med vožnjo iz ceste, cestni kabel,<br />

ki<br />

oddaja potrebno električno energijo, pa<br />

se sočasno uporablja tudi za navigacijo in še<br />

kaj, prenos podatkov ...<br />

Z avtonomno vožnjo se ukvarjate tudi v Hidrii,<br />

kaj konkretno razvijate?<br />

V Hidrii se s tem segmentom avtonomne<br />

vožnje srečujemo predvsem prek segmenta<br />

volanskih sistemov, počasi nastajajo prva<br />

osebna vozila s<br />

serijsko vgrajenim brezžičnim<br />

upravljanjem, torej brez<br />

povezav med<br />

volanom in kolesi. Gre za tehnologije, ki<br />

prenesene iz letalske industrije in so izjemno<br />

pomembne pri<br />

so<br />

omogočanju razvoja<br />

avtonomne vožnje. Razvoj teh rešitev je v<br />

velikem fokusu in vlagajo se<br />

ogromna sredstva,<br />

saj bo, ko bo dosežena ciljna stopnja<br />

avtonomnosti 5.0,<br />

to pomenilo revolucijo v<br />

industriji, velik prelom. Zdaj smo pri stopnji<br />

3.0 in počasi bomo začeli govoriti o tem, da<br />

bo odgovornost za nesreče prešla z voznika<br />

vozila, kot je stanje danes, na proizvajalca<br />

avtomobila. Glede tega sem optimist, vprašanje<br />

je še zgolj, kdaj bomo prišli do popolnoma<br />

avtonomne vožnje. Menim, da smo<br />

od tega oddaljeni od štiri do pet let. Takrat<br />

bomo ponekod na omejenih testnih področjih<br />

mest in avtocest že imeli avtonomna<br />

vozila v<br />

neposredni serijski uporabi, kar bo<br />

spremenilo praktično vse.<br />

Od marca lani ste tudi predsednik Združenja<br />

menedžer, v svojem programu pa ste, če zelo<br />

grobo strnem, poudarili nujnost samoizpraševanja<br />

menedžerjev o lastni vlogi, svojem položaju<br />

v družbi in odgovornosti.<br />

Drži. Nekaj razlogov, zakaj je to samoizpraševanje<br />

nujno, sem že nakazal. Zame je<br />

indikator, daje sprememba nujna, tudi podatek,<br />

daje Evropa pred 30 leti prispevala tretjino<br />

svetovnega BDP, danes pa samo še petnajst<br />

odstotkov. Za ta padec našega pomena<br />

smo odgovorni tudi menedžeiji, ki smo združeni<br />

v stanovskih združenjih, in moramo prevzeti<br />

svoj del odgovornosti. Tudi med slovenskimi<br />

menedžerji sem<br />

zaznal prepričanje,<br />

daje narobe vse okoli nas, v družbi, nič<br />

pa pri nas samih. Tako razmišljanje terja<br />

obrat, in poskušamo ga<br />

doseči. Srečujemo<br />

se z nečim, kar sam imenujem slovenski<br />

s<br />

Površina: 2.617 cm 2 36<br />

negativni vrednotni sistem in kar se kaže<br />

v pomanjkanju naše samozavesti, posledičnega<br />

postavljanja prenizkih in premalo<br />

ambicioznih ciljev, neprevzemanja odgovornosti<br />

in odločno prenizkem sodelovanju.<br />

V Sloveniji tipično tolčemo eden po drugem<br />

na vseh možnih ravneh, namesto da bi<br />

sodelovali v dobro vseh. Ta miselnost in kultura<br />

sta razlog, da se nam od zneska 55 tisoč<br />

evrov dodane vrednosti na zaposlenega v<br />

slovenskem gospodarstvu ne uspe povzpeti<br />

do na primer 100<br />

tisoč evrov. Na menedžerskem<br />

kongresu oktobra lani smo sestavili<br />

več kot dvajset delovnih skupin, ki zdaj vsaka<br />

snuje konkretne projekte, ki<br />

bi lahko prinesli<br />

potreben premik, vmesne rezultate pa bomo<br />

predstavili na letošnjem kongresu.<br />

Velik<br />

družbeni projekt je gradnja drugega bloka<br />

jedrske elektrarne JEK 2, kjer je vrsta neznank.<br />

Ena ključnih je, ali bo ta energetski<br />

objekt čez 15 let, kolikor časa naj bi ga gradili<br />

po optimističnih ocenah ministrstva za energijo,<br />

tehnološko in cenovno »smiseln«<br />

-<br />

ob alternativah,<br />

ki že so in ki še bodo nastale. Kakšno<br />

je vaše mnenje o projektu?<br />

Nekje smo ravno te dni govorili o tem,<br />

kako slabo<br />

razumemo, kje je Kitajska celovito.<br />

Številni imajo predstavo, da so električna<br />

vozila, o<br />

tam proizvedena z<br />

katerih sva toliko govorila,<br />

umazanimi tehnologijami<br />

premoga in podobno. Vendar Kitajska<br />

desetine milijard usmerja v proizvodnjo<br />

električne energije iz<br />

čistih virov. Odpirajo<br />

se nove tovarne fotovoltaičnih modulov, ki<br />

imajo letno zmogljivost<br />

30, 50, 70 gigavatov,<br />

proizvodnja čiste energije iz fotovoltaičnih<br />

modulov in vetrne energije postaja<br />

prevladujoča v njihovi strukturi energije ter<br />

izjemno cenovno in stroškovno dostopna,<br />

tudi cenejša od proizvodnje električne energije<br />

iz fosilnih virov in celo od jedrske energije.<br />

Tudi jedrsko energijo do določene mere<br />

peljejo vzporedno, ampak ne pretirano, v<br />

ospredju sta fotovoltaika in veter, podprta z<br />

ustreznimi zalogovniki, ki<br />

izenačujejo špice<br />

proizvodnje in porabe. Popolnoma isto<br />

delajo Indija, Avstralija, ZDA ... in rekel bi, da<br />

je treba pogledati okrog, kaj počne ves ostali<br />

svet,<br />

preveriti najnaprednejše tehnologije,<br />

jih primerjati z<br />

našimi naravnimi danostmi<br />

oziroma danostmi naše regije, na tej podlagi<br />

sestaviti najbolj optimalen scenarij in ga<br />

v izvedbo prepustiti stroki, profesionalcem,<br />

in ne politiki. x

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!