Kliping_2_4_2024

nova.slovenija
from nova.slovenija More from this publisher
02.04.2024 Views

Zbirka medijskih objav DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE Število objav: 29 Internet: 5 Radio: 3 Televizija: 4 Tisk: 17 Spremljane teme: Odbor za pravosodje: 1 Janša Janez (Ivan): 10 Odbor - zdravstvo: 4 Odbor - ... politika: 1 Službe DZ RS: 4 Komisija ... možnosti: 2 Predsednica DZ RS: 3 Grims Branko: 2 Sajovic Borut: 3 PS SDS: 1 PS SD: 2 Irgl Eva: 4 Zakonodajno - ... RS: 1 DZ - ... Parlament: 15 Breznik Franc: 1 Tonin Matej: 9 Godec Jelka: 2 dr. Logar Anže : 7 Tašner Vatovec Matej: 1 PS Levica: 1 Kaloh Dejan mag.: 4 Lisec Tomaž: 1 Hot Meira mag.: 2 Prednik Jani: 2 Reberšek Aleksander: 3 Sukič Nataša: 3 Vrtovec Jernej: 2 Rezar Aleš: 1 Zrim mag. Damijan: 2 Cigler Kralj Janez: 2 Žakelj Janez mag.: 1 Lamut Miha: 1 Šetinc Pašek Mojca: 2 Kozlovič Tamara: 2 Klakočar ... mag.: 3 dr. Čadonič Špelič Vida: 2 Jakopovič Milan: 2 ...

Zbirka medijskih objav<br />

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE<br />

Število objav: 29<br />

Internet: 5<br />

Radio: 3<br />

Televizija: 4<br />

Tisk: 17<br />

Spremljane teme:<br />

Odbor za pravosodje: 1<br />

Janša Janez (Ivan): 10<br />

Odbor - zdravstvo: 4<br />

Odbor - ... politika: 1<br />

Službe DZ RS: 4<br />

Komisija ... možnosti: 2<br />

Predsednica DZ RS: 3<br />

Grims Branko: 2<br />

Sajovic Borut: 3<br />

PS SDS: 1<br />

PS SD: 2<br />

Irgl Eva: 4<br />

Zakonodajno - ... RS: 1<br />

DZ - ... Parlament: 15<br />

Breznik Franc: 1<br />

Tonin Matej: 9<br />

Godec Jelka: 2<br />

dr. Logar Anže : 7<br />

Tašner Vatovec Matej: 1<br />

PS Levica: 1<br />

Kaloh Dejan mag.: 4<br />

Lisec Tomaž: 1<br />

Hot Meira mag.: 2<br />

Prednik Jani: 2<br />

Reberšek Aleksander: 3<br />

Sukič Nataša: 3<br />

Vrtovec Jernej: 2<br />

Rezar Aleš: 1<br />

Zrim mag. Damijan: 2<br />

Cigler Kralj Janez: 2<br />

Žakelj Janez mag.: 1<br />

Lamut Miha: 1<br />

Šetinc Pašek Mojca: 2<br />

Kozlovič Tamara: 2<br />

Klakočar ... mag.: 3<br />

dr. Čadonič Špelič Vida: 2<br />

Jakopovič Milan: 2<br />

...


Internet Naslov Vladni odlok o omogočanju storitev med stavko “ne posega v pravice zdravnikov”<br />

Zaporedna št.<br />

1<br />

Povzetek<br />

Medij<br />

N1info.si, Slovenija<br />

Rubrika, Datum Ostalo; 29. 3. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

STA<br />

Odbor - zdravstvo , DZ - Državni zbor - Parlament , Reberšek Aleksander , Kozlovič Tamara ,<br />

Jakopovič Milan<br />

...Člani odbora za zdravstvo so z devetimi glasovi za in enim proti predlog novele zakona o zdravniški službi poslal v<br />

nadaljnjo obravnavo. Ta širi nabor storitev, ki jih morajo med...<br />

Televizija Naslov Ponovna uvedba naborniške vojske<br />

Zaporedna št.<br />

2<br />

Povzetek<br />

Medij POP TV, Slovenija 19:11 Trajanje: 3 min<br />

Rubrika, Datum 24 ur; 29. 3. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Staša Lozar<br />

Janša Janez (Ivan) , Tonin Matej<br />

...dekleta vpoklicali v vojašnice? DARJA ZGONC (voditeljica) Obrambni minister Marjan Šarec pravi, da se s to<br />

možnostjo ne ukvarjajo, njegov predhodnik Matej Tonin pa ponuja alternativo, domovinsko dolžnost. Žana Vertačnik.<br />

ANTON ROP (takratni predsednik vlade) SEPTEMBER 2003: V Sloveniji je končano obvezno služenje...<br />

Radio Naslov SDS po neuspešni interpelaciji Stojmenove Duh<br />

Zaporedna št.<br />

3<br />

Povzetek<br />

Medij Radio Ognjišče, Slovenija 14:24 Trajanje: 3 min<br />

Rubrika, Datum Utrip dneva; 29. 3. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Petra Stopar<br />

DZ - Državni zbor - Parlament , Lisec Tomaž , Šetinc Pašek Mojca<br />

...razprave o interpelaciji o delu in odgovornosti ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh, je ta včeraj<br />

zvečer uspešno prestala glasovanje v državnem zboru. V SDS ocenjujejo, da tokratna interpelacija koalicije ni združila,<br />

ampak je zasejala dvom. Petra Stopar. PETRA STOPAR (novinarka) Ministrica za digitalno...<br />

Radio Naslov Obisk Metsole<br />

Zaporedna št.<br />

4<br />

Povzetek<br />

Medij Radio Slovenija 1, Slovenija 17:30 Trajanje: 3 min<br />

Rubrika, Datum Studio ob 17-ih; 29. 3. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Aleš Kocjan<br />

Sajovic Borut , DZ - Državni zbor - Parlament , Tonin Matej , Godec Jelka , Sukič Nataša<br />

...dvignila. A skrbi jo, da ljudje ne razumejo dovolj zakaj je njihov glas pomemben in zakaj šteje. Na to je v državnem<br />

zboru poslancem odgovarjala na vprašanja, ki bodo delno zaznamovala tudi kampanjo pred volitvami. Skrbi Boruta<br />

Sajovica iz Svobode o statusu malega kmeta je skušala pomiriti s pojasnilom, da bo Evropska politika pripravila...<br />

Radio Naslov Vrenje pred evropskimi volitvami<br />

Zaporedna št.<br />

5<br />

Povzetek<br />

Medij Radio Slovenija 1, Slovenija 17:32 Trajanje: 6 min<br />

Rubrika, Datum Studio ob 17-ih; 29. 3. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Nataša Mulec<br />

DZ - Državni zbor - Parlament<br />

...ime sekretarke Kociprove in predsednika podmladka Graha. Če za koga, bodo za Svobodo Evropske volitve<br />

zagotovo pomembne, saj bo šlo za prvi preizkus po državnozborskih volitvah, na katerih je stranka dobila zgodovinsko<br />

podporo. Večino te pa v dobrem letu in pol zapravila. Glede liste Nove Slovenije pa naj povem, da je...<br />

2


Internet Naslov Odmev tedna: Prepovedane veselice<br />

Zaporedna št.<br />

6<br />

Povzetek<br />

Medij<br />

Domovina.je, Slovenija<br />

Rubrika, Datum Ostalo; 29. 3. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Peter Merše<br />

Sajovic Borut , Tonin Matej<br />

...ne spominjajo preteklih bitk, smo pozabili naučiti, da se je za nekatere stvari treba boriti.« Izmed vseh strank, je prav<br />

Svoboda, z vodjo poslancev Borutom Sajovicem Metsolo spraševala o prihodnosti kmetijstva. Gre za isto stranko, ki<br />

obdavčuje prej neobdavčene prihodke kmetov, zamuja z izplačili, se ne drži nobenega...<br />

Televizija Naslov Koalicija potrdila sporno novelo zakona o zdravniški stavki<br />

Zaporedna št.<br />

7<br />

Povzetek<br />

Medij NOVA 24 TV, Slovenija 19:46 Trajanje: 1 min<br />

Rubrika, Datum Novice; 29. 3. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Aleksander Rant<br />

Odbor - zdravstvo , Službe DZ RS , DZ - Državni zbor - Parlament<br />

...NOVA24TV, 29.3.<strong>2024</strong>, NOVICE, 19:46 ALEKSANDER RANT (voditelj) Člani odbora državnega zbora za zdravstvo<br />

so z devetimi glasovi za in enim proti predlog novele zakona o zdravniški službi poslali v nadaljnjo obravnavo. Ta širi<br />

nabor storitev, ki...<br />

Internet Naslov Zakaj nas morajo tokratne volitve v evropski parlament res zanimati?<br />

Zaporedna št.<br />

8<br />

Povzetek<br />

Medij<br />

Siol.net, Slovenija<br />

Rubrika, Datum Ostalo; 30. 3. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Stela Mihajlović, Ksenija Mlinar, Mihael Šuštaršič<br />

Grims Branko , DZ - Državni zbor - Parlament , Breznik Franc , Tonin Matej , Sukič Nataša , Vrtovec<br />

Jernej , Cigler Kralj Janez , dr. Čadonič Špelič Vida<br />

...bruseljski kolega, evroposlanec Milan Zver , sledi podpredsednik SDS in nekdanji notranji minister Aleš Hojs , na<br />

četrtem in petem mestu sta poslanca SDS Franc Breznik in Branko Grims , na šestem nekdanji mariborski župan in<br />

zdajšnji predsednik mariborskega odbora SDS Franc Kangler in na sedmem mestu nekdanja državna sekretarka na...<br />

Tisk Naslov Širši nabor storitev med stavko<br />

Zaporedna št.<br />

9<br />

Povzetek<br />

Medij Slovenske novice, Slovenija Stran: 6 Površina: 67 cm 2<br />

Rubrika, Datum Dan v novicah; 30. 3. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

STA<br />

Teme<br />

DZ - Državni zbor - Parlament<br />

...Širši nabor storitev med stavko LJUBLJANA -Člani odbora državnega zbora DZ) za zdravstvo so z devetimi glasovi<br />

za in enim proti predlog novele zakona o zdravniški službi poslali v nadaljnjo obravnavo. Ta širi nabor storitev,...<br />

Tisk Naslov Zdravniki bodo morali med stavko opravljati več storitev<br />

Zaporedna št.<br />

10<br />

Povzetek<br />

Medij Delo, Slovenija Stran: 4 Površina: 480 cm 2<br />

Rubrika, Datum Aktualno; 30. 3. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Milena Zupančič<br />

Odbor - zdravstvo , Službe DZ RS , Reberšek Aleksander<br />

...Zdravniki bodo morali med stavko opravljati več storitev Predlog zakona o zdravniški službi Odbor za zdravstvo gaje<br />

pričakovano podprl, v torek po nujnem postopku v DZ Zdravniki bodo morali med stavko opravljati več storitev, če bo<br />

parlament sprejel spremembe zakona o zdravniški službi. Včeraj gaje z devetimi glasovi za in enim proti...<br />

3


Tisk Naslov Nekdanja ministrica še na državni plači<br />

Zaporedna št.<br />

11<br />

Povzetek<br />

Medij Večer, Slovenija Stran: 3 Površina: 402 cm 2<br />

Rubrika, Datum V žarišču; 30. 3. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Vanessa Čokl<br />

Janša Janez (Ivan) , Komisija - peticije, človekove pravice in enake možnosti , Predsednica DZ RS ,<br />

Sajovic Borut , PS SDS , Irgl Eva , Godec Jelka , dr. Logar Anže , Tašner Vatovec Matej , PS<br />

Levica , Kaloh Dejan mag. , Hot Meira mag. , Prednik Jani , Sukič Nataša , Cigler Kralj Janez ,<br />

Klakočar Zupančič Urška mag.<br />

...6.280,17 bruto oziroma 3.605,89 evra neto plače, obrambni minister Marjan Šarec pa 5.999,82 evra bruto, kar je<br />

pomenilo 3.623,69 neto. Predsednica državnega zbora ima najvišjo plačo med poslanci Predsednica državnega zbora<br />

Urška Klakočar Zupančič ima najvišjo plačo med 90 poslankami in poslanci. Za februar je to pomenilo 5.979,70 evra<br />

bruto, če bi bil mesec daljši, bi prišla na...<br />

Tisk Naslov Obeta se zamenjava Tanje Bolte<br />

Zaporedna št.<br />

12<br />

Povzetek<br />

Medij Večer, Slovenija Stran: 4 Površina: 538 cm 2<br />

Rubrika, Datum V žarišču; 30. 3. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Matej Grošelj<br />

Teme<br />

Janša Janez (Ivan) , PS SD , Zrim mag. Damijan<br />

...preglavice za organizatorje prireditev, med katere spadajo tudi gasilske veselice. Nato so na ministrstvo pritisnili tudi<br />

iz opozicijskih vrst. Prvak SDS Janez Janša je zapisal, da želi Gibanje Svoboda kar z uredbo preprečiti zborovanja in<br />

onemogočiti celo gasilske veselice. Kmalu zatem se je javila NSi, ki je skupaj...<br />

Tisk Naslov Slovenska pomlad? Dajte no...<br />

Zaporedna št.<br />

13<br />

Povzetek<br />

Medij Delo - Sobotna priloga, Slovenija Stran: 10 Površina: 620 cm 2<br />

Rubrika, Datum Sobotna priloga; 30. 3. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Janez Markeš<br />

Teme<br />

Janša Janez (Ivan) , DZ - Državni zbor - Parlament<br />

...koalicije. Toda niti to dejstvo ne opraviči napihnjenosti in nerealnosti politike NSi, ki se je s pomanjkanjem politične<br />

domišljije začela sprehajati po janševsko rumenem in za civilizirane politike prepovedanem polju teptanja dostojanstva<br />

ljudi. NSi kakor da se je kot stranka prelevila v svoj propagandni plakat,...<br />

Tisk Naslov Reševanje vojaka Roberta<br />

Zaporedna št.<br />

14<br />

Povzetek<br />

Medij Večer - V soboto, Slovenija Stran: 4<br />

Rubrika, Datum V soboto; 30. 3. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Matej Grošelj<br />

Površina: 1.821 cm<br />

2<br />

Janša Janez (Ivan) , Službe DZ RS , Predsednica DZ RS , DZ - Državni zbor - Parlament , Rezar<br />

Aleš , Žakelj Janez mag. , Lamut Miha , Klakočar Zupančič Urška mag. , dr. Čadonič Špelič Vida<br />

...vodi Policijska uprava Ljubljana. V isti zadevi vzporedno deluje še preiskovalna komisija, ki jo v parlamentu po<br />

odstopu prejšnjega predsednika Mihe Lamuta vodi poslanec Gibanja Svoboda in Golobov nekdanji sodelavec v Gen-I<br />

Aleš Rezar. Na delo komisije se zgrinjajo očitki, da je zaradi nespornih povezav med predsednikoma stranke in...<br />

Internet Naslov Tonin vabi Logarja, Evo Irgl in Kaloha: Dobrodošli v poslanskih klopeh NSi<br />

Zaporedna št.<br />

15<br />

Povzetek<br />

Medij<br />

N1info.si, Slovenija<br />

Rubrika, Datum Ostalo; 31. 3. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Miha Orešnik<br />

Janša Janez (Ivan) , Irgl Eva , Tonin Matej , dr. Logar Anže , Kaloh Dejan mag.<br />

...Predsednik NSi Matej Tonin je za N1 pojasnil, zakaj ni mogel izpolniti želje Ljudmile Novak, da bi bila nosilka<br />

strankine liste za evropske volitve. Prav tako je povedal, ali bo...<br />

4


Internet Naslov Predsednik NSi Tonin o evropskih volitvah, Ljudmili Novak in Anžetu Logarju<br />

Zaporedna št.<br />

16<br />

Povzetek<br />

Medij<br />

N1info.si, Slovenija<br />

Rubrika, Datum Ostalo; 31. 3. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Miha Orešnik<br />

Tonin Matej , dr. Logar Anže<br />

...Gost oddaje N1 STUDIO je predsednik Nove Slovenije Matej Tonin. Spregovoril je o tem, kako so sestavili listo za<br />

evropske volitve, pa tudi o odnosu z Ljudmilo Novak in Anžetom Logarjem. POUDARKI ODDAJE Predsednik NSi<br />

Matej Tonin je v oddaji N1 STUDIO pojasnil, zakaj ni mogel izpolniti...<br />

Tisk Naslov els - ljudmila novak<br />

Zaporedna št.<br />

17<br />

Povzetek<br />

Medij Družina, Slovenija Stran: 8 Površina: 498 cm 2<br />

Rubrika, Datum Oglas; 31. 3. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Unknown<br />

Teme<br />

DZ - Državni zbor - Parlament<br />

...- krščanskih demokratov (NSi) in aktualna evropska poslanka je bila v svoji bogati politični karieri županja, poslanka<br />

in JU Mw Uje VjH podpredsednica državnega zbora, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, --jB JajU<br />

podpredsednica Vlade Republike Slovenije ter poslanka Evropskega parlamenta, * . jJBI kamor...<br />

Televizija Naslov Nove obveznosti za zdravnike med stavko<br />

Zaporedna št.<br />

18<br />

Povzetek<br />

Medij POP TV, Slovenija 19:11 Trajanje: 4 min<br />

Rubrika, Datum 24 ur; 1. 4. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Urška Šestan<br />

Odbor - zdravstvo , Službe DZ RS , Reberšek Aleksander , Kozlovič Tamara , Jakopovič Milan<br />

...pregledi invalidov, to je nabor storitev v predlogu novele zakona o zdravniški službi, ki mu je v petek zeleno luč<br />

prižgal odbor za zdravstvo, jutri ga bodo na poslanske klopi dobili še poslanci državnega zbora. JANI MUHIČ (voditelj)<br />

No medtem pa so se ta konec tedna z javnim pismom oglasili izolski in jeseniški zdravniki. Sprašujejo...<br />

Televizija Naslov Kdo bodo novi evroposlanci?<br />

Zaporedna št.<br />

19<br />

Povzetek<br />

Medij POP TV, Slovenija 23:04 Trajanje: 9 min<br />

Rubrika, Datum 24 ur zvečer; 1. 4. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Žiga Bonča<br />

Predsednica DZ RS , Tonin Matej , Klakočar Zupančič Urška mag.<br />

...predstavila le nekaj kandidatov, ključnega pa bodo razkrili na tako imenovanem Festivalu svobode. NSi je na čelu<br />

liste postavila kar predsednika stranke Mateja Tonina. V SD-ju pa se bolj kot s tem, kdo bi jih zastopal v Evropi,<br />

ukvarjajo s tem, kdo bo v prihodnje vodil stranko. Prav tako kandidatne liste še ni potrdila...<br />

Tisk Naslov Osel gre menda samo enkrat na led<br />

Zaporedna št.<br />

20<br />

Povzetek<br />

Medij Delo, Slovenija Stran: 1 Površina: 193 cm 2<br />

Rubrika, Datum Naslovna stran; 2. 4. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Suzana Kos<br />

Teme<br />

DZ - Državni zbor - Parlament<br />

...evropskimi volitvami, sicer pa so lahko samo nepošten poskus krepitve javnomnenjske podpore. Če na<br />

posvetovalnem referendumu sprašuješ o rešitvah, ki jih parlament ne more uresničiti, je to nepošteno do volivk in<br />

volivcev. Zato seje mogoče strinjati z ocenami, da bi politiki, ki nas ima evidentno za osle, to preprosto...<br />

5


Tisk Naslov Zdelo se nam je, da nas vidijo kot koalicijsko tekmico<br />

Zaporedna št.<br />

21<br />

Povzetek<br />

Medij Delo, Slovenija Stran: 2<br />

Rubrika, Datum Aktualno; 2. 4. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Barbara Eržen<br />

Površina: 1.151 cm<br />

2<br />

PS SD , DZ - Državni zbor - Parlament , Hot Meira mag. , Prednik Jani , Zrim mag. Damijan<br />

...Zdelo se nam je, da nas vidijo kot koalicijsko tekmico Jani Prednik Kandidat za predsednika SD o sodelovanju v<br />

koaliciji in intenzivnejših vonjih, okusih in barvah stranke Šestintridesetletni Jani Prednik se po štirih letih spet poteguje<br />

za položaj predsednika Socialnih demokratov. Tokrat z mesta...<br />

Tisk Naslov Najmanj dva predloga ne izpolnjujeta ključnega pogoja<br />

Zaporedna št.<br />

22<br />

Povzetek<br />

Medij Delo, Slovenija Stran: 3<br />

Rubrika, Datum Aktualno; 2. 4. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Barbara Hočevar<br />

Zakonodajno - pravna služba DZ RS , DZ - Državni zbor - Parlament<br />

Površina: 1.047 cm<br />

2<br />

...ustrezen forum za izražanje mnenj o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne (58 odstotkov), o spremembi volilne<br />

zakonodaje z uvedbo preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah in o nastanitvah nezakonitih prebežnikov v<br />

Sloveniji (po 53 odstotkov). Pri energetskem zakonu, ki omejuje uporabo nekaterih energentov v novogradnjah...<br />

Tisk Naslov "Morilski" zakon<br />

Zaporedna št.<br />

23<br />

Povzetek<br />

Medij Dnevnik, Slovenija Stran: 13 Površina: 253 cm 2<br />

Rubrika, Datum Mnenja; 2. 4. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Polona Jamnik<br />

Teme<br />

DZ - Državni zbor - Parlament<br />

...smrt? Premoremo toliko človečnosti, etike ter sočutja? Prva obravnava predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem<br />

končanju življenja, v četrtek, 7. marca - državnemu zboru ga je predložilo društvo Srebrna nit s podpisi 5513 volivk in<br />

volivcev -, je očitno šla bolj tiho in neopaženo mimo nas. Le zakaj bi se ukvarjali s trpljenjem...<br />

Tisk Naslov 7D<br />

Zaporedna št.<br />

24<br />

Povzetek<br />

Medij Reporter, Slovenija Stran: 8 Površina: 354 cm 2<br />

Rubrika, Datum Periskop; 2. 4. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Marko Medvešek<br />

Odbor za pravosodje , Odbor - zunanja politika , Komisija - peticije, človekove pravice in enake<br />

možnosti , Irgl Eva , dr. Logar Anže , Kaloh Dejan mag.<br />

...Ukrajini, embargo na izvoz orožja v Izrael in sprejetje sankcij proti »izraelskemu režimu apartheida«. POSLANCI<br />

SDS Eva Irgl, Anže Logar in Dejan Kaloh, ki niso podpisali izjave o zvestobi stranki, so ostali brez vodilnih mest v<br />

parlamentarnih odborih. Irglova tako ni več predsednica komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti,<br />

Logar ni...<br />

Tisk Naslov izjave tedna<br />

Zaporedna št.<br />

25<br />

Povzetek<br />

Medij Reporter, Slovenija Stran: 10 Površina: 175 cm 2<br />

Rubrika, Datum Periskop; 2. 4. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Unknown<br />

Teme<br />

Janša Janez (Ivan) , DZ - Državni zbor - Parlament , dr. Logar Anže<br />

...pes pred hišo, brez njega se lahko vsak sprehaja po tvojem dvorišču.« Štabni vodnik TOMAŽ VARGA v Jani o<br />

pomembnosti vojske. »Drugače bom povedal: če bi Janez Janša šel kandidirat za župana Ljubljane, bi bila največja<br />

udeležba, pa trdim, da bi jaz z veliko večino zmagal, še bolj kot takrat, ko je bil Logar.« ZORAN...<br />

6


Tisk Naslov porota<br />

Zaporedna št.<br />

26<br />

Povzetek<br />

Medij Reporter, Slovenija Stran: 12 Površina: 110 cm 2<br />

Rubrika, Datum Periskop; 2. 4. <strong>2024</strong><br />

Avtor I. K. , M. M.<br />

Teme<br />

Šetinc Pašek Mojca<br />

...nakupom 300 tisoč prenosnikov za 6,5 milijona evrov, ki so končali v skladišču v Logatcu. Njeno razrešitev so podprli<br />

v SDS, NSI in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pasek. [IK] MILAN BRGLEZ, evropski poslanec, se bo na kongresu<br />

SD13. aprila potegoval za položaj predsednika stranke. Če bo izvoljen, se bo še enkrat podal...<br />

Tisk Naslov Logarjev aksiom<br />

Zaporedna št.<br />

27<br />

Povzetek<br />

Medij Reporter, Slovenija Stran: 16 Površina: 177 cm 2<br />

Rubrika, Datum Mnenji; 2. 4. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Igor Kršinar<br />

Teme<br />

Janša Janez (Ivan) , Irgl Eva , Tonin Matej , dr. Logar Anže , Kaloh Dejan mag. , Vrtovec Jernej<br />

...Logarjev aksiom igor kršinar o usodi Anžeta Logarja »Sedaj že lahko rečem, da imamo v slovenski politiki novi<br />

aksiom. Logarjev aksiom: Iz velikega raste malo,« nam je pred tedni sporočil nekdanji evropski...<br />

Tisk Naslov Dvojna igra slovenskega Orbana<br />

Zaporedna št.<br />

28<br />

Povzetek<br />

Medij Reporter, Slovenija Stran: 18<br />

Rubrika, Datum Zgodba tedna; 2. 4. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Igor Kršinar<br />

Janša Janez (Ivan) , Grims Branko<br />

Površina: 1.860 cm<br />

2<br />

...Evropskim konservativcem in reformistom, med katerimi so skrajno desne stranke, koalicijo z njimi pa zahteva tudi<br />

njegov slovenski pribočnik, prvak SDS Janez Janša. Kakšne so v resnici možnosti za konec sedanje zmerne evropske<br />

koalicije in kdo so favoriti za ključne položaje v EU? etošnje evropske volitve bodo prelomne....<br />

Tisk<br />

Zaporedna št.<br />

29<br />

Povzetek<br />

Naslov<br />

ČE DESNICA NE BO INOVATIVNA, BOMO GLEDALI ŠE PETO EPIZODO NOVIH<br />

OBRAZOV<br />

Medij Reporter, Slovenija Stran: 24<br />

Rubrika, Datum Intervju; 2. 4. <strong>2024</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Ivan Puc<br />

Janša Janez (Ivan) , Tonin Matej , dr. Logar Anže<br />

Površina: 2.981 cm<br />

2<br />

...xi IHK8 k< ) -|Kk | / rj?* Bps c* m%SmM XB H *Ws!SSS MsSiM&gg%z% MATEJ TONIN predsednik Nove Slovenije<br />

ČE DESNICA NE BO INOVATIVNA, BOMO GLEDALI ŠE PETO EPIZODO NOVIH OBRAZOV S predsednikom Nove<br />

Slovenije Matejem Toninom smo se pogovarjali dan po tem, ko je kot nosilec predstavil listo kandidatov za evropske...<br />

7


N1info.si 29.03.<strong>2024</strong><br />

Petek, 13:22<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://n1info.si/novice/slovenija/vladni-odlok-o-...<br />

1 / 5<br />

Vladni odlok o omogočanju storitev med stavko “ne<br />

posega v pravice zdravnikov”<br />

Slovenija Avtor: STA 29. Mar <strong>2024</strong> 13:19 0 komentarjev<br />

Delite :<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Slika je simbolična (Foto: Ptujinfo/BOBO)<br />

Člani odbora za zdravstvo so z devetimi glasovi za in enim proti predlog novele zakona o<br />

zdravniški službi poslal v nadaljnjo obravnavo. Ta širi nabor storitev, ki jih morajo med stavko<br />

opravljati zdravniki. Predlog so podprli poslanci koalicijskih strank Svoboda, SD in Levica, proti pa<br />

je glasoval poslanec NSi. Poslanci SDS niso glasovali.<br />

Prav tako z devetimi glasovi za in enim proti je odbor na predlog koalicijskih poslanskih skupin<br />

sprejel tudi nekaj dopolnil. Z njimi so med drugim dopolnili oziroma konkretizirali nabor<br />

zdravstvenih storitev, in sicer glede izdajanja potrdil. “Ker zavarovane osebe zgolj na podlagi<br />

bolniškega lista pri delodajalcu dokazujejo svojo začasno zadržanost od dela ter pravico do<br />

nadomestila plače, šteje izdaja bolniškega lista za zdravstveno storitev, ki jo je treba zagotoviti<br />

tudi v času stavke,” je koalicija zapisala v obrazložitvi dopolnil.<br />

8


N1info.si 29.03.<strong>2024</strong><br />

Petek, 13:22<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://n1info.si/novice/slovenija/vladni-odlok-o-...<br />

2 / 5<br />

Mamo deklice Danke pripeljali na policijo: preiskovalci imajo nove<br />

informacije<br />

Svet 10:48 1<br />

Zdravniki stavkajo, jaz pa potrebujem bolniško. Jo lahko dobim?<br />

Slovenija 18. Jan <strong>2024</strong> 13<br />

Na ministrstvu za zdravje so sicer že pred sejo posredovali dodatna pojasnila in utemeljitve<br />

posameznih členov predloga novele. Zakonodajnopravna služba je namreč ocenila, da predlagatelj<br />

novele ni utemeljil nujnosti vseh storitev, ki jih bodo morali ob njenem sprejetju zdravniki dodatno<br />

opravljati v času stavke.<br />

Kot je na seji pojasnila njena predstavnica, je zakonodajnopravna služba pri pripravi mnenja izhajala<br />

iz ustavne pravice do stavke. Poseg v pravico je dopusten, če prestane strogi test sorazmernosti.<br />

Predlog novele določa nekatere nove storitve, ki jih bi morali zdravniki opravljati med stavko,<br />

nekatere izmed njih pa po oceni službe tega testa ne prestanejo.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Ob tem je predstavnica zakonodajnopravne službe poudarila, da ta tudi po prejemu pojasnil<br />

ministrstva in napovedanih dopolnilih vztraja pri podanih pripombah.<br />

9


N1info.si 29.03.<strong>2024</strong><br />

Petek, 13:22<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://n1info.si/novice/slovenija/vladni-odlok-o-...<br />

3 / 5<br />

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež (Foto: Matija Sušnik)<br />

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je poudaril, da je zaradi dolgotrajnosti in<br />

časovne nepredvidljivosti zdravniške stavke ogroženo zdravstveno varstvo vseh pacientov,<br />

predvsem pa tistih, ki so na poseg oziroma obravnavo napoteni s stopnjo nujnosti zelo hitro. Zaradi<br />

preprečitve nastanka nepopravljivih ali težko popravljivih posledic za delovanje države predlog<br />

zakona predstavlja nujen, potreben in primeren poseg, je dejal.<br />

Pogosteje ga izključite iz vtičnice: troši elektriko, tudi ko ga ne uporabljate<br />

Navdih 11:44 0<br />

Zasledovanega cilja v konkretnem primeru namreč ni mogoče doseči brez posega nasploh oziroma s<br />

kakšnim drugim milejšim posegom, je ocenil.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

“Pomembnost pravic, ki jih želimo zavarovati s posegom, bistveno pretehta nad pomembnostjo s<br />

posegom v prizadete pravice, zato poseg prestane ta vidik testa sorazmernosti, neodvisno od tega,<br />

ali je stavkajočim zaradi posega v njihove ustavne pravice zagotovljeno ustrezno denarno<br />

nadomestilo, kar je mogoče razumeti kot sorazmernost posega v ožjem smislu,” je dejal.<br />

10


N1info.si 29.03.<strong>2024</strong><br />

Petek, 13:22<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://n1info.si/novice/slovenija/vladni-odlok-o-...<br />

4 / 5<br />

Poslanka Svobode Tamara Kozlovič, sicer predsednica odbora za zdravstvo (Foto: Matija Sušnik)<br />

Poslanka Svobode Tamara Kozlovič , sicer predsednica odbora za zdravstvo, pa je glede očitkov, da<br />

predlog novele ne upošteva testa sorazmernosti, dejala, da ustava določa, da se lahko pravica do<br />

stavke z zakonom omeji, če to zahteva javna korist. “In zdaj se jaz sprašujem, ali zagotavljanje<br />

zdravstvenega varstva ni v javno korist,” je dejala.<br />

Poslanec Levice Milan Jakopovič je poudaril, da predlog novele ne posega v pravico zdravnikov do<br />

stavke, pač pa spreminja definicijo minimalnega delovnega procesa v času stavke. Poslanec meni,<br />

da se stavkajoči zdravniki skrivajo za besedami o želji po izboljšanju zdravstvenega sistema, v<br />

resnici pa stavkajo zaradi želje po višjih plačah.<br />

Pravna mreža: Za vladnim odlokom o storitvah v času stavke ni zakonske<br />

podlage<br />

Slovenija 06. Mar <strong>2024</strong> 3<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Potovanja 28. Mar <strong>2024</strong> 0<br />

Pravljično evropsko letovišče, ki letos lahko zasenči Hrvaško: cene precej<br />

nižje<br />

Poslanec NSi Aleksander Reberšek pa je v razpravi med drugim izpostavil po njegovi oceni<br />

neuspešno spopadanje vlade Roberta Goloba s težavami v zdravstvu. “Pošteno povem, da se<br />

zdravstveni sistem ni spremenil od same osamosvojitve Slovenije do danes. Ker pač zdravstveni<br />

sistem levim in desnim enostavno ustreza, ker podjetja preprodajajo medicinsko opremo in<br />

nekatera podjetja potem masovno nosijo kuverte nazaj do politike. Tega enostavno ne morem<br />

dokazati, ampak ne me prepričevati, da je kakorkoli drugače,” je dodal.<br />

Poslanci SDS in SD na seji niso razpravljali. Državni zbor bo predlog novele zakona o zdravniški<br />

službi obravnaval na seji v torek.<br />

Novelo zakona po besedah generalne direktorice Tatjane Mlakar sicer podpira tudi Zavod za<br />

zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zdravniška zbornica Slovenije pa po besedah vodje oddelka za<br />

pravne zadeve Petra Renčela noveli nasprotuje, saj da se z njo ukinja pravica zdravnikov do stavke.<br />

“Primerjava z ostalimi državami, ki jo je vlada predložila v obrazložitev zakona, pokaže, da imajo<br />

ostale države večinoma manj omejujoče zakone glede režima stavke, tudi v primerjavi s sedanjo<br />

11


N1info.si 29.03.<strong>2024</strong><br />

Petek, 13:22<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://n1info.si/novice/slovenija/vladni-odlok-o-...<br />

5 / 5<br />

ureditvijo v zakonu o zdravniški službi,” je poudaril.<br />

Stavka Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki se je začela 15. januarja, traja<br />

11. tednov in je že pred časom postala najdaljša zdravniška stavka v Sloveniji doslej. Sindikat<br />

zahteva sklenitev aneksa k tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike,<br />

s katerim bi ustrezno dvignili plače še starejšim zdravnikom po tistem, ko je bila večina mlajših<br />

zdravnikov v prejšnjem letu deležna dviga plač za pet plačnih razredov.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

12


POP TV, 24 ur - 19:11 29.03.<strong>2024</strong><br />

Petek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 03:00<br />

1 / 2<br />

Ponovna uvedba naborniške vojske<br />

POP TV, 29.03.<strong>2024</strong>, 24 UR, 19.11<br />

DARJA ZGONC (voditeljica)<br />

Ob zaostrenih varnostno političnih razmerah na evropskih tleh vse več držav razmišlja o ponovni uvedbi naborniške<br />

vojske.<br />

EDI PUCER (voditelj)<br />

Na tri oziroma štirimesečno obvezno vojaško usposabljanje se pripravljajo na Hrvaškem in v Srbiji. Kaj pa pri nas? Ali po<br />

dobrih 20 letih, odkar je vojaški rok služila zadnja generacija, obstaja družbena in politična volja, da bi polnoletne<br />

slovenske fante in dekleta vpoklicali v vojašnice?<br />

DARJA ZGONC (voditeljica)<br />

Obrambni minister Marjan Šarec pravi, da se s to možnostjo ne ukvarjajo, njegov predhodnik Matej Tonin pa ponuja<br />

alternativo, domovinsko dolžnost. Žana Vertačnik.<br />

ANTON ROP (takratni predsednik vlade)<br />

SEPTEMBER 2003: V Sloveniji je končano obvezno služenje vojaškega roka in začenja se profesionalizacija, dokončna<br />

profesionalizacija slovenske vojske.<br />

STAŠA LOZAR (novinarka)<br />

Tako se je pred nekaj več kot dvema desetletjema pri nas zaključila zgodba, ki pa se zaradi mednarodnih groženj danes<br />

vrača v ospredje v več evropskih državah. Po besedah slovenskega obrambnega ministra, pri nas o tem ne razmišljamo.<br />

MARJAN ŠAREC (minister za obrambo)<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Mi imamo druge pristope in sicer lahko se zaposlijo v stalni sestavi, lahko gredo v pogodbeno rezervo, lahko se udeležijo<br />

tudi trimesečnega prostovoljnega služenja vojaškega roka, zraven še zaslužijo.<br />

STAŠA LOZAR (novinarka)<br />

Še pred spremenjenimi varnostnimi razmerami se je sicer res zavezal za ohranitev profesionalne vojske, saj da ima<br />

naborništvo negativne ekonomske učinke, krši svobodno odločitev posameznika, tudi zmanjšuje kvaliteto vojske. O ideji<br />

klasičnega naborništva zaradi najverjetnejšega odpora pri mladih dvomi tudi šef obrambnega resorja iz časa tretje<br />

Janševe vlade, daje pa na politično omizje koncept tako imenovane domovinske dolžnosti.<br />

MATEJ TONIN (predsednik NSi)<br />

Kar pomeni, da vsi mladi, moški in ženske bi po končani srednji šoli tri mesece služili domovini. Nekateri bi se lahko<br />

odločili, da to služijo v vojski, drugi v policiji, tretji pa pri različnih organizacijah, kot so domovi za starejše, zdravstveni<br />

domovi ali druge družbene institucije.<br />

MARJAN ŠAREC (minister za obrambo)<br />

Danes so mladi specifični, danes mladi niso takšni, kot smo bili mi. Čas je drugačen. To je tako imenovana Z generacija<br />

in vse, kar z njimi počneš, moraš početi na njim bližji način. Se pravi kakršnekoli šok terapije tukaj niso primerne.<br />

STAŠA LOZAR (novinarka)<br />

Zato, da bodo kader še naprej vabili z mehkejšim pristopom brez prisile, kot je bila današnja promocija poklica v Ljubljani.<br />

ALJAŽ NARAT (pripadnik Slovenske vojske)<br />

Ker sem tukaj za domovino za Slovenijo in v bistvu vem, da delam nekje za kar me bodo ljudje mogoče kdaj rabili.<br />

ANITA SOVIČ (pripadnica Slovenske vojske)<br />

13


POP TV, 24 ur - 19:11 29.03.<strong>2024</strong><br />

Petek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 03:00<br />

2 / 2<br />

Glede na situacijo trenutno, ki se dogaja v svetu mislim, da je pomembno, da se zavedamo tega in da poskušamo ta<br />

poklic cenit.<br />

STAŠA LOZAR (novinarka)<br />

Kadrovska podhranjenost je poleg financ največja težava Slovenske vojske, ki jo ministri eden za drugim poskušajo<br />

reševati že leta.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

14


Radio Ognjišče, Utrip dneva - 14:24 29.03.<strong>2024</strong><br />

Petek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 03:00<br />

1 / 1<br />

SDS po neuspešni interpelaciji Stojmenove Duh<br />

RADIO OGNJIŠČE, 29.03.<strong>2024</strong>, UTRIP DNEVA, 14:24<br />

MARJAN BUNIČ (voditelj)<br />

Po več kot sedmih urah burne razprave o interpelaciji o delu in odgovornosti ministrice za digitalno preobrazbo Emilije<br />

Stojmenove Duh, je ta včeraj zvečer uspešno prestala glasovanje v državnem zboru. V SDS ocenjujejo, da tokratna<br />

interpelacija koalicije ni združila, ampak je zasejala dvom. Petra Stopar.<br />

PETRA STOPAR (novinarka)<br />

Ministrica za digitalno preobrazbo Stojmenova Duh ostaja na položaju tudi po včerajšnji razpravi o interpelaciji, na kateri<br />

so ji predlagatelji, poslanci SDS, očitali sum storitve kaznivih dejanj nevestnega dela, oškodovanja javnih sredstev,<br />

davkoplačevalcev in javnih financ zaradi negospodarnega in nesmotrnega nakupa 13.000 prenosnih računalnikov za 6<br />

milijonov evrov in pol brez naloženega operacijskega in protivirusnega sistema. Na drugi strani so v koalicijski Svobodi<br />

predlagateljem interpelacije očitali laži, zavajanje in diskreditacijo ministrice. Zato, da naj ta odide s položaja je glasovalo<br />

31 poslancev iz SDS in NSi ter samostojna poslanka Mojca Šetinc Pašek, podporo ministrici pa je izkazalo 42 poslancev<br />

Svobode, SD, ter poslanec narodnosti. Levica se je glasovanja vzdržala.<br />

TOMAŽ LISEC (poslanec SDS)<br />

Je rezultat tudi malo pomenljiv. Ko smo gledali izpis glasovanja, smo videli kdo vse ni bil prisoten, kar marsikaj pomeni,<br />

pa tudi kdo je bil vzdržan. Tako, da ta interpelacija ni združila koalicije, je nasejala nek dvom. Ampak to nas ne skrbi<br />

toliko kot to, da nas še vedno skrbi, ali bodo ti računalniki končno prišli do tistih, ki te računalnike potrebujejo.<br />

PETRA STOPAR (novinarka)<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Je dejal Tomaž Lisec iz SDS, kjer obžalujejo, da ministrica ni odgovorila na vse očitke iz interpelacije. Te je ministrica na<br />

seji znova zavrnila in zagotovila, da je vestno opravljala svoje naloge. Po glasovanju je povedala, da so bili nekateri<br />

poslanci včeraj odsotni, verjetno iz upravičenih razlogov, kljub temu pa je prepričana.<br />

EMILIJA STOJMENOVA DUH (ministrica za digitalno preobrazbo)<br />

Da je podpora tudi ko se pogovarjamo s kolegicami ministricami in kolegi ministri, tako da ne vidim nobene težave, da<br />

bomo nadaljevali na poti, ki smo si jo zastavili ob začetku mandata.<br />

PETRA STOPAR (novinarka)<br />

Med drugim je napovedala razpis za alarmiranje in obveščanje ter krovni zakon o digitalni preobrazbi.<br />

15


Radio Slovenija 1, Studio ob 17-ih - 17:30 29.03.<strong>2024</strong><br />

Petek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 03:00<br />

1 / 1<br />

Obisk Metsole<br />

RADIO SLOVENIJA 1, 29.03.<strong>2024</strong>, STUDIO DO 17-IH, 17:30<br />

ALEŠ KOCJAN (voditelj)<br />

Medtem se nastali celini bližajo Evropske volitve. Dobra 2 meseca pred odločanjem je Slovenijo obiskala predsednica<br />

evropskega parlamenta Roberta metsola. Da bi, kot se je izrazila, zapustila bruseljski mehurček in pomagala Evropo<br />

približati vsakdanjim ljudem v Sloveniji, kjer se evropskih volitev ne udeležujemo najbolj množično je izpostavila pomen<br />

volilne udeležbe. Na zadnjih evropskih volitvah je glasovalo premalo Slovencev, je ugotavljala Metsola, ki opaža, da bi se<br />

volilna udeležba tokrat lahko nekoliko dvignila. A skrbi jo, da ljudje ne razumejo dovolj zakaj je njihov glas pomemben in<br />

zakaj šteje. Na to je v državnem zboru poslancem odgovarjala na vprašanja, ki bodo delno zaznamovala tudi kampanjo<br />

pred volitvami. Skrbi Boruta Sajovica iz Svobode o statusu malega kmeta je skušala pomiriti s pojasnilom, da bo<br />

Evropska politika pripravila rešitve, ki bodo zadovoljile tako velike pridelovalce kot male kmete. Matej Tonin NSi, ki si tudi<br />

želi evroposlanskega stolčka, je na vprašanje o ekonomsko vzdržnem zelenem prehodu slišal, da Metsola zagovarja<br />

zaščito malih in srednje velikih podjetij. Če je pritrdila, Merji Hot o nadaljevanju podpore širitve politike unije, je Nataši<br />

Sukič iz Levice priznala, da je v evropskem parlamentu iskanje soglasja glede obsodbe dejanj v Gazi mnogo težje kot v<br />

primeru ruske agresije na Ukrajino. Premik ideološkim temam je storila Jelka Godec iz SDS z vprašanjem kako gostja vidi<br />

obujanje totalitarnih simbolov in dejanj in skušala diplomatski odgovor, da je unija pravo nasprotje totalitarnosti. Varovalni<br />

mehanizem pa nudi presojo delovanja pravne države. In kakšno kampanjo lahko pričakujemo v naslednjih dveh<br />

mesecih? O tem smo govorili s politologom in analitikom dr. Marinkom Banjacem.<br />

MARINKO BANJAC (politolog)<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Se zelo jasno tudi na evropski ravni oziroma EU ravni kaže, da je vprašanje varnosti tisto, ki bo pomembno diktiralo<br />

nekako same tematike volilne kampanje in posledično to tudi pomeni, da v Sloveniji bo vprašanje se vrtelo okoli<br />

vprašanja migraciji, nezakonitih migracij. Seveda bo SDS tukaj nastopala z retoriko, lahko rečemo nacionalistično<br />

retoriko, sploh glede na to, da je prisoten seveda tudi kot kandidat Grims, pa seveda tudi Hojs, a ne in bojo s to<br />

nacionalistično retoriko želel pokazati, ne, da so migracije neki problematičnega in skratka, da so oni tisti, ki bodo tudi na<br />

evropski ravni uspešno branili ta evropski prostor.<br />

ALEŠ KOCJAN (voditelj)<br />

V Sloveniji sta doslej 2 stranki, tradicionalno dobro zastopani v evropskem parlamentu predstavili svoji listi kandidatov<br />

SDS in NSi. Ostale še nabirajo kandidate.<br />

16


Radio Slovenija 1, Studio ob 17-ih - 17:32 29.03.<strong>2024</strong><br />

Petek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 06:00<br />

1 / 2<br />

Vrenje pred evropskimi volitvami<br />

RADIO SLOVENIJA 1, 29.03.<strong>2024</strong>, STUDIO DO 17-IH, 17:32<br />

ALEŠ KOCJAN (voditelj)<br />

Sedaj pa se selimo na domač teren. Najprej bomo v družbi kolegice Nataše Mulec pretresli politično dogajanje, ki ga že<br />

zaznamuje vrenje. Pred evropskimi volitvami. Vlada ima še vedno nerešena vprašanja s številnimi interesnimi skupinami,<br />

a najprej dogajanju tega tedna v parlamentu, kjer smo med drugim spremljali poskus interpelacije ministrice za digitalno<br />

preobrazbo. Nataša, pozdravljena. Torej Nataša, Emilija Stojmenova Duh je po interpelaciji, ki jo je zaradi nakupa 13 000<br />

prenosnih računalnikov, ki so še zdaj v skladišču vložila SDS, pričakovano ostala ministrica. Poslanke in poslanci so za<br />

pogovor o tem, ali je še primerna za ministrico ali ne, porabili cel dan in podžgali že tako razgret politični prostor. In da je<br />

milja Stojmenova Duh interpelacijo prestala, je bilo pričakovano. Kaj pa o interpelacijski seji lahko rečemo dan pozneje?<br />

NATAŠA MULEC (novinarka)<br />

Ja, lahko rečemo to, da je bila interpelacijska seja predvsem prostor političnega obračunavanja med SDS in Svobodo kar<br />

sicer ni nič novega kot tudi ne da so drug drugemu pod nos metali afere. V SD-ju in levici so v razpravi utihnili, med<br />

glasovanjem pa pokazali, da niso navdušeni nad tem, kako Stojmenova Duh vodi ministrstvo od sedmih poslancev SD-ja,<br />

sta bila le 2 proti, pri interpelaciji, preostalih pa sploh ni bilo na glasovanju, medtem ko so se prisotni poslanci Levice pri<br />

glasovanju vzdržali. Sicer pa odgovora, kaj je bilo narobe pri nabavi 13 000 računalnikov, ni bilo. Mogoče ga bo dale KPK,<br />

mogoče ne. Kako bo potekala razdelitev računalnikov, bomo seveda spremljali, kot tudi, ali bo iz omare ministrice<br />

Stojmenove Duh padel še kakšen napol domišljen projekt.<br />

ALEŠ KOCJAN (voditelj)<br />

No, najverjetneje lahko vsem videno in slišano na seji pripišemo tudi intenziviranju političnega boja pred evropskimi<br />

volitvami.<br />

NATAŠA MULEC (novinarka)<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Je zagotovo dejstvo je, da bolj ko se bodo bližale Evropske volitve, bolj se bo stopnjevala vročica seveda s ciljem<br />

aktivacije volivk in volivcev, ki pa pri nas za Evropske volitve sicer niso najbolj zainteresirani, to govorijo tudi podatki o<br />

volilni udeležbi, ki se je doslej gibala med 24 in 29 %. Pomen udeležbe pa je ta teden med obiskom pri nas izpostavila<br />

tudi predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola, ki jo skrbi, da ljudje ne razumejo dovolj, zakaj je njihov glas<br />

pomemben.<br />

ALEŠ KOCJAN (voditelj)<br />

Nataša nekateri politični akterji še polnijo kandidatne liste, nekateri imajo že potrjene. Ta teden je kandidatno listo potrdila<br />

Nova Slovenija. V SDS-u jo imajo že lep čas, v Gibanju Svoboda pa se o končnem seznamu kandidatov še pogovarjal.<br />

Kaj mogoče sklepati iz tega?<br />

NATAŠA MULEC (novinarka)<br />

V Gibanju Svoboda oziroma premier Golob si je za popolnitev kandidatne liste vzel še nekaj časa. Iz imen, ki pa so<br />

zaokrožila v javnosti, pa je mogoče sklepati, da premier Golob išče še kakšno odmevno ime. Za zdaj naj bi bili na listi<br />

aktualna Evropska poslanca Joveva in Grošelj, ginekolog Merlo, poslanca Vonta in Brežan, omenja se tudi ime<br />

sekretarke Kociprove in predsednika podmladka Graha. Če za koga, bodo za Svobodo Evropske volitve zagotovo<br />

pomembne, saj bo šlo za prvi preizkus po državnozborskih volitvah, na katerih je stranka dobila zgodovinsko podporo.<br />

Večino te pa v dobrem letu in pol zapravila. Glede liste Nove Slovenije pa naj povem, da je bila znana že nekaj časa. Na<br />

njej so najbolj vidna imena stranke, pri čemer pa bo najbolj zanimiv dvoboj med Toninom in Novakovo. Tisti, ki v tej igri<br />

bolj tvegaj je seveda Tonin. Če bo poražen, se mu bo čas na čelu stranke zagotovo iztekel.<br />

ALEŠ KOCJAN (voditelj)<br />

Omenila si, da bodo junijske volitve pomembne za premiera Goloba in njegovo Svobodo. Vidimo, da vlada oslabljena, da<br />

imajo odprtih veliko front, jih je mogoče zapreti.<br />

NATAŠA MULEC (novinarka)<br />

17


Radio Slovenija 1, Studio ob 17-ih - 17:32 29.03.<strong>2024</strong><br />

Petek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 06:00<br />

2 / 2<br />

Ja, to je kompleksno vprašanje. Na eni strani so zaostrene geopolitične razmere v svetu, na katere Slovenija nima ravno<br />

vpliva, na drugi pa občutek ljudi, pa naj bo zdaj ta subjektiven ali objektiven, da živijo slabše, da v državi deluje vse manj<br />

sistemov in da se skuša življenje vse bolj omejevati. Hkrati dozdajšnje vodenje države pokazalo, da se je večina<br />

sestankovano pomembnih temah za državo končala brez rešitev ali pa s sprejemanjem neusklajenih predlogov. Zdaj<br />

špekuliram, da je morebiti prav bližina evropskih volitev premiera Goloba spodbudila v nov poskus oživitve socialnega<br />

dialoga med partnerji. Na začetku prihodnjega meseca. Si kot smo slišali si bo vzel čas za sodnike in tožilce ki čakajo na<br />

uresničitev ustavne odločbe o plačah, ker čutijo, da je oslabljen premierju Golobu po novem s protestom pred vlado<br />

rožljajo stavkajoči zaposleni na upravnih enotah in sporočajo, da bodo na tem protestu vsi zaposleni v državni upravi,<br />

torej poleg uradnikov tudi gasilci, policisti itd. Premier Golob bo težko še naprej ignoriral prebivalce Obrežja in Središča<br />

ob Dravi, ki so na nogah zaradi enostranske odločitve vlade v azilnih centrih. Prav tako bo moralo biti čim manj<br />

avtogolov, kot je bil tisti z začetka tedna, ki je predvideval manj hrupa za več spanja z omejitvami prireditev na prostem,<br />

kot so festivali, nenazadnje veselice, na katerih denar nabirajo gasilci, pri katerih bi se morala vlada zavedati, da zaradi<br />

znanih razlogov, da gasilci ostajajo eni redkih, ki imajo v naši državi še popolno zaupanje ljudi. Zanimivo pa bo tudi<br />

opazovati, kako se bo končala napoved uredbe, po kateri bo obvezna postavitev sončnih elektrarn na strehah vseh<br />

novogradenj, večjih od 1000 m . Vlada to vidi kot poslovno priložnost za poslovne subjekte. Bomo videli, če poslovni<br />

subjekti z vlado delijo enake občutke.<br />

ALEŠ KOCJAN (voditelj)<br />

Nataša Mulec, najlepša hvala za ta izčrpna pojasnila.<br />

NATAŠA MULEC (novinarka)<br />

Prosim.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

18


Domovina.je 29.03.<strong>2024</strong><br />

Petek, 19:42<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://www.domovina.je/odmev-tedna-prepovedane-ve...<br />

1 / 2<br />

Odmev tedna: Prepovedane veselice<br />

Peter Merše<br />

29. 3. <strong>2024</strong> ob 19:42 1 komentar<br />

POSLUŠAJ ČLANEK<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Slovenska reprezentanca je premagala Portugalsko, na papirju eno najmočnejših<br />

reprezentanc sveta, z zvezdnikom Cristianom Ronaldom na čelu. Slovenska<br />

izbrana vrsta je prekinila niz enajstih zmag Portugalcev in preprečila, da bi se<br />

domača mreža sploh zatresla. Med legende pa se je zapisal tudi Peter Prevc, ki je v<br />

nedeljo v Planici zaključil svojo športno kariero najuspešnejšega slovenskega<br />

smučarskega skakalca vseh časov.<br />

V Sloveniji je bila medtem na obisku predsednica Evropskega parlamenta Roberta<br />

Metsola, ki pred evropskimi volitvami sporoča, da v Evropi ni pomembno, kako velik<br />

si, ampak kakšni so tvoji argumenti. Pomenljivo je tudi njeno sporočilo: » Morda smo<br />

si z leti dovolili, da nam je postalo preveč udobno. Koristi Evrope smo imeli za<br />

samoumevne. Otroke, ki se ne spominjajo preteklih bitk, smo pozabili naučiti, da se<br />

je za nekatere stvari treba boriti.«<br />

19


Domovina.je 29.03.<strong>2024</strong><br />

Petek, 19:42<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://www.domovina.je/odmev-tedna-prepovedane-ve...<br />

2 / 2<br />

Izmed vseh strank je prav Svoboda z vodjo poslancev Borutom Sajovicem Metsolo<br />

spraševala o prihodnosti kmetijstva. Gre za isto stranko, ki obdavčuje prej<br />

neobdavčene prihodke kmetov, zamuja z izplačili, se ne drži nobenega dogovora s<br />

kmeti in je sprejela zakon o zaščiti živali, ki omogoča, da razni nevladniki hodijo po<br />

kmetijah in sodelujejo pri odvzemu živali. Kot se je to zgodilo v primeru kmetije<br />

Možgan, kjer se je izkazalo, da je nezakonit odvzem povzročil že preko 40.000 evrov<br />

neposrednih stroškov, ki jih bomo morali pokriti davkoplačevalci.<br />

Stranke se medtem aktivno pripravljajo na evropske volitve. NSi je predstavila svojo<br />

listo, katere nosilec bo Matej Tonin, s čimer bo preveril, ali njegova usmeritev<br />

stranke uživa zaupanje. Na listi, čisto na dnu, bo tudi trenutna evropska poslanka<br />

Ljudmila Novak. Komentiramo tudi razvoj boja za mesto predsednika Socialnih<br />

demokratov, za katerega se borijo trije kandidati.<br />

Socialne demokrate sicer še vedno težijo afere, ki so jih zakuhale prišlice v stranko,<br />

zadnja med njimi, Emilija Stojmenova Duh, je stranko sicer zapustila že po volitvah,<br />

ko je postala ministrica iz kvote Svobode. Na interpelacijo o tem, da je nevestno<br />

kupila za 6,5 milijona evrov računalnikov, odgovarja, da jo napadajo, ker je ženska in<br />

čefurka, česar ji sicer nikoli ni nihče očital.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

So pa mnogi vladi očitali poskus skorajšnje prepovedi veselic. Slednje bi namreč<br />

lahko po vladni uredbi potekale le še do polnoči, po 22. uri samo z uradnim merilcem<br />

hrupa. Na istem mestu bi moralo med posameznimi dogodki miniti vsaj 7 dni, v celem<br />

letu pa bi lahko organizirali le 18 dogodkov. Po uporu ljudstva, še posebej gasilcev, je<br />

bila uredba nato umaknjena.<br />

Odmev tedna je oddaja, v kateri s kritično distanco pogledamo na dogodke<br />

preteklega tedna, jih pokomentiramo in jih postavimo v ustrezen kontekst. Tokrat sva<br />

teden za vas komentirala profesor in politolog dr. Igor Lukšič in Peter Merše.<br />

20


NOVA 24 TV, Novice - 19:46 29.03.<strong>2024</strong><br />

Petek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 01:00<br />

1 / 1<br />

Koalicija potrdila sporno novelo zakona o<br />

zdravniški stavki<br />

NOVA24TV, 29.3.<strong>2024</strong>, NOVICE, 19:46<br />

ALEKSANDER RANT (voditelj)<br />

Člani odbora državnega zbora za zdravstvo so z devetimi glasovi za in enim proti predlog novele zakona o zdravniški<br />

službi poslali v nadaljnjo obravnavo. Ta širi nabor storitev, ki jih morajo med stavko opravljati zdravniki. Predlog so podprli<br />

poslanci koalicijskih strank, gibanje svoboda, SD in levica, proti pa je glasoval poslanec nove Slovenije. Poslanci SDS<br />

niso glasovali. Na ministrstvu za zdravje so sicer že pred sejo posredovali dodatna pojasnila in utemeljitve posameznih<br />

členov predloga novele. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora pa je, tako kot smo tudi mi ocenili, ocenila, da<br />

predlagatelj novele ni utemeljil nujnosti vseh storitev, ki jih bodo morali ob njenem sprejetju zdravniki dodatno opravljati v<br />

času stavke. Poslanci koalicije so zakon hvalili, medtem ko je poslanec Nove Slovenije Reberšek v razpravi med drugim<br />

izpostavil, po njegovi oceni neuspešno spopadanje vlade Roberta Goloba s težavami v zdravstvu. Stavka sindikata<br />

zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki se je začela 15. januarja, traja 11 tednov in je že pred časom postala<br />

najdaljša zdravniška stavka v zgodovini Slovenije. Za stanje pa je povsem in zgolj kriva arogantna vlada, ki krši<br />

podpisane in uradnem listu objavljene dogovore. Namesto da bi izpolnila, kar je obljubila sedaj, želi z zakonom stisniti<br />

zdravništvo v epizodi revanšizma in oblastne arogance. Najbolj pa trpijo pacienti, ki so sicer še vedno v veliki meri deležni<br />

korektne zdravniške obravnave, medtem ko vlada sedi na okopih in se roga obojim, tako zdravnikom kot pacientom.<br />

Zdravniki namreč delajo še vedno 48 ur na teden, česar za vlado ne moremo trditi.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

21


Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota, 22:21<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />

1 / 21<br />

Aktivno državljanstvo<br />

Zakaj nas morajo tokratne volitve v evropski parlament res<br />

zanimati?<br />

Avtorji: Ksenija Mlinar, Mihael Šuštaršič, Stela Mihajlović 0,00<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Slovenci smo žal znani po slabi volilni udeležbi na evropskih volitvah. Leta 2019 je glasovalo le 28,9 odstotka volilnih upravičencev, slabši sta<br />

bili le še Češka z 28,7 odstotka in Slovaška z 22,7 odstotka.<br />

Foto: STA<br />

Slovenci bomo 9. junija v Evropski parlament izvolili devet slovenskih evropskih<br />

poslancev. Vse lepo in prav, če ne bi bili po volilni udeležbi med zadnjimi na lestvici članic<br />

EU, evropskih institucij in njenih predstavnikov pa dojemali kot nekaj oddaljenega, nekaj,<br />

kar nas ne zadeva. "Ljudje še vedno mislijo, da se ne da ničesar spremeniti," trdi poslanec<br />

Matjaž Nemec. "Mislijo, da samo sedimo v parlamentu in dobivamo dobro plačo," doda<br />

poslanka Irena Joveva. "Ampak v evropskem parlamentu sprejmemo več kot dve tretjini<br />

zakonodaje, ki se potem implementira v nacionalno zakonodajo," poudarja Nemec. Ravno<br />

zato je pomemben vsak glas, poudarja profesorica Sabina Lange, strokovnjakinja za<br />

evropske zadeve.<br />

22


Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota, 22:21<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />

2 / 21<br />

Državljani Evropske unije vsakih pet let volimo svoje predstavnike za poslance Evropskega<br />

parlamenta, ki nato zastopajo interese državljanov EU na evropski ravni. Med 6. in 9. junijem<br />

<strong>2024</strong> bo okoli 400 milijonov volivcev izvolilo skupno 720 evropskih poslancev , kar je 15 več<br />

kot na prejšnjih volitvah.<br />

Dodatne sedeže glede na sedanjo sestavo bo dobilo 12 držav članic. Po dva bosta pripadla<br />

Španiji, Nizozemski in Franciji, po en sedež pa ob Sloveniji še Avstriji, Slovaški, Poljski,<br />

Danski, Finski, Belgiji, Latviji in Irski.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Sedež Evropskega parlamenta v Bruslju<br />

Foto: K. M.<br />

Kandidatne liste je treba vložiti do 10. maja<br />

Število evropskih poslancev, izvoljenih iz vsake države EU, je dogovorjeno pred vsakimi<br />

volitvami in temelji na načelu padajoče sorazmernosti, kar pomeni, da vsak evropski<br />

poslanec iz večje države predstavlja več ljudi kot evropski poslanec iz manjše<br />

države. Najmanjše število evropskih poslancev iz katerekoli države je tako šest, največje 96,<br />

število evropskih poslancev v Evropskem parlamentu pa v skladu s pogodbo EU ne sme<br />

presegati 750.<br />

23


Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota, 22:21<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />

3 / 21<br />

Tudi na evropskih volitvah veljajo ženske kvote , kar pomeni, da na kandidatni listi noben<br />

spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki , vsaka lista pa mora biti sestavljena tako,<br />

da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste.<br />

Kandidatne liste za volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament je že mogoče vložiti.<br />

Stranke in skupine volivcev imajo za to čas do 10. maja. Nekatere slovenske stranke so svoje<br />

kandidatne liste že predstavile, druge jih še sestavljajo.<br />

Koga Slovenija pošilja na evropske volitve?<br />

Med prvimi je kandidatno listo za junijske evropske volitve predstavila stranka SDS ,<br />

katere nosilka liste bo aktualna evropska poslanka Romana Tomc , drugo mesto na listi<br />

bo zasedel njen bruseljski kolega, evroposlanec Milan Zver , sledi podpredsednik SDS in<br />

nekdanji notranji minister Aleš Hojs , na četrtem in petem mestu sta poslanca SDS Franc<br />

Breznik in Branko Grims , na šestem nekdanji mariborski župan in zdajšnji predsednik<br />

mariborskega odbora SDS Franc Kangler in na sedmem mestu nekdanja državna<br />

sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte . Listo zaključujeta članica podmladka<br />

SDS Karin Planinšek in mednarodna sekretarka Slovenske demokratske mladine Zala<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Tomašič .<br />

Listo kandidatov so v torek predstavili tudi v opozicijski NSi . Prvi na listi bo Matej<br />

Tonin , sledili pa mu bodo predsednica podmladka NSi Katja Berk Bevc , župan Občine<br />

Sveta Trojica v Slovenskih goricah ter predsednik strankinega Kluba županov in<br />

svetnikov David Klobasa, občinska svetnica v Ravnah na Koroškem Mojca<br />

Erjavec, ljubljanska mestna svetnica Mojca Sojar, vodja poslancev Janez Cigler Kralj,<br />

poslanka Vida Čadonič Špelič, poslanec in predsednik sveta stranke Jernej Vrtovec<br />

ter aktualna evropska poslanka Ljudmila Novak .<br />

Potrditev liste še načrtujejo v največji vladni stranki Gibanje Svoboda , katere kandidati<br />

bodo najverjetneje znani v teh dneh. Odločajo se med devetimi kandidati, na listi pa je<br />

pričakovati aktualna evropska poslanca Ireno Jovevo in Klemna Grošlja .<br />

24


Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota, 22:21<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />

4 / 21<br />

Do konca meseca bo listo predstavila tudi Levica . Med mogočimi kandidati za nosilko<br />

liste se je v Levici v preteklih tednih omenjalo poslanko Natašo Sukič , kot zadnji na listi<br />

pa bo v tekmo stopil tudi nekdanji koordinator stranke, minister za delo Luka Mesec .<br />

V stranki SD bodo s predstavitvijo kandidatov za evropske volitve še počakali, saj morajo<br />

najprej predvidoma v prvi polovici aprila določiti novo vodstvo stranke. Tudi na njihovi<br />

listi je pričakovati aktualna evropska poslanca Matjaža Nemca in Milana Brgleza .<br />

Od neparlamentarnih strank je listo v soboto predstavila stranka Resnica. Na listi bodo<br />

poleg voditelja stranke Zorana Stevanovića med drugim novinarka Polona Frelih ,<br />

igralka Tanja Ribič , pisatelj in kolumnist Branko Gradišnik ter zdravnika Sabina<br />

Senčar in Stanko Pušenjak . Vrstni red liste bodo sporočili naknadno.<br />

Svojo listo so predstavili tudi Pirati. Nosilka bo Urška Orehek , sledili ji bodo ljubljanski<br />

mestni svetnik in sekretar stranke Jasmin Feratović , podpredsednica<br />

stranke Nina Beyokol , vodja lokalnega odbora Ljubljana Igor Brlek , članica stranke iz<br />

lokalnega odbora Maribor Petra Kovačec , član upravnega odbora stranke Patrik Kristl ,<br />

članica stranke iz lokalnega odbora Celje Maja Šaver , član stranke iz lokalnega odbora<br />

Koper Gregor Nemec in član upravnega odbora stranke Leon Božič .<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Novice<br />

Gibanje Svoboda naj bi določilo sedem od devetih kandidatov za<br />

evropske volitve<br />

Izvoljeni poslanci postanejo del nadnacionalnih političnih skupin<br />

Na evropskih volitvah torej tekmujejo predstavniki nacionalnih političnih strank, ko pa so<br />

kandidati izvoljeni in postanejo poslanci Evropskega parlamenta, se večina odloči, da<br />

postanejo del nadnacionalnih političnih skupin, in sicer na podlagi skupnih idealov.<br />

Evropskih poslanskih skupin je v sedanjem sklicu Evropskega parlamenta sedem, poleg pa je<br />

še skupina nepovezanih poslancev. Vsaka skupina mora imeti najmanj 23 evropskih<br />

poslancev iz vsaj četrtine držav EU. Ti istočasno ne smejo biti člani več političnih<br />

skupin. Sedijo v političnih skupinah, pri čemer pa niso razporejeni po narodnosti,<br />

25


Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota, 22:21<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />

5 / 21<br />

ampak politični pripadnosti.<br />

Plenarno zasedanje v Strasbourgu<br />

Foto: K. M.<br />

Sedem političnih skupin in 705 poslancev v Evropskem parlamentu<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

1. Največja je Evropska ljudska stranka (EPP) . Šteje 176 poslancev ter je konservativna in<br />

krščansko demokratična evropska politična stranka. Leta 1976 so jo ustanovile<br />

predvsem krščanske demokratične stranke, od takrat pa je razširila svoje članstvo, tako<br />

da vključuje tudi liberalno-konservativne stranke in stranke z drugimi<br />

desnosredinskimi političnimi nazori. Od slovenskih strank so njene članice SDS, NSi in<br />

SLS. V trenutnem mandatu so torej njeni člani Romana Tomc , Milan Zver , Franc<br />

Bogovič in Ljudmila Novak .<br />

2. Evropski ljudski stranki s 144 člani sledi Napredno zavezništvo socialistov in<br />

demokratov (S&D) . Je levosredinsko usmerjena stranka, sestavljena iz<br />

socialdemokratske stranke ter povezana s Progresivnim zavezništvom in Socialistično<br />

internacionalo. Ustanovljena je bila kot skupina socialistov leta 1953 in je druga<br />

najstarejša politična skupina v Evropskem parlamentu. Od slovenskih strank je<br />

njihova članica stranka SD, njena poslanca pa sta Milan Brglez in Matjaž Nemec .<br />

26


Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota, 22:21<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />

6 / 21<br />

3. Tretja po velikosti je s 101 poslancem Renew Europe , Prenovimo Evropo. Gre<br />

za liberalno, proevropsko politično skupino, ustanovljeno za deveti sklic<br />

Evropskega parlamenta. Skupina je naslednica skupine Zavezništvo liberalcev in<br />

demokratov za Evropo (ALDE). V Renew Europe ima svoje člane slovenska stranka<br />

Gibanje Svoboda, trenutno evroposlanko Ireno Jovevo in evroposlanca Klemna Grošlja .<br />

4. Sledijo Zeleni (Greens) in EFA z 72 člani. Sestavljajo jo predvsem zelene in<br />

regionalistične politične stranke. Tem evropskim strankam se pridružujejo evropski<br />

poslanci iz neuvrščenih nacionalnih strank.<br />

5. Na petem mestu so s 66 poslanci Evropski konservativci in reformisti (ECR) , rahlo<br />

evroskeptična, antifederalistična skupina z desnosredinskimi in skrajno desnimi<br />

frakcijami.<br />

6. Z 62 poslanci sledi Identiteta in demokracija (ID) . Je desničarska do skrajno desna<br />

politična skupina, ustanovljena 13. junija 2019 za deveti mandat Evropskega<br />

parlamenta. Sestavljajo jo nacionalistične, desno populistične in evroskeptične<br />

nacionalne stranke. Je naslednica skupine Evropa narodov in svobode, ki je nastala v<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

osmem mandatu.<br />

7. Levica (GUE/NGL) je levičarska politična skupina, ustanovljena leta 1995, ki šteje 37<br />

evropskih poslancev. Skupino sestavljajo politične stranke demokratične socialistične,<br />

komunistične in evroskeptične usmeritve.<br />

V Evropskem parlamentu je tudi 47 samostojnih evropskih poslancev, ki ne pripadajo<br />

nobeni od priznanih političnih skupin. Skupaj je bilo tako v mandatu 2019–<strong>2024</strong> v<br />

Evropskem parlamentu 705 evropskih poslancev.<br />

Tudi letos na preizkušnji koncept spitzenkandidatov<br />

27


Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota, 22:21<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />

7 / 21<br />

Že od leta 2014 v Evropskem parlamentu poskušajo uvesti t. i. koncept vodilnih<br />

kandidatov oziroma po nemško spitzenkandidatov , s katerim poskuša EU volitve poslancev<br />

politično povezati z izbiro predsednika Evropske komisije. Koncept je deloval leta 2014, leta<br />

2019 pa ne, saj so ga izigrali na zakulisnih dogovorih v Evropskem svetu. Letos bo na<br />

preizkušnji že tretjič, a tudi tokrat ni jasno, v kolikšni meri ga bodo voditelji držav upoštevali.<br />

Koncept predvideva, da kandidat zmagovalne stranke na evropskih volitvah postane<br />

predsednik prihodnje Evropske komisije, vendar pa nikjer ni določeno, da mora vodilni<br />

kandidat za predsednika komisije tudi kandidirati na evropskih volitvah. Uvedli so ga pred<br />

evropskimi volitvami 2014, da bi evropskim državljanom omogočili, da ne bi izvolili le<br />

evropskih poslancev, temveč bi sodelovali tudi pri odločanju o predsedniku Evropske<br />

komisije.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Sedež Evropske komisije v Bruslju<br />

Foto: K. M.<br />

Za nekatere članice unije je sicer koncept vodilnih kandidatov sporen. Iz pravnih in političnih<br />

razlogov so do njega zadržane ter izpostavljajo, da ni samodejnosti med izidom volitev in<br />

položajem predsednika Evropske komisije.<br />

Kako deluje koncept spitzenkandidatov ?<br />

28


Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota, 22:21<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />

8 / 21<br />

Evropski poslanci so predlagali, da evropske politične stranke, vključene v evropske politične<br />

skupine (EPP, S&D, Renew, Zeleni, ECR, ID, Levica), predlagajo vsaka po enega kandidata, ki<br />

bi se potegoval za mesto predsednika Evropske komisije, od predlaganih kandidatov pa nato<br />

na kongresih posameznih evropskih političnih skupin izvolijo vodilne kandidate.<br />

Glede na rezultate evropskih volitev nato voditelji držav in vlad uradno predlagajo vodilnega<br />

kandidata iz skupine, ki je zmagala, in ga nato Evropski parlament izvoli za predsednika<br />

Evropske komisije. Le na ta način se po mnenju evropskih poslancev lahko prepreči zakulisne<br />

dogovore v Evropskem svetu, kakršnega smo lahko videli na volitvah leta 2019.<br />

Leta 2014 je delovalo, 2019 ne<br />

Spomnimo, leta 2014 je na čelo Evropske komisije dejansko stopil vodilni kandidat<br />

zmagovite Evropske ljudske stranke (EPP) Jean-Claude Juncker , precej drugače pa je bilo na<br />

volitvah leta 2019, ko njegova naslednica Ursula von der Leyen ni bila spitzenkandidatka<br />

svoje politične skupine, temveč so jo poiskali, potem ko je postalo jasno, da prvotni kandidat<br />

Manfred Webber nima zadostne podpore.<br />

EPP je takrat osvojila večino sedežev, zato so pričakovali, da bo na mesto predsednika<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Evropske komisije imenovan kandidat EPP Manfred Webber. To mu ni uspelo, saj ni dobil<br />

medstrankarske podpore pri drugouvrščenih socialistih (S&D). Ti so namreč predlagali še<br />

enega odmevnega kandidata, Fransa Timmermansa . Tako se je odprl prostor za Ursulo von<br />

der Leyen. Poslanci Evropskega parlamenta so jo na tajnem glasovanju s 383 glasovi podpore<br />

izvolili za predsednico Evropske komisije.<br />

Nov mandat za Ursulo von der Leyen?<br />

Ursula von der Leyen je tudi tokrat napovedala, da se bo borila za nov mandat, EPP pa jo je na<br />

kongresu v Bukarešti že izvolila za svojo vodilno kandidatko. Od slovenskih evropskih<br />

poslancev, ki so člani EPP, je podporo von der Leynovi sicer izrekla le Ljudmila Novak ,<br />

medtem ko je predstavnika SDS Romana Tomc in Milan Zver ter predstavnik SLS Franc<br />

Bogovič niso podprli, saj z njenim delom niso bili zadovoljni.<br />

29


Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota, 22:21<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />

9 / 21<br />

Ursulo von der Leyen je Evropska ljudska stranka (EPP) v Bukarešti izvolila za glavno kandidatko na evropskih volitvah.<br />

Foto: Reuters<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Njeno ponovno kandidaturo za predsednico so od evropskih poslanskih skupin kritizirali<br />

Zeleni, saj se bo von der Leynova, kot so dejali, za nov mandat potegovala, ne da bi<br />

kandidirala na evropskih volitvah.<br />

Poleg von der Leynove so znani tudi vodilni kandidati drugih evropskih političnih skupin.<br />

Socialisti in demokrati so izbrali komisarja EU za zaposlovanje in socialne pravice Nicolasa<br />

Schmita, Evropska levica predsednika stranke Walterja Baierja, Zeleni pa so na kongresu v<br />

Lyonu za svoja vodilna kandidata izvolili nemško evroposlanko Terry Reintke in<br />

nizozemskega evroposlanca Basa Eickhouta .<br />

Trojico vodilnih kandidatov je predstavila tudi Evropska skupina liberalcev Renew. Med<br />

njimi so predsednica odbora za obrambo v nemškem bundestagu Marie-Agnes Strack<br />

Zimmermann , vodja skupine Renew v Evropskem parlamentu Valerie Hayer in evroposlanec<br />

Sandro Gozi .<br />

30


Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota, 22:21<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />

10 / 21<br />

Politični skupini ECR in ID pa prav zaradi neuspeha koncepta na zadnjih volitvah procesu<br />

nista naklonjeni, zato tokrat nista izbrali svojih vodilnih kandidatov.<br />

Tudi na tokratnih volitvah bo sodeč po javnomnenjskih anketah najverjetneje slavila EPP,<br />

zato obstaja velika verjetnost, da bo von der Leynova znova osvojila mandat.<br />

Na prvem plenarnem zasedanju izvolijo predsednika parlamenta<br />

Novoizvoljeni evropski poslanci po volitvah oblikujejo politične skupine. Na prvem<br />

plenarnem zasedanju, na katerem se sestanejo vsi evropski poslanci, izvolijo predsednika<br />

parlamenta, na naslednjem zasedanju pa novega predsednika Evropske komisije, ki<br />

ga predlagajo voditelji držav članic na vrhu EU, kasneje pa ga pregleda in potrdi celoten<br />

kolegij komisarjev.<br />

Funkcijo predsednika evropskega parlamenta si običajno razdelita vodilni dve evropski<br />

politični skupini. Tako je v mandatu 2019–<strong>2024</strong> Evropski parlament prvi dve leti in pol<br />

vodil Italijan David Sassoli iz politične skupine S&D, drugi dve leti in pol<br />

pa malteška političarka Roberta Metsola iz EPP. Sassoli je sicer tik pred iztekom mandata<br />

januarja 2022 zaradi bolezni umrl. Star je bil 65 let.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Poslanci Evropskega parlamenta izberejo tudi novo predsedstvo parlamenta, ki ga sestavlja<br />

14 podpredsednikov. V mandatu Metsole je bil še posebej odmeven primer nekdanje<br />

podpredsednice Evropskega parlamenta Eve Kaili , evroposlanke iz Grčije, ki je morala<br />

zapustiti funkcijo, saj je bila glavna osumljenka v korupcijski aferi, poimenovani Katargate.<br />

31


Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota, 22:21<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />

11 / 21<br />

"Na zadnjih volitvah v Evropski parlament je glasovalo premalo Slovencev in Slovenk," je v nagovoru poslancem državnega zbora izpostavila<br />

predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.<br />

Foto: STA<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Sedež Sveta EU v Bruslju<br />

Foto: K. M.<br />

Kdo bo na mestu Borella in Michela?<br />

Po volitvah se odpre tudi boj za druga vodilna mesta v institucijah EU, t.i. top jobs. V ospredju<br />

je predvsem mesto predsednika Evropskega sveta, ki ga zdaj vodi Belgijec Charles Michel, pa<br />

tudi položaj glavnega evropskega diplomata, visokega predstavnika za skupno zunanjo in<br />

varnostno politiko, ki ga zdaj zaseda Španec Josep Borrell . Predvideva se, da si bosta po<br />

volitvah ta položaja razdelili dve drugi politični skupini, in sicer Socialisti in demokrati<br />

(S&D) ter skupina poslancev Renew.<br />

32


Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota, 22:21<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />

12 / 21<br />

Volilna udeležba v Sloveniji je porazna. Zakaj?<br />

V Sloveniji bodo volitve 9. junija . Voli lahko vsak državljan EU s stalnim prebivališčem v<br />

Sloveniji, ki je star najmanj 18 let, voliti pa bo mogoče tudi predčasno, in sicer od torka do<br />

vključno četrtka pred volilno nedeljo, torej od 4. do 6. junija.<br />

Slovenci smo žal znani po slabi volilni udeležbi na evropskih volitvah, na kar je pretekli teden<br />

na obisku v Sloveniji opozorila tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola , ki<br />

pred junijskimi volitvami v EP potuje po državah članicah in spodbuja k volilni udeležbi. "Na<br />

zadnjih volitvah v evropski parlament je glasovalo premalo Slovencev in Slovenk," je<br />

poudarila v nagovoru poslancem državnega zbora.<br />

Leta 2019 je namreč v Sloveniji glasovalo le 28,9 odstotka volilnih upravičencev. Slabši sta<br />

bili le še Češka z 28,7 odstotka in Slovaška z 22,7 odstotka.<br />

"V družbi 27 Slovenija ni velika, razen tam, kjer ima poseben interes"<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Sabina Lange, strokovnjakinja za evropske zadeve pri evropskem inštitutu za javno upravo (EIPA)<br />

Foto: STA<br />

33


Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota, 22:21<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />

13 / 21<br />

Zakaj je med Slovenci slaba volilna udeležba, zakaj mislimo, da je Evropska unija nekje<br />

daleč od nas, in ali je ta miselnost upravičena, odgovarja Sabina Lange , strokovnjakinja<br />

za evropske zadeve pri evropskem inštitutu za javno upravo (EIPA).<br />

Zdi se, da so evropske volitve oziroma na splošno evropske institucije za Slovence še vedno<br />

nekaj oddaljenega (sodeč po slabi volilni udeležbi, pa tudi po tem, kako nezainteresirani so<br />

bralci za teme o evropskih volitvah). Je to res in če, zakaj? Zakaj Slovenci ne dojemamo, da<br />

smo tudi mi EU in da bo praktično vsa tam sprejeta zakonodaja veljala tudi pri nas?<br />

Razlogov za slabo volilno udeležbo je več in mnogi izhajajo iz domačih oziroma<br />

notranjepolitičnih razmer. Slovenija je med državami na repu po volilni udeležbi za<br />

evropske volitve, ni pa na tem repu čisto osamljena. Nizko zaupanje v domače<br />

institucije, slabo poznavanje evropskih institucij ter slaba medijska pokritost<br />

evropskega (in svetovnega) dogajanja in politike so dejavniki, ki pripomorejo k nizki<br />

udeležbi na evropskih volitvah. Ne velja pa pozabiti, da imamo nizko volilno udeležbo<br />

tudi na lokalnih in parlamentarnih volitvah v Sloveniji, z izjemo let 2022 za zadnje.<br />

Slovencem se še vedno zdi, da na evropski ravni nismo veliki, vplivni igralci. Je ta miselnost<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

upravičena?<br />

Vsekakor smo večji igralci kot člani EU, kot če ne bi bili v EU. Pravila izvoza na trg držav<br />

članic bi ravno tako veljala. Ampak veljala bi brez subvencij za kmetijsko politiko in<br />

pomoči za zmanjševanje razvojnega prepada ter brez možnosti sooblikovanja teh pravil<br />

in soodločanja o tem, kam in za kaj gre denar iz proračuna EU. Sistem EU so na začetku<br />

sooblikovale tri male države ter skrb za spoštovanje interesov vseh držav in posebna<br />

skrb za interese malih držav sta vgrajeni v sistem zastopanja interesov. Ampak realno, v<br />

družbi 27, kjer vse predstavljajo svoje interese, Slovenija ni velika – razen tam, kjer ima<br />

poseben interes. Na primer pri politiki širitve in odnosih z državami Zahodnega<br />

Balkana. Sicer pa ima Slovenija kot zelo mala država enega komisarja kot vsaka druga<br />

država. Slovenija ima več parlamentarcev na prebivalca kot približno tri četrtine<br />

preostalih držav. V Svetu je prav tako ena država kot vse preostale, pri dvojni večini<br />

odločanja, kjer je drugi kriterij število prebivalstva, pa ima pač proporcionalno število<br />

glasov glede na število prebivalcev. Ampak približno 85 odstotkov vseh odločitev, kjer bi<br />

34


Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota, 22:21<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />

14 / 21<br />

lahko glasovali, se sprejme s soglasjem. Kar pa ne pomeni, da ni mogoče bolje, bolj<br />

strateško, prioritetno, s ciljnim izobraževanjem kadrov delovati še bolje in preseči<br />

realne omejitve majhnosti.<br />

Kakšna je vloga naših poslancev v EP in kolikšna njihova moč? Torej, koliko njihov glas<br />

šteje in ali se res sploh kje "pozna", če se tako izrazimo?<br />

Vsak glas šteje, ko se glasuje, glasovi pa se poznajo tudi po tem, kako dejaven je<br />

poslanec. Nekatere aktivnosti parlamentarcev so bolj vplivne in razpoznavne v Bruslju,<br />

na primer kadar gre za vodenje zakonodajnega dosjeja. Biti poročevalec na dosjeju daje<br />

parlamentarcu precejšnjo moč usmerjati proces in politično usmeritev dosjeja. Podobno<br />

je pri poročevalcih za posamezne kandidatke v širitvenem procesu. Spet drugi<br />

parlamentarci so bolj dejavni pri ozaveščanju pomena določenih tem, pri postavljanju<br />

teh tem na dnevni red. Tretji so bolj dejavni na ravni politične skupine, kar pomeni, da<br />

lahko vplivajo malo bolj v ozadju.<br />

Se težnja zadnja leta spreminja? Je na tokratnih evropskih volitvah pričakovati višjo<br />

udeležbo? Morda več mladih?<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Imamo procese, ki lahko vplivajo na višjo volilno udeležbo pri eni skupini volivcev in<br />

nižjo udeležbo pri drugi. Evropske volitve bodo prva priložnost vladi nastaviti ogledalo,<br />

kar lahko zviša volilno udeležbo. Leta 2022 se je volilna udeležba na državnozborskih in<br />

na predsedniških volitvah povišala (na lokalnih sicer znižala). Nekaj tega zanosa,<br />

verjetno več med mladimi volivci, je verjetno še ostalo za evropske volitve. Na drugi<br />

strani pa je zaradi notranjepolitičnih razmer nezaupanje v (nekatere) stranke vladne<br />

koalicije zelo nizko, kar spet vpliva na nizko volilno udeležbo. Precej bo odvisno od<br />

kampanje. Več terenskega dela zna spodbuditi udeležbo. Na koncu so tu še<br />

dezinformacijske kampanje, ki so vsekakor nevarne za demokracijo, merijo pa na<br />

mobilizirajo volivcev in dvig udeležbe (s ciljem izbire določene opcije).<br />

35


Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota, 22:21<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />

15 / 21<br />

Posledice ruske agresije nad Ukrajino in reševanje posledic, ki jih prebivalci zaznajo<br />

predvsem po višjih cenah, v zadnjem času pa tudi prek protestov kmetov, so občutno<br />

povezane z Evropo in z Evropsko unijo, ki je tako postala bolj prisotna. S tem se sicer<br />

večata poznavanje in razumevanje EU, kar pozitivno vpliva na volilno udeležbo. Od<br />

kampanje vladnih strank je odvisno, kako bodo opozorile na katastrofalne poplave<br />

avgusta lani, ki so pripeljale EU v središče političnega in medijskega dogajanja, ko je bilo<br />

najhujše. Nenazadnje bi k malo višji udeležbi lahko pripomoglo, da Slovenija dobi enega<br />

poslanca več. Ko smo vstopili v EU, smo jih imeli sedem. Zdaj jih bomo prvič volili devet.<br />

To daje občutek večje moči vsakega glasu.<br />

Letos bomo Slovenci v Evropski parlament izvolili enega evropskega poslanca ali poslanko<br />

več. Kaj to pomeni za Slovenijo?<br />

Več poslancev omogoča delo na več različnih tematikah, navzočnost v več odborih, več<br />

možnosti za sprejemanje funkcij pri vodenju parlamenta in odborov ter tudi znotraj<br />

političnih strank. Več parlamentarcev pomeni tudi večje tekmovanje za priljubljenost in<br />

s tem več aktivnosti parlamentarcev. Vsekakor je to pozitivno za predstavljanje<br />

interesov volivcev iz Slovenije v EU.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

"Delajo malo, dobro služijo, itak se pa nič ne da"<br />

36


Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota, 22:21<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />

16 / 21<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Zgradba evropskega parlamenta je zasnovana zelo zapleteno, zato ni čudno, da se na začetku mandata zaposleni redno izgubljajo po<br />

neskončnih hodnikih.<br />

Foto: St.M.<br />

Zakaj je udeležba tradicionalno slaba, smo se pogovarjali tudi z aktualnima evropskima<br />

poslancema – Ireno Jovevo in Matjažem Nemcem .<br />

Po mnenju Nemca je tako predvsem zaradi oddaljenosti Strasbourga in Bruslja, ljudje pa zato<br />

mislijo, da se tako ali tako ne da ničesar spremeniti in narediti. "Ljudje na splošno mislijo, da<br />

samo sedimo v parlamentu in za to dobivamo dobro plačo. To me frustrira in tudi boli, zato<br />

ker vem, koliko delam," je odkrito povedala Irena Joveva, članica skupne Renew Europe.<br />

Politično odločanje na evropski ravni se zdi volivcem španska vas. Kot je na nedavnem<br />

zasedanju v Strasbourgu dejala evroposlanka Romana Tomc , je malo tistih, ki znajo<br />

imenovati glavne štiri institucije Evropske unije. Da pa bi še vedeli, kdo katero od njih vodi,<br />

takšnih je le peščica.<br />

37


Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota, 22:21<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />

17 / 21<br />

Koliko sploh vemo o delu v evroparlamentu? Nekaj drobcev sta z nami delila Joveva in<br />

Nemec.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Aktualna evropska poslanka Irena Joveva.<br />

Foto: STA ,<br />

IRENA JOVEVA<br />

"Zaboli me, ko ljudje mislijo, da evropski poslanci samo vlečemo dobro plačo, saj vem,<br />

koliko v resnici delam. Pa v resnici niso ljudje krivi za takšno dojemanje, saj so pogosto<br />

tudi upravičeno razočarani in jezni ter potem posplošujejo. Ampak nismo vsi v politiki<br />

isti, sama se trudim to vsak dan znova dokazati.<br />

V začetku mandata si sploh ne predstavljaš, kaj te čaka. Potem vidiš, da stvari niso ne<br />

preproste ne črno-bele, ti pa bi rad spremenil svet na bolje. Kmalu ugotoviš, da ne<br />

moreš spremeniti celega sveta, kar te frustrira, vsi postopki trajajo dolgo, ogromno je<br />

usklajevanj in kompromisov.<br />

38


Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota, 22:21<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />

18 / 21<br />

Imamo tudi sozakonodajalca, kar pomeni, da ni vse odvisno le od parlamenta, ampak<br />

tudi od držav članic. Včasih predvsem od njih, čeprav smo na papirju enakovredni,<br />

ampak oni imajo pravico veta. Lažje je, ko se sprijazniš s tem, da ne moreš vsega<br />

spremeniti, in se osredotočiš na stvari, ki jih lahko.<br />

Ogromno je potovanj, kar mene osebno najbolj utrudi, saj so časovno zelo potratna. Če<br />

malo posplošim, smo vsak tretji dan na letalu, pri čemer so direktni leti zelo redki. Pa še<br />

selitve iz Bruslja v Strasbourg, to niti za okolje ni dobro.<br />

V Strasbourgu poslanci niti ne najemajo stanovanj, ker smo tam samo enkrat na mesec,<br />

v Bruslju pa je tega več. Sama ga nimam, ker sem se odločila, da ne želim biti povezana z<br />

Brusljem na tak način. Niti ogledala si še nisem mesta, saj ko stvari oddelam, hitim<br />

domov. Sploh ker imam doma majhnega otroka. Meni je delo evropske poslanke všeč, ni<br />

pa to sanjska služba, kot si kdo predstavlja.<br />

Seveda so prednosti in slabosti, kot povsod. Najboljši so pa trenutki, ko začutiš, da si<br />

nekaj dosegel. Kot denimo pred kratkim sprejeti Akt o svobodi medijev, v katerem je<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

ogromno členov, ki smo jih napisali skupaj z mojo ekipo. Ko vidiš, da imaš določen vpliv<br />

in lahko narediš nekaj dobrega.<br />

Letos bom znova kandidirala, želim pa si manj turbulentnega mandata, kot je bil ta, ki<br />

se končuje. Imeli smo covid-19, nato smo se bali posledic brexita. A smo ga že nekako<br />

pozabili, toliko drugih stvari se je zgodilo."<br />

39


Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota, 22:21<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />

19 / 21<br />

Aktualni evropski poslanec Matjaž Nemec<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Foto: osebni arhiv/Lana Kokl<br />

MATJAŽ NEMEC<br />

"Kot evropski poslanec moraš poleg nacionalne politike spremljati tudi evropsko in<br />

globalno dogajanje, saj odločitve parlamenta vplivajo tako na življenje doma kot tudi v<br />

Evropi in zunaj nje.<br />

Evropski poslanski mandat pomeni predvsem to, da si fizično razpet med Slovenijo,<br />

Brusljem in Strasbourgom, s svojo ekipo pa si predvsem prizadevaš izpolniti<br />

pričakovanja ljudi, lastne stranke in svoje osebne agende. Ljudem se to zdi abstraktno,<br />

ampak v Evropskem parlamentu sprejmemo več kot dve tretjini zakonodaje, ki se potem<br />

implementira v nacionalno zakonodajo, čeprav gre seveda še prej skozi sito državnega<br />

zbora in vlade.<br />

40


Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota, 22:21<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />

20 / 21<br />

Zelo pomembno je razumeti, da z evropskimi volitvami lahko neposredno vplivamo tudi<br />

na tok dogajanja v EU. Sam sem član druge največje politične skupine, ki je zavezana<br />

predvsem sociali, solidarnosti in zelenemu prehodu.<br />

Zavedati se moramo tudi, da so v nekem pogledu lahko nacionalne politike naprednejše<br />

od evropske. Ampak vseeno evropska politika omogoča tistim, ki še niso dosegli enake<br />

stopnje razvoja zakonodaje in gospodarstva, da ulovijo evropski vlak. Globalno gledano<br />

pa je evropska politika najnaprednejša, ko govorimo o skrbi za naravo, človekove<br />

pravice ali vladavini prava.<br />

V mandatu, ki se izteka, smo v naši politični skupini in moji stranki dosegli nekatere<br />

osnovne cilje, kot je institut minimalne plače, ki ga v Sloveniji že dolgo poznamo.<br />

Vzpostavljamo pogoje za zeleni prehod, ki mora biti tudi socialno pravičen. Zelo smo<br />

zadovoljni tudi s tem, da je Evropski parlament sprejel istanbulsko deklaracijo, ki<br />

predvsem nagovarja pravice žensk in najšibkejših.<br />

Odpirali smo vprašanja čezmejnega sodelovanja z Zahodnim Balkanom, državami<br />

Magreba in drugimi. Kar 135 milijonov ljudi namreč živi ob različnih evropskih mejah,<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

zato sta reševanje njihovih zagat in migracijska politika zelo pomembna.<br />

Od stvari, ki so ostale nedokončane, me najbolj boli evropska neenotnost, kar zadeva<br />

bližnjevzhodno vprašanje. Če so brexit, covid-19 in ukrajinski konflikt poenotili EU, je<br />

kriza na Bližnjem vzhodu razgalila šibko točko evropske unije – razdvojenost pri<br />

pomembnih vprašanjih.<br />

Pri ključnih glasovanjih, ki neposredno zadevajo našo državo, se mi zdi, da smo bili<br />

večinoma enotni in tudi vsi izjemno delavni na svojih področjih."<br />

41


Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota, 22:21<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />

21 / 21<br />

Siol.net s prispevki v tematskem sklopu Aktivno državljanstvo predstavlja poglobljene<br />

vsebine, tematike in procese, da lahko državljani sprejemajo informirane odločitve o svojem<br />

življenju in delovanju družbe, katere del so. Tako se krepi poznavanje demokratičnih procesov<br />

in demokracije nasploh. Brez kakovostnih, verodostojnih in preverjenih informacij, ki jih<br />

zagotavljajo mediji, kot je Siol.net, državljani težko soustvarjamo demokratično družbo.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

42


Slovenske novice 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 6<br />

Površina: 67 cm 2 1 / 1<br />

Širši nabor storitev<br />

med stavko<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Površina: 67 cm 2 LJUBLJANA<br />

-<br />

Člani odbora državnega zbora<br />

DZ) za zdravstvo so z devetimi glasovi za in<br />

enim proti predlog novele zakona o zdravniški<br />

službi poslali v nadaljnjo obravnavo. Ta<br />

širi nabor storitev, ki jih morajo med stavko<br />

opravljati zdravniki. Predlog so podprli<br />

poslanci koalicijskih strank Svoboda, SD in<br />

Levica, proti pa je glasoval poslanec NSi.<br />

Poslanci SDS niso glasovali. Potrjenih je bilo<br />

tudi nekaj dopolnil, med drugim, da morajo<br />

zdravniki tudi med stavko zagotoviti izdajanje<br />

bolniških listov. DZ bo predlog novele<br />

zakona o zdravniški službi obravnaval na seji<br />

v torek. Stavka Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov<br />

Slovenije Fides, ki seje začela<br />

15. januarja, traja 11 tednov. STA<br />

43


Delo 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 4<br />

Površina: 480 cm 2 1 / 2<br />

Zdravniki bodo morali med stavko opravljati več storitev<br />

Predlog zakona o<br />

zdravniški službi<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Površina: 480 cm 2<br />

Odbor za zdravstvo gaje pričakovano podprl ,<br />

v torek po nujnem postopku v DZ<br />

Zdravniki bodo morali med<br />

stavko opravljati več storitev, če<br />

bo parlament sprejel spremembe<br />

zakona o zdravniški službi.<br />

Včeraj gaje z devetimi glasovi<br />

za in enim proti že potrdil parlamentarni<br />

odbor za zdravstvo.<br />

Parlament ga bo obravnaval v<br />

torek na izredni seji po nujnem<br />

postopku, kljub temu, da njegova<br />

zakonodajno-pravna služba<br />

meni, da testa sorazmernosti<br />

zakon ne bo prestal. Z drugimi<br />

besedami to pomeni, da se<br />

bo z njim zagotovo ukvarjalo<br />

tudi ustavno sodišče. Kaj prinaša<br />

zakon?<br />

Milena Zupanič<br />

44<br />

Zakon na novo določa minimum<br />

delovnega procesa v zdravstvu v<br />

času stavke. Veljavni zakon določa,<br />

da so zdravniki v času stavke<br />

dolžni opravljati tiste storitve,<br />

katerih opustitev bi v kratkem<br />

času vodila v nepopravljivo hudo<br />

okvaro zdravja ali v smrt, vse storitve<br />

za mlajše od 18 let in starejše<br />

od 65 let, za nosečnice, porodnice<br />

in nalezljivo bolne.<br />

Prenovljeni zakon uvaja dodatne<br />

storitve za čas stavke: triažne<br />

preglede na primarni, sekundarni<br />

in terciarni ravni, izdajo<br />

zdravniških potrdil, povezanih z<br />

zdravjem in premoženjem ljudi,<br />

zdravstvenih storitev z napotnico<br />

nujno in zelo hitro, zdravstvene<br />

storitve, potrebne za uveljavljanje<br />

pravic iz zdravstvenega in drugih<br />

obveznih socialnih zavarovanj in<br />

drugih upravičenj, ki izhajajo iz<br />

človekovih pravic in temeljnih<br />

svoboščin, zdravstvene storitve,<br />

vezane na pravico zdravljenja v<br />

tujini, in druge zdravstvene storitve,<br />

potrebne za to, da se prepreči<br />

resna zdravstvena<br />

škoda.<br />

»S tem zakonom želimo omiliti<br />

oziroma odpraviti posledice<br />

dolgotrajne zdravniške stavke, ki<br />

se je začela 15. januarja in povzroča<br />

neučinkovito in negotovo<br />

delovanje zdravstvenega sistema,<br />

ter seveda tudi preprečiti morebitne<br />

nadaljnje izjemno hude ali<br />

pa škodljive posledice, ki bi lahko<br />

nastale tako za življenje, zdravje<br />

in varnost premoženja prebivalcev,«<br />

je v obrazložitvi sprememb<br />

zakona dejal državni sekretar ministrstva<br />

za zdravje Denis Kordež.<br />

Kako učinkovito je javno zdravstvo<br />

v času stavke?<br />

Učinkovitost v<br />

času stavke<br />

Januarja in februarja, ko je stavka<br />

potekala že poldrugi mesec, so izvedli<br />

v bolnišnicah 95 odstotkov<br />

zdravljenj in operacij v primerjavi<br />

z enakim obdobjem lani, ortopedija<br />

je izvedla več operacij kot<br />

lani, ambulantne specialistične<br />

storitve pa so bile izvedene v enakem<br />

obsegu kot lani, je navedla<br />

direktorica ZZZS Tatjana Mlakar<br />

v razpravi. Upad programov se ni<br />

zgodil zaradi stavke, pač pa zaradi<br />

odtegnitve soglasij za čezmerno<br />

nadurno delo in soglasij za<br />

nadzorna dela, je opozoril pravnik<br />

Peter Renčel iz Zdravniške<br />

zbornice Slovenije. Če zdravniki<br />

niso toliko nadur v službi, ker so<br />

začeli delati v skladu z evropsko


Delo 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 4<br />

Površina: 480 cm 2 2 / 2<br />

Površina: 480 cm 2 45<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

direktivo o delovnem času, pač<br />

ne morejo izvesti enakega števila<br />

zdravstvenih storitev kot prej.<br />

Zdravniška zbornica nasprotuje<br />

predlogu zakona, saj meni, da<br />

se z njim dejansko ukinja pravica<br />

do stavke zdravnikov in tudi<br />

drugih zdravstvenih delavcev, ki<br />

je prav tako ustavna pravica. Podobno<br />

meni zakonodajno-pravna<br />

služba državnega zbora: »Posamezne<br />

zdravstvene storitve, ki<br />

jih predlog zakona na novo prinaša<br />

v času stavke, ne prestanejo<br />

testa sorazmernosti,« je opozorila<br />

njegova pravnica Lenča Arko<br />

Fabjan.<br />

Prav tako ne vzdržijo nekatere<br />

druge opredelitve, na primer<br />

sankcioniranje javnih zavodov, ki<br />

ga sistemski zakon o zavodih ne<br />

pozna, je navedla. Spremenjeni<br />

zakon o zdravniški službi prinaša<br />

visoke globe: do 4000 evrov za<br />

zavod, za gospodarsko družbo in<br />

zasebno ordinacijo, do 400 evrov<br />

pa za odgovorno osebo. Proti predlogu<br />

zakona je po burni razpravi<br />

glasovala tudi komisija državnega<br />

sveta za socialno varnost, delo<br />

in zdravstvo, je povedal državni<br />

svetnik Danijel Kastelic.<br />

Tudi pregledi<br />

za nošenje orožja<br />

Peter Renčel je kot primer absurda<br />

navedel zdravstvene storitve<br />

za podaljšanje veljavnosti<br />

dovoljenja za nošenje orožja, ki<br />

bi jih morali po predlogu zakona<br />

izvajati zdravniki. »Torej en dan<br />

brez nošenja orožja odtehta pravico<br />

do enega dneva stavke vseh<br />

zdravnikov in glede na prehodno<br />

določbo tudi vseh zdravstvenih<br />

delavcev v Sloveniji,« je pojasnil,<br />

V prvih stotih dneh stavke se je<br />

problematiziralo predvsem<br />

kaj pomeni načelo sorazmernosti.<br />

Menil je, da presoje ne vzdržita<br />

niti kriterija nujnosti in proporcionalnosti.<br />

dvoje:<br />

da vsi zdravniki niso izdajali<br />

bolniških listov za začasno odsotnost<br />

z dela in da niso izvajali<br />

pregledov za podaljšanje vozniškega<br />

dovoljenja invalidov. »Bolniške<br />

liste bi lahko izdajala tudi<br />

administracija ZZZS na podlagi<br />

zdravniškega mnenja. Če zdravnik<br />

vpiše v sistem, da potrebuje<br />

delavec deset dni bolniške, je to<br />

stvar obrazca ZZZS,« je pred časom<br />

o zmanjšanju administracije<br />

povedala predsednica zbornice<br />

prof. dr. Bojana Beovič. ZZZS<br />

je ves čas zatrjeval, da je to delo<br />

zdravnikov, kar je Mlakarjeva na<br />

odboru za zdravstvo ponovila.<br />

Aleksander Reberšek, poslanec<br />

NSi, je menil, da ni dobro<br />

siliti zdravnikov v prisilno delo.<br />

»Zdravniki ne stavkajo prvič in<br />

nobeni vladi do zdaj ni prišlo<br />

na misel, da bi v času stavke še<br />

dodatno podžigala zdravnike,«<br />

je menil in podvomil o resnosti<br />

namenov vlade z mediacijo, če<br />

lahko stavko preprosto ukine z<br />

zakonom. Poslanec NSi je edini<br />

glasoval proti predlogu zakona,<br />

poslanci Svobode,<br />

zakon podprli, SDS<br />

SD in Levice so<br />

ni glasovala.<br />

• Vlada je ocenila, da stavka<br />

zdravnikov ogroža<br />

pravico do zdravstvenega<br />

varstva.<br />

• Po podatkih ZZZS so<br />

opravili v času stavke<br />

95 do 100 odstotkov<br />

storitev.<br />

• Novela zakona nalaga<br />

dodatne storitve, tudi<br />

izdajo vseh vrst potrdil.<br />

Fides: O<br />

neustavnosti bomo<br />

OBVESTILI EVROPSKE INSTITUCIJE<br />

Novela zakona o zdravniški službi bo pravno-formalno izničila stavko in<br />

stavka ne bo imela več učinka, so ocenili ta teden na izredni konferenci<br />

zdravniškega sindikata Fides, kije potekala pod geslom SOS za javno<br />

zdravstvo. Sodelovali so tudi predstavniki vseh zdravniških organizacij<br />

in sindikata Praktik.um. V sprejetih sklepih so izrazili zaskrbljenost nad<br />

nezakonitimi in neustavnimi potezami vlade glede omejevanja ustavno<br />

zagotovljene pravice do stavke ter napovedali internacionalizacijo<br />

kratenja ustavno zagotovljenih pravic v Sloveniji, vključno z obveščanjerr<br />

evropskih<br />

institucij.


Večer 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 3<br />

Površina: 402 cm 2 1 / 1<br />

Vanessa Čoki<br />

PLAČE MINISTROV IN POSLANCEV<br />

Nekdanja ministrica<br />

še na državni plači<br />

Koliko zasjuži Golob, kolikšna je bila zadnja plača<br />

Dominike Švare Pipan, koliko so plačani Logar, Irgl,<br />

Kaloh ...<br />

Koliko zaslužijo štirje podpredsedniki vlade?<br />

Predsednik<br />

vlade Robert Golob<br />

je februarja zaslužil 6.550,80<br />

evra bruto, to je bilo neto<br />

4.045,57. Podpredsedniki vlade pa: ministrica<br />

za zunanje zadeve Tanja Fajon<br />

(SD) 3.829,70 evra neto (to je 5.933,08<br />

jena Maša Kociper, Nataša Lužar,<br />

evropske zadeve zadolženi Igor Mally,<br />

Maksimiljana Polak, Kaja Širok, Vojko<br />

Volk in Melita Župevc. Vsi so<br />

za<br />

pri nad<br />

3000 evrov neto plače. Skupni bruto<br />

znesek plač kabineta je bil za februar<br />

slanca ali poslanko ne<br />

zneska.<br />

Poslanci, ki<br />

jih pravkar disciplinira<br />

njihova stranka SDS,<br />

Irgl 5.144,65<br />

sporočijo neto<br />

zaslužijo: Eva<br />

evra bruto, Anže Logar<br />

4.438,63 evra bruto, Dejan Kaloh<br />

bruto), minister za<br />

delo Luka Mesec<br />

(Levica) neto 3.375,91 evra (to je bruto<br />

5.831,63), finančni minister Klemen<br />

55.279,90 evra.<br />

Nova ministrica za pravosodje Andreja<br />

Katič je bila februarja še dr-<br />

4.479,59 evra bruto. Podatek velja za<br />

mesec, ko jim še niso vzeli funkcij v<br />

parlamentarnih odborih in komisijah.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Boštjančič (Gibanje Svoboda) 3.543,97<br />

evra neto (bruto 6.149,34) in Matej<br />

Arčon (Svoboda), minister za<br />

Slovence<br />

v zamejstvu in posvetu, ki je podpredsednik<br />

in po novem uradni govorec<br />

vlade od prejšnjega tedna, 3.507,75 evra<br />

neto, kar je v bruto znesku pomenilo<br />

6.093,28 evra.<br />

Poslavljajoča se vodja premierjevega<br />

kabineta Petra Škofič je pri marčnem<br />

izplačilu dobila 3.253,64 evra neto plače<br />

za<br />

februar (bruto 5.616,29). Polno plačo<br />

za februar je dobila tudi zdaj že bivša<br />

ministrica za pravosodje Dominika<br />

Švare Pipan, ki se<br />

je poslovila prve dni<br />

marca. Zaslužila je 3.494,26 evra neto<br />

oziroma 5.906,37<br />

bruto. Sledeč njeni<br />

napovedi bo največ naslednjih šest<br />

mesecev<br />

koristila pravico do nadomestila<br />

ministrske plače. Ne<br />

bo pa nadomestila<br />

več prejemal bivši<br />

Golobov minister<br />

Uroš Brežan, ker se je vrnil v poslanske<br />

klopi. Od nadomestila se je poslovil<br />

s februarsko polovičko v višini 2.545,46<br />

evra bruto. Za<br />

drugo polovico februarja<br />

mu je že<br />

pripadla poslanska plača v<br />

znesku 2.032,42 evra bruto.<br />

Za premierjev kabinet februarja<br />

55 tisočakov bruto plač<br />

Na<br />

februarskem plačnem seznamu kabineta<br />

predsednika vlade so ob Golobu<br />

in Škofič še<br />

Levičar, zadolžen je za<br />

nacionalni jedrski<br />

program in je za<br />

državni sekretarji Danijel<br />

februar zaslužil<br />

3.376,17 evra neto (to je bruto 5.416,91),<br />

na infrastrukturno ministrstvo poso-<br />

Površina: 402 cm 2 46<br />

žavna sekretarka na<br />

ministrstvu za<br />

kohezijo in regionalni razvoj.<br />

Njena<br />

plača: 5.483,38 evra bruto, neto podatka<br />

ni. Plača nove ministrice za<br />

kmetijstvo<br />

iz Svobode Mateje Čalušič: 5.831,62<br />

evra bruto, neto zneska v<br />

podatkih vladnega<br />

urada za komuniciranje ni. Se je<br />

pa plača Čalušič<br />

po prihodu v vlado popravila,<br />

kot poslanka je bila pri okoli<br />

4200 evrov bruto.<br />

Mimogrede, podpredsednik vlade<br />

in finančni minister Klemen Boštjančič<br />

ima največ državnih sekretarjev,<br />

kar štiri, s tremi mu sledi ministrica<br />

za<br />

zdravje Valentina Prevolnik Rupel.<br />

Koliko zasluži ministrica? Njena februarska<br />

plača je bila bruto 6.130,66 evra,<br />

neto znesek ni javen. Franc Props, bivši<br />

poslanec, zdaj pa minister za javno<br />

upravo, je februarja zaslužil 6.392,29<br />

evra. Neto znesek pri ministru, čigar<br />

skrb so plače v javnem<br />

sektorju, ni<br />

javen<br />

... Minister za notranje zadeve<br />

Boštjan Poklukar je za<br />

februar prejel<br />

6.280,17 bruto oziroma 3.605,89 evra<br />

neto plače, obrambni minister Marjan<br />

Šarec pa 5.999,82 evra bruto, kar je pomenilo<br />

3.623,69<br />

neto.<br />

Predsednica državnega zbora ima<br />

najvišjo plačo med poslanci<br />

Predsednica državnega zbora Urška<br />

Klakočar Zupančič ima najvišjo plačo<br />

med 90 poslankami in poslanci. Za<br />

februar je to pomenilo 5.979,70 evra<br />

bruto, če bi bil mesec daljši, bi prišla na<br />

standardnih več kot 6000 evrov bruto.<br />

Iz državnega zbora za nobenega po-<br />

Irgl je od konstituiranja zdajšnje sestave<br />

državnega zbora predsednica komisije<br />

za peticije, človekove pravice in<br />

enake možnosti. Poslanska plača njihovega<br />

strankarskega šefa Janeza Janše:<br />

4.504,27 evra bruto. Plača vodje poslanske<br />

skupine SDS Jelke Godec: 5.702,70<br />

evra bruto. Borut Sajovic, ki<br />

vodi največjo<br />

poslansko skupino, to je poslanke in<br />

poslance Svobode, je za februar zaslužil<br />

5.892,05 evra bruto. Februarska plača<br />

vodje poslancev SD<br />

Janija Prednika:<br />

5.000,87 evra bruto. Vodja poslanske<br />

skupine Levice Matej Tašner Vatovec<br />

je zaslužil 5.048,78 bruto, vodja poslancev<br />

NSi Janez Cigler Kralj pa 5.118,79<br />

evra bruto.<br />

Plače treh podpredsednikov državnega<br />

zbora: Meira Hot (SD) 5.547,18 evra<br />

bruto, Nataša Sukič (Levica) 5.501,10<br />

evra bruto, Danijel Krivec (SDS) 5.754,31<br />

evra bruto ...


Večer 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 4<br />

Površina: 538 cm 2 1 / 2<br />

SPORNA UREDBA<br />

Obeta se<br />

zamenjava<br />

Tanje Bolte<br />

Kot kaže, se bo z odhodom generalne direktorice<br />

direktorata za okolje končal "politični obračun" s<br />

Bolte. Bo<br />

Matej Grošelj<br />

Tanjo<br />

naslednji na vrsti minister Bojan Kumer?<br />

Po<br />

Tanje Bolte, ki<br />

informacijah Večera se<br />

pripravlja<br />

zamenjava generalne<br />

direktorice direktorata za okolje<br />

je sodelovala pri pripravi<br />

sprememb uredbe o načinu uporabe<br />

zvočnih naprav na shodih in prireditvah.<br />

Dokument ministrstva za<br />

okolje,<br />

podnebje in energijo je v tem tednu dvignil<br />

na noge tako politiko kot del civilne<br />

družbe. Tanja Bolte, strokovnjakinja na<br />

področju okolja, ki velja za kader Socialnih<br />

demokratov, je neuradno že dlje časa<br />

v nemilosti vplivnih krogov Gibanja<br />

Svoboda. Po naših informacijah je le še<br />

vprašanje časa, kdaj se<br />

bo morala posloviti<br />

s funkcije na ministrstvu za okolje,<br />

kjer deluje vrsto let. Politični pozivi iz<br />

največje vladne stranke za<br />

umik Tanje<br />

Bolte naj bi se zvrstili tudi na ministra<br />

za okolje Bojana Kumra. Kot pravijo naši<br />

viri, bo moral žrtvovati generalno direktorico<br />

navkljub temu, da zaupa v njeno<br />

delo in z njo konstruktivno sodeluje.<br />

Površina: 538 cm 2 47<br />

Polemika glede nove ureditve<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Spomnimo -<br />

tik pred zaključkom javne<br />

obravnave o uredbi o načinu uporabe<br />

zvočnih naprav na shodih in prireditvah<br />

se je med drugim oglasila gasilska<br />

zveza in nasprotovala spremembam,<br />

ki so<br />

jih načrtovali na ministrstvu za<br />

okolje. Gasilci tako kot nekatere druge<br />

organizacije menijo, da<br />

bi uveljavitev<br />

uredbe povzročila finančne in organizacijske<br />

preglavice za organizatorje<br />

prireditev, med katere spadajo tudi gasilske<br />

veselice. Nato so na ministrstvo<br />

pritisnili tudi iz opozicijskih vrst. Prvak<br />

SDS<br />

Janez Janša je zapisal, da želi Gibanje<br />

Svoboda kar z uredbo preprečiti<br />

zborovanja in onemogočiti celo gasilske<br />

veselice. Kmalu zatem se je javila NSi, ki<br />

je skupaj s SDS vložila zahtevo za sklic<br />

nujne seje odbora za infrastrukturo,<br />

okolje in prostor. Krščanski demokrati<br />

so zapisali, da bi sprejem predlagane<br />

uredbe močno omejil in marsikje popolnoma<br />

onemogočil izvedbo prireditev,<br />

zato so zahtevali pojasnila ministra<br />

Kumra. Nezadovoljen z<br />

uredbo naj bi bil<br />

tudi predsednik vlade Robert Golob.<br />

V zvezi z novo ureditvijo glede organizacij<br />

shodov in prireditev so bili<br />

kritični tudi v poslanski skupini SD,<br />

kjer so po intervenciji poslanca Damijana<br />

Zrima naslovili pobudo na<br />

ministra<br />

Bojana Kumra, da gradivo umakne<br />

iz javne obravnave in v ponovnem<br />

usklajevanju pripravi rešitve. To se je<br />

na koncu tudi zgodilo. ' Ker pri deležnikih<br />

obstajajo potrebe in želje po nadaljevanju<br />

pogovorov in ureditvi tega


Večer 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 4<br />

Površina: 538 cm 2 2 / 2<br />

področja, bomo pogovore nadaljevali,<br />

oblikovali nov predlog in ga<br />

uvrstili v javno obravnavo," so<br />

na ministrstvu<br />

za okolje pojasnili svoj<br />

šele nato<br />

manever,<br />

s katerim so naredili korak nazaj. Generalna<br />

direktorica direktorata za okolje<br />

Tanja Bolte je v javnosti pojasnjevala,<br />

da varuh človekovih pravic in občine<br />

predvsem v strnjenih naseljih prejemajo<br />

veliko pritožb zaradi prekomernega<br />

hrupa na javnih prireditvah, zato je to<br />

področje po<br />

oceni ministrstva treba<br />

primerno urediti znotraj zakonodaje.<br />

Po<br />

mnenju Tanje Bolte je predlagana<br />

zakulisju. Ob tem dodajmo, da se že dlje<br />

časa pojavljajo namigovanja, da so<br />

vse<br />

bližje izhodnim vratom vlade tudi minister<br />

za okolje Bojan Kumer in nekateri<br />

uslužbenci ministrstva. Slišati je, da je<br />

kamen spotike predvsem megaprojekt<br />

gradnje drugega bloka jedrske elektrarne<br />

v Krškem.<br />

Neuradno je za Gibanje<br />

Svoboda postala moteča<br />

predvsem zaradi<br />

strankarske<br />

izkaznice v SD<br />

uredba predvsem zelo jasno opredelila<br />

meritve hrupa, ob tem pa je poudarila,<br />

da že obstoječa uredba določa, da se<br />

morajo prireditve dogajati znotraj meritev<br />

hrupa, a<br />

je v praksi tako, da jih organizatorji<br />

prireditev ne merijo. Poleg<br />

tega v Sloveniji primanjkuje pooblaščenih<br />

izvajalcev meritev.<br />

"Strokovna, korektna in predana"<br />

Tanja Bolte je vso kariero povezana s področjem<br />

okolja. Leta 1998 se je zaposlila<br />

na hidrometeorološkem zavodu,<br />

osem<br />

let kasneje pa je<br />

postala vodja sektorja za<br />

kakovost zraka na agenciji za okolje. Leta<br />

2013 je v času vlade Alenke Bratušek postala<br />

namestnica generalnega direktorja<br />

direktorata za okolje. Na<br />

tem položaju je<br />

bila šest mesecev, nato je napredovala na<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

položaj generalne direktorice. To mesto<br />

je zasedala tudi med vladavino Mira Cerarja<br />

in Marjana Šarca, ob nastopu tretje<br />

vlade Janeza Janše, ko je ministrstvo za<br />

okolje prevzel Andrej Vizjak, pa se je<br />

morala posloviti. Postala je vodja sektorja<br />

za okolje in podnebne spremembe,<br />

nato pa se po zamenjavi oblasti in ustoličenju<br />

ministra Bojana Kumra vrnila na<br />

položaj generalne direktorice direktorata<br />

za okolje.<br />

Neuradno je za Gibanje Svoboda postala<br />

moteča predvsem zaradi strankarske<br />

izkaznice v SD, kjer je v preteklosti<br />

vodila svet za okolje, prav tako je skupaj<br />

z Gregorjem Goričarjem prevzela vodenje<br />

Zelenega foruma SD. Po vrnitvi na<br />

mesto generalne direktorice direktorata<br />

za okolje je odstopila z vseh funkcij<br />

v stranki, ker naj bi se zaradi njenih<br />

strankarskih povezav zgrinjal premočan<br />

pritisk na ministra Kumra. Sodelavci<br />

jo hvalijo, da je pri svojem delu<br />

"strokovna, korektna in predana”, nekatere<br />

kritike na njen račun pa so v preteklosti<br />

izrazile predvsem nevladne<br />

okoljevarstvene organizacije. Naši viri<br />

menijo, da bo kot generalna direktorica<br />

direktorata za okolje zelo težko "preživela"<br />

politični obračun, ki se odvija v<br />

Površina: 538 cm 2 48


Delo - Sobotna priloga 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 10<br />

Površina: 620 cm 2 1 / 2<br />

Slovenska pomlad?<br />

Dajte no...<br />

JANEZ<br />

MARKEŠ<br />

licije so predlagale niz posvetovalnih<br />

referendumov, ki se zdijo<br />

leno sede evropski detelj in dolbe<br />

luknje v nekaj, kar bi moralo biti<br />

smiselni. Prav je, da<br />

ljudje povedo,<br />

kaj si mislijo o gradnji drugega bloka<br />

jedrske elektrarne v Krškem,<br />

tudi kaj mislijo o zakonodaji, ki bi<br />

urejevala pravice do pomoči pri<br />

prostovoljnem končanju<br />

življenja.<br />

Stranka Svoboda je potem vložila<br />

predloga za še dva posvetovalna referenduma,<br />

enega o<br />

preferenčnem<br />

volilnem glasu in drugega glede<br />

pridelave, predelave, prometa in<br />

glava.<br />

Ki kuje zlatnike<br />

in jih deli revežem ...<br />

Janševa SDS je šla v perverznosti<br />

referendumskih predlogov še dlje.<br />

Vložila je za dva posvetovalna referenduma.<br />

Enega o nastanitvah<br />

»nezakonitih« migrantov v Sloveniji<br />

in drugega o zaupnici vladi<br />

Roberta Goloba.<br />

uporabe konoplje v medicinske<br />

Če bi javnost iskala argumente<br />

namene. Mislila je, da bo v javnem<br />

mnenju dobila prednost ...<br />

Potem se je usulo z desne. NSi<br />

za opravičevanje take vrste referendumskih<br />

predlogov, bi najbrž<br />

tej nizki liniji argumentacije spet<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

prila 1998 je bil med britansko<br />

in irsko vlado podpisan velikonočni<br />

sporazum in z njim se je<br />

končalo tridesetletno nasilje med<br />

unionističnimi paravojaškimi<br />

skupinami in Irsko republikansko<br />

armado. Pred tem se je ves<br />

čas veliko govorilo o miru, toda<br />

paravojaške skupine, ki so se finančno<br />

napajale s kriminalom<br />

vseh vrst, so vedno hotele živeti<br />

v izrednih razmerah in kot država<br />

v državi. Ta primerjava, in ker<br />

smo se nekaj naučili ob naukih iz<br />

Depale vasi, tudi pred tridesetimi<br />

leti, je ob letošnji veliki noči na<br />

mestu tudi v Sloveniji. Prevratne<br />

ideje ob posvetovalnih referendumih,<br />

namreč o<br />

odstavitvi vlade in<br />

odstranitvi emigrantov, kažejo, da<br />

se bo v državi treba pogovoriti o<br />

temeljnih prvinah delovanja države,<br />

družbe in o državljanskem<br />

miru, do katerega so ljudje že več<br />

kot upravičeni.<br />

Ko<br />

zapoje evropski detelj<br />

Nekatere stranke vladne koa-<br />

je idejo za svoj referendum glede<br />

energetskega zakona dala ob<br />

napihnjenem sloganu Naš les,<br />

naša svoboda in s pripisom Drv ne<br />

damo. Potem je za drugi referendum<br />

predlagala še<br />

o<br />

blokado zakona<br />

uresničevanju kulturnih pravic<br />

pripadnikov narodnih skupnosti<br />

narodov nekdanje Jugoslavije.<br />

Res je, da sta vlada in njena koalicija<br />

s slednjim zakonom lahko<br />

imeli dobre namene,<br />

toda politična<br />

nespretnost in časovnica predloga<br />

sta pokazali na temeljno, kar<br />

katastrofalno strateško<br />

nesposobnost<br />

političnih strategov koalicije.<br />

Toda niti to dejstvo ne opraviči napihnjenosti<br />

in nerealnosti politike<br />

NSi, ki se je s pomanjkanjem politične<br />

domišljije začela sprehajati<br />

po janševsko rumenem in za<br />

civilizirane<br />

politike prepovedanem polju<br />

teptanja dostojanstva ljudi. NSi<br />

kakor da se<br />

je kot stranka prelevila<br />

v svoj propagandni plakat, na katerem<br />

je na moška pleča na mestu<br />

vratu in glave nasajeno poleno.<br />

Napeljuje nas na domišljijo, da<br />

poleg njega na dolgem hlodu sedi<br />

Janša in z blagoslovom slovenske<br />

katoliške cerkve gleda, kako na po-<br />

Površina: 620 cm 2 49<br />

nasedla. Bolje bi bilo govoriti o<br />

provokaciji in Janša nas je spet<br />

spomnil, kaj v resnici prihaja z<br />

njegovo zmago, na primitivizem<br />

njegovega »betona« in na mlinski<br />

kamen, ki ga slovenska demokracija<br />

za vratom nosi vse od njegove<br />

nerazčiščene trgovine z orožjem,<br />

tako rekoč trgovine s<br />

smrtjo.<br />

S posvetovalnim referendumom<br />

ni mogoče odstavljati predsednika<br />

vlade in Janša to zelo dobro<br />

ve, le mar mu ni za politično kulturo.<br />

Taka je norma 116. člena ustave,<br />

ki pravi, da (le) državni zbor lahko<br />

nezaupnico vladi izglasuje izključno<br />

na ta način, da na predlog najmanj<br />

desetih poslancev in z<br />

večino<br />

glasov vseh poslancev izvoli novega<br />

predsednika vlade. Janša tudi<br />

natančno ve, kakšne so<br />

obveznosti<br />

Slovenije kot evropske države do<br />

vprašanja migracij in azilantskih<br />

postopkov, in vendar je na drugi<br />

pomladni dan sklical shod, na katerem<br />

je uročena, domala hipnotizirana<br />

čreda vernikov poslušala<br />

nagovor nekoga, ki je na istem<br />

mestu, na Kongresnem<br />

trgu v Ljubljani<br />

1988, izkušal, kako je biti pri<br />

oblasti nezaželen.


Delo - Sobotna priloga 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 10<br />

Površina: 620 cm 2 2 / 2<br />

Površina: 620 cm 2 50<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Tedaj je Janša začel kovati največjo<br />

prevaro tistega časa. Ki se<br />

prek trgovine z orožjem vleče vse<br />

do današnjih dni. Izkazalo se je, da<br />

pri njem nikoli ni šlo za državo ali<br />

demokracijo, temveč za moč, oblast<br />

in denar. Od Janševe aretacije<br />

1988 prek Depale vasi 1994 pa do<br />

danes, ko<br />

hoče spet prevzeti državo,<br />

»desni Sloveniji« vlada iluzija,<br />

daje Janša kralj Matjaž, dobri kralj,<br />

ki<br />

kuje zlatnike in jih deli revežem.<br />

Medtem »levi Sloveniji« vlada iluzija,<br />

da<br />

je Janša edini problem slovenske<br />

države in demokracije, in<br />

ne vidijo, da je le izdelek, fantom<br />

iz opere in negativni seštevek napak<br />

prav<br />

tranzicijske levice. Kako<br />

zmotna je iluzija z imenom Janša,<br />

dokazuje Robert Golob in prav<br />

on tudi dokazuje nezmožnost,<br />

prepogosto tudi nenačelnost liberalno-leve<br />

politike, da bi znotraj<br />

politične kulture<br />

sledila ustavnim<br />

načelom, da ne rečemo, da bi se<br />

tudi ustrezno odzivala na karizmo<br />

Janševega desnega populizma.<br />

So meje, ki se jih ne sme<br />

prestopiti<br />

Primitivizem pri izhodiščih<br />

pomladnega shoda SDS 21. marca<br />

v Ljubljani na Kongresnem trgu,<br />

podobno kot<br />

Američanom Trumpov<br />

primitivizem in<br />

Bidnova servilnost<br />

interesom lobijev ter kapitala,<br />

kaže, na kakšen makadam se<br />

podaja Slovenija jutrišnjega dne.<br />

Trženje političnega interesa na<br />

koži ljudi v stiski, migrantov, ob<br />

zablodah vojn in mednarodne trgovine<br />

z orožjem in smrtjo ... Janša<br />

bi<br />

moral vedeti, da obstajajo meje,<br />

ki se jih ne sme prestopiti.<br />

Državljani bodo na naslednjih<br />

volitvah spet postavljeni pred<br />

izsiljeno izbiro. Kot<br />

kaže, Robertu<br />

Golobu ni uspelo upravičiti zaupanja<br />

volivcev, razočaral jih je že<br />

vsaj<br />

pol, toda pred njimi se (spet) preobraža<br />

v izsiljeni lik »Antijanše«.<br />

Nedavno sem bil v krogu prijateljev,<br />

ko je eden od njih rekel tole:<br />

Golob vodi tako slabo politiko, da<br />

resno razmišljam, da bi volil Janšo.<br />

Moj odgovor, sem<br />

rekel, bom poiskal<br />

pri miselni akrobatiki Slavoja<br />

Žižka, šel pa bo takole: ker Robert<br />

Golob vodi tako slabo politiko, resno<br />

razmišljam, da ne bi volil Janeza<br />

Janše.<br />

Janša, kot kažejo dokumenti<br />

in pričevanja, je pred tridesetimi<br />

leti v okoliščinah, ki so leta 1994<br />

imele za posledico afero Depala<br />

vas, hotel uprizoriti svojo »krvavo<br />

nedeljo«. V danih okoliščinah bi<br />

mu kaj takega v vsakem primeru<br />

spodletelo, iz vlade je bil odstranjen<br />

kot obrambni minister, in namesto<br />

da bi v korist demokracije<br />

in pravne države med družbenimi<br />

in političnimi deležniki prišlo do<br />

nekakšnega »velikonočnega sporazuma«,<br />

je prišlo do združevanja<br />

plenilskih lobijev, ki so v potekajoči<br />

tranziciji brez Janše trasirali<br />

novo prvotno akumulacijo. Janša<br />

je dolgo čakal, da se je spet kvalificiral<br />

za delež pri plenjenju zgodovine,<br />

ko je spet prišel v igro,<br />

je po zaslugi svojih vlad družbo<br />

pripeljal na rob razpada socialne<br />

države,<br />

zdravstvenega sistema in<br />

socialne podobe slovenske družbe,<br />

ki se je kot taka vzpostavljala<br />

poldrugo stoletje.<br />

Nauk dogajanja je torej jasen. O<br />

čemer govorimo, ni več stvar leve<br />

ali desne politike, prepričanj, do<br />

katerih imajo ljudje pravico. Gre<br />

za verovanja, ki na makadamu neoliberalne<br />

ideologije spet peljejo<br />

v družbene vzorce novofašizma.<br />

V tem ni nikakršne pomladi, najmanj<br />

za demokracijo in najmanj<br />

za Slovenijo, ki je bila vedno žrtev<br />

tovrstnih ideologij. Ko je Janša na<br />

drugi pomladni dan<br />

spet spregovoril<br />

o novi pomladi, je postalo jasno,<br />

kako zelo je Robert Golob zavozil<br />

priložnost, ki mu je bila z ogromno<br />

podporo dana na volitvah. Tako<br />

pred njega kot pred Janšo bo zdaj<br />

upanju za<br />

novo demokracijo treba<br />

citirati Jožeta Pučnika iz leta 1991:<br />

Zdaj ne gre več za Jugoslavijo, zdaj<br />

gre za Slovenijo ... Drugače povedano,<br />

ne gre več za Janševo vojno<br />

dobičkarstvo in<br />

tranzicijske koristi<br />

neoliberalne levice, zdaj gre za<br />

mir.<br />

•<br />

Ko je Janša na drugi<br />

pomladni dan spet<br />

spregovoril o novi<br />

pomladi, je postalo<br />

jasno, kako zelo je<br />

Robert Golob zavozil<br />

priložnost, ki mu je bila<br />

z<br />

ogromno podporo<br />

dana na volitvah.<br />

v


Večer - V soboto 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 4<br />

Površina: 1.821 cm 2 1 / 5<br />

Postopki proti predsedniku vlade<br />

Se<br />

je premier vmešaval<br />

v delo in kadrovanje<br />

policije ali gre za<br />

politično zaroto?<br />

Proti Robertu Golobu<br />

teče predkazenski<br />

postopek, medtem<br />

ko je preiskava na<br />

KPK zaustavljena. Na<br />

političnem parketu<br />

se odvija igra velikih<br />

Matej Grošelj<br />

razsežnosti.<br />

Predsednik<br />

vlade<br />

Golob Komisije za<br />

Robert<br />

je zaradi očitkov<br />

nekdanje notranje ministrice<br />

Tatjane Bobnar o vmešavanju<br />

v delo in kadrovanje<br />

policije znašel v preiskavi<br />

preprečevanje korupcije, predkazenski<br />

postopek zoper premierja pa<br />

ob usmeritvah pristojnega<br />

državnega tožilstva vodi Policijska uprava<br />

Ljubljana. V isti zadevi vzporedno deluje še preiskovalna<br />

komisija, ki jo v parlamentu po odstopu<br />

prejšnjega predsednika Mihe Lamuta vodi poslanec<br />

Gibanja Svoboda in Golobov nekdanji sodelavec v<br />

Gen-I Aleš Rezar. Na delo komisije se<br />

zgrinjajo očitki,<br />

da je zaradi nespornih povezav med predsednikoma<br />

stranke in komisije spolitizirana in neverodostojna.<br />

Enako problematično bi bilo,<br />

če bi poslanec<br />

SDS vodil politično preiskavo, ki bi pod lupo vzela<br />

sporno delovanje predsednika stranke Janeza Janše.<br />

Trn v peti levim in desnim<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Površina: 1.821 cm 2 Premier Golob se je po slabih dveh letih vladanja<br />

znašel v nezavidljivem položaju, saj ga morajo pred<br />

obtožbami nekdanje ministrice in bivšega šefa policije<br />

reševati številni politični zavezniki iz krogov<br />

Gibanja Svoboda. V vrhu politike se pojavljajo namigovanja,<br />

da vplivno omrežje pripravlja politično<br />

zaroto proti Golobu. Predsednik vlade je za obrambo<br />

svojih pravic najel enega najbolj vplivnih ljubljanskih<br />

odvetnikov Stojana Zdolška, ki mu je s pravnimi<br />

manevri uspelo začasno zaustaviti postopek, ki<br />

proti Golobu poteka pred KPK. Zdolšek ocenjuje, da<br />

je okužen tudi predkazenski postopek. Kot je izjavil<br />

za Tarčo, proces proti premierju ni pošten, ker ga<br />

vodi Policijska uprava Ljubljana, kjer je bila Tatjana<br />

Bobnar nekoč zaposlena. Za razumevanje konteksta<br />

velja dodati, da je od tega minilo že več kot 15 let.<br />

Spor med predsednikom vlade in notranjo ministrico<br />

se vleče od decembra 2022, ko je Bobnarjeva<br />

kot prva članica vladne zasedbe odstopila s položaja<br />

in organom pregona naznanila sum kaznivega<br />

dejanja izsiljevanja ali zlorabe položaja, ki naj<br />

bi ga v času njenega mandata izvedel Golob. Kot<br />

je izpovedala pred preiskovalno komisijo, je premier<br />

od ministrice za povrnitev zaupanja v njeno<br />

delo zahteval, da službo izgubi direktor uprave za<br />

policijske specialnosti Martin Jazbec, ki je na tem<br />

položaju od maja 2017. Jazbec naj bi bil za vladajoče<br />

moteč predvsem zaradi nekaterih preteklih povezav<br />

z Robertom Kešpertom, ki je vodja Golobove<br />

varnostne službe zaprtega tipa. Premier je izjave<br />

nekdanje ministrice označil za halucinacije, Bobnarjeva<br />

pa se zaradi izrečenih žalitev (še) ni odločila<br />

za vložitev tožbe proti predsedniku vlade.<br />

O tem, da med Janševo in Golobovo vlado ni razlik<br />

glede izvajanja političnih pritiskov na delo policije,<br />

je pred preiskovalno komisijo izpovedal nekdanji<br />

začasni generalni direktor policije Boštjan Lindav,<br />

51


Večer - V soboto 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 4<br />

Površina: 1.821 cm 2 2 / 5<br />

Površina: 1.821 cm 2 52<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

ki mu Golobova vlada po šestih mesecih dela brez<br />

tehtnih pojasnil ni odobrila mandata z vsemi pooblastili.<br />

Po odstopu notranje ministrice je bil Lindav<br />

dva meseca kasneje razrešen s položaja začasnega<br />

šefa policije. Na predlog novega ministra Boštjana<br />

Poklukarja ga je nasledil Senad Jušič, ki velja za<br />

poslušen kader znotraj policije in ima vprašljive<br />

vodstvene izkušnje. Lindav njegovo imenovanje<br />

oporeka s tožbo pred upravnim sodiščem in Jušidu<br />

očita, da ne izpolnjuje pogojev za generalnega direktorja<br />

policije. Epilog zgodbe še<br />

ni znan.<br />

Po zamenjavi v vrhu policije so Lindava v lanskem<br />

letu umaknili v samsko sobo znotraj Policijske postaje<br />

Škofja Loka, kar je razumel kot kršitev dostojanstva<br />

in socialno izolacijo iz<br />

dolgoletni karieri znotraj policije je<br />

delovnega okolja. V<br />

kljub nespornim<br />

strokovnim referencam podobno kot Tatjana<br />

Bobnar postal trn v peti tako desni kot levi politični<br />

opciji. Med zadnjo Janševo vlado so ga razrešili<br />

z<br />

mesta direktorja uprave kriminalistične policije,<br />

nato je bil tako kot Bobnarjeva odstranjen na Policijsko<br />

akademijo v Tacen, ki je v tistem času zaradi<br />

političnih iger dobila sloves odlagališča nezaželenih<br />

policijskih kadrov. Februarja letos se je poklicno<br />

upokojil, potem ko je prejel informacije, da vodstvo<br />

policije zoper njega načrtuje postopek izredne odpovedi<br />

delovnega razmerja zaradi domnevnega krivega<br />

pričanja pred preiskovalno komisijo.<br />

“Nekateri so želeli zavirati<br />

smer preiskave"<br />

To komisijo, ki se ukvarja s sumi političnega vmešavanja<br />

v delo policije med letoma 2020 in 2023,<br />

je v prvem letu mandata ustanovilo Gibanje Svoboda.<br />

Največja koalicijska stranka je nameravala<br />

pod drobnogled prednostno vzeti sporno dogajanje<br />

v času Janševe vlade, a sta pred komisijo najprej<br />

stopila Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav. Potem ko<br />

sta Goloba v odmevnem pričanju, podkrepljenim s<br />

pisnimi dokazi, obtožila vpletanja v<br />

delo policije,<br />

naj bi na zaprtem delu seje spregovorila tudi o tem,<br />

da je predsednik vlade v zaključku leta 2022 iz političnih<br />

razlogov vplival na prestavitev aretacije<br />

ruskih vohunov. Kot zatrjujeta, se<br />

zaradi njunega<br />

pričanja pred komisijo vrstijo poskusi diskreditacije<br />

na njun račun. To razumeta kot povračilne<br />

ukrepe politike, ker sta upala opozoriti na<br />

nepravilnosti,<br />

povezane z očitki o zlorabi oblasti.<br />

Ko<br />

sta minuli teden pred komisijo pričala direktorja<br />

Nacionalnega preiskovalnega urada in Sove,<br />

je predsednik komisije Aleš Rezar izjavil, da obstaja<br />

sum,<br />

da Bobnarjeva in Lindav nista navajala<br />

resničnih podatkov, čeprav Golob sploh še ni<br />

pričal pred komisijo. Rezar je<br />

takšno oceno podal<br />

po prvi vsebinski seji, ki jo je vodil kot predsednik<br />

komisije. Na tem zaslišanju je direktor NPU Darko<br />

Muženič denimo povedal, da nanj še nihče v dolgoletni<br />

karieri ni poskušal vršiti političnega pritiska,<br />

pri čemer ne gre spregledati, da je bil pod Janševo<br />

vlado ravno iz političnih razlogov nezakonito<br />

razrešen z vrha NPU. Direktor Sove Joško Kadivnik<br />

je med drugim dejal, da je bil Golob o<br />

aretaciji<br />

ruskih vohunov obveščen šele<br />

akciji, čeprav mu zakon o<br />

dan po izvedeni<br />

Sovi nalaga, da agencija,<br />

ki velja za samostojno službo pod okriljem vlade,<br />

o svojih ugotovitvah obvešča predsednika vlade.<br />

Aleš Rezar je za Večer pojasnil, da trditev Tatjane<br />

Bobnar in Boštjana Lindava na<br />

zaslišanju pred<br />

komisijo do zdaj ni bilo moč potrditi. ”Še več - dokazno<br />

gradivo kaže celo nasprotno. Kar se<br />

tiče zaslišanja<br />

direktorjev NPU in Sove, sem skladno s<br />

pooblastili javnost seznanil s tem, da sta obe priči<br />

pod prisego<br />

zatrdili, da nista bili deležni nobenih<br />

političnih pritiskov, da je datum aretacije predlagala<br />

Sova in ni bil določen na podlagi naročila ali<br />

zahteve predsednika vlade ali kogar koli drugega.<br />

Izpovedi obeh prič se v nobenem delu seje nista<br />

razhajali." Ob tem velja dodati, da je Rezar s pomočjo<br />

koalicijskih partnerjev z<br />

dnevnega reda<br />

umaknil napovedano soočenje obeh prič, kar je<br />

predlagala Komisija za<br />

varnostnih služb (Knovs).<br />

Žakelj<br />

nadzor obveščevalnih in<br />

Njen predsednik Janez<br />

je pred meseci izjavil, da priče na njihovem<br />

zaslišanju niso podale skladnih dejstev. Ugiba se,<br />

da gre za Kadivnika in Muženiča, ki pa sta pred<br />

Rezarjevo<br />

komisijo delovala usklajeno.<br />

'Vsi skupaj pa moramo biti izjemno zaskrbljeni<br />

nad ugotovitvijo, da obstaja utemeljen sum, da so<br />

tajni podatki iz zaprtega dela druge redne seje preiskovalne<br />

komisije prišli v roke določenim članom<br />

Knovsa.<br />

Moram omeniti, da nam omenjena komisija<br />

kljub večkratnim pozivom ni izročila prepisa<br />

njihovih zaslišanj, četudi je po zakonu to<br />

storiti. Slednje bo še<br />

dolžna<br />

predmet nadaljevanja preiskave,<br />

saj takšno dejanje, če se izkaže za resnično,<br />

lahko ogrozi in škodi nacionalni varnosti in našim<br />

nacionalnim interesom," je dodal Rezar in omenil,<br />

da se zdi, da so želeli določeni politično vplivni<br />

posamezniki zavirati smer preiskave.<br />

“Zloraba položaja predsednika<br />

komisije"<br />

Koalicijski stranki SD in Levica v preiskovalni komisiji<br />

večinoma igrata stransko vlogo, saj njuni<br />

člani redko zastavljajo vprašanja pričam. Ko je bil<br />

minuli teden na zaprtem delu seje zaslišan direktor<br />

Sove, se predstavnik Levice po naših informacijah<br />

sploh ni udeležil seje.<br />

Najbolj aktivna članica<br />

komisije je poslanka NSi Vida Čadonič Špelič, ki<br />

ocenjuje,<br />

da komisija deluje zaradi predsednikov,<br />

ki prihajajo iz Svobode, kot zaščita predsednika<br />

vlade pred ugotavljanjem dejanske resnice. "Delo<br />

komisije gre v smer zamegljevanja dejanskega<br />

stanja, kar je nedopustno, saj se pogovarjamo o nosilcih<br />

najvišje politične oblasti." Po njenem mnenju<br />

oba<br />

dosedanja predsednika komisije "verjetno<br />

delata po naročilu ljudi iz ozadja". V zaodrju se že<br />

dalj časa pojavljajo informacije, da ima določen<br />

vpliv na delo komisije tudi generalna sekretarka<br />

Gibanja Svoboda Vesna Vukovič, ki se<br />

v ponedeljek<br />

poslavlja s funkcije v stranki, a mnogi napovedujejo,<br />

da bo kljub slovesu ohranila politično moč.<br />

"Prvi predsednik komisije Lamut je na začetku<br />

našega dela rekel novinarjem, da bomo obrav-


Večer - V soboto 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 4<br />

Površina: 1.821 cm 2 3 / 5<br />

Površina: 1.821 cm 2 53<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

predsednik vlade. Celoten<br />

navali neka natolcevanja, kar kaže na popolno<br />

tične stranke, ki jo vodi spisa in ni vpogledoval vanj - niti ne sodeluje na<br />

neresnost oziroma zlorabo komisije za obrambo<br />

postopek parlamen-<br />

lastnega predsednika. Drugi predsednik Rezar tarne preiskave je že od vsega začetka povezan<br />

prihaja iz Gen-I in se temu primerno tudi obnaša.<br />

s procesnimi napakami, v nekaterih primerih se<br />

Oba sta delala prehitre zaključke, ko sta v javnosti<br />

trdila, da ni dokazov o političnih pritiskih predsednika<br />

kažejo celo znaki zlorab, kar dokazuje, da nihče od<br />

predsednikov ni upal pokazati vsaj kančka objek-<br />

vlade na delo nekdanje notranje ministrice tivnosti. Vmes se je pojavilo tudi prikrivanje po-<br />

in kadrovanje v policiji. O teh zaključkih komisija sredovanih dokazov pred člani parlamentarne<br />

ni ne razpravljala ne glasovala. To pomeni, da oba komisije, seznanitev ključne priče s predhodnimi<br />

zlorabljata položaj predsednika komisije in govorita<br />

pričanji pred njenim zaslišanjem pred komisijo,<br />

svojo resnico, ki je v tem primeru neresnica, pridobivanje mnenj pravnih strokovnjakov, ki jih<br />

saj nobena priča ni potrdila njunih navedb. Zdi predsednik komisije ne more ali ne želi pokazati<br />

se, kot da sta večkrat v stiski, ker še nista ubranila javnosti, zaradi česar se poraja dvom, ali ta mnenja<br />

predsednika, ki ima očitno problem, saj nikakor sploh obstajajo. Ne gre pozabiti niti na izjavo aktualnega<br />

noče pred komisijo, čeprav je javno obljubil, da bo<br />

predsednika preiskovalne komisije, da<br />

pričal in vse navedbe zavrnil z dokazi," je izpostavila<br />

bo 'predsednik vlade prišel na vrsto na koncu in<br />

Vida Čadonič Špelič.<br />

podal zaključne sklepe 1<br />

Priče<br />

. v nobenem sistemu<br />

Bobnarjeva in Lindav: Blatijo,<br />

ne morejo dajati zaključnih sklepov, ampak je njihova<br />

manipulirajo in diskreditirajo<br />

vloga razjasnitev okoliščin. Da je nekaj hudo<br />

narobe z vodenjem in delovanjem te komisije,<br />

Do ravnanj obeh predsednikov komisije sta kritična<br />

kažejo tudi zdravstvene težave obeh dosedanjih<br />

tudi Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav. Nek-<br />

predsednikov, ki zbolevata v ključnih trenutkih,"<br />

danja ministrica je v odzivu za Večer prek svojega<br />

pravi Lindav.<br />

odvetnika Luke Švaba sporočila, da odločno zavrača<br />

Bo KPK sploh odločala<br />

vse Rezarjeve navedbe, da sta z Lindavom o primeru Golob?<br />

navajala neresnične podatke. 'Gre za popolnoma<br />

neresnično izjavo, ki potrjuje naše pretekle navedbe<br />

Medtem se močno zapleta tudi pri preiskavi, ki jo<br />

- že javno podkrepljene z dokumenti da je zoper predsednika vlade vodi KPK. Golobov odve-<br />

komisija vodena pristransko z namenom diskreditacije<br />

tnik Zdolšek je v začetku meseca zahteval vpogled<br />

in kaznovanja Tatjane Bobnar in Boštjana v spis, kar bi po oceni specializiranega državnetnik<br />

Lindava. Izrecno poudarjamo, da smo parlamentarni<br />

ga tožilstva škodovalo interesom predkazenskega<br />

komisiji kot tudi pristojnim državnim or-<br />

postopka. KPK je ravno zato začasno ustavila prega<br />

ganom odkrivanja in pregona storilcev kaznivih iskavo, že pred tem pa se je iz odločanja v zadevi<br />

dejanj in KPK posredovali številne pisne dokaze, izločil predsednik komisije Robert Šumi, saj se je<br />

ki potrjujejo navedbe Tatjane Bobnar in postavljajo<br />

znašel v navzkrižju interesov, ker je v preteklosti<br />

na laž druge priče. Napade na pristojne držav-<br />

znotraj policijskih vrst sodeloval s Tatjano Bobnar.<br />

ne organe, blatenje in diskreditacije Bobnarjeve in Zdolšek je naknadno zahteval tudi izločitev Šumijevega<br />

Lindava ter številne insinuacije se kažejo kot manever,<br />

namestnika Simona Savskega, ker je bil na<br />

s katerim se poskuša odmikati pozornost omrežju facebook kritičen do imenovanja generalnega<br />

od bistva, kar je nedopustno ravnanje. Parlamentarna<br />

direktorja policije Senada Jušiča, prav tako pa<br />

komisija že ves čas svojega dela krši pravice<br />

je problematiziral način Janševega vladanja. Golob<br />

Tatjane Bobnar. Po našem mnenju je nekdanji se je odločil celo za tožbo proti KPK in upravne-<br />

predsednik Lamut kršil zakon, ko je seznanil še mu sodišču naložil, naj odloči o morebitni izločitvi<br />

nezaslišano pričo (direktorja Sove Joška Kadivnika,<br />

Savskega iz postopka proti premierju. Če bo<br />

op. p.) z vsebino zaslišanja moje stranke. Zakonodajno-pravna<br />

Savski izločen, bo v tričlanskem senatu ostal le še<br />

služba o tem v resnici sploh ni David Lapornik. To bi pomenilo, da senat zaradi<br />

podala mnenja, čeprav predsednik komisije s tem premajhnega števila članov sploh ne bi mogel odločati<br />

ves čas manipulira. Ni naključje, da se to dogaja<br />

o zadevi.<br />

pod vodstvom Gibanja Svoboda, ki brani lik svojega<br />

"KPK v celoti zavrača očitke, da je postopek pre-<br />

predsednika stranke," je v imenu Tatjane iskave zoper predsednika vlade kakor koli kon-<br />

Bobnar sporočil njen odvetnik.<br />

taminiran. Postopek od samega začetka vodimo<br />

Tudi Boštjan Lindav zatrjuje,<br />

profesionalno in posebej skrbno glede zagotavlja-<br />

da je Rezarjeva<br />

nja vseh pravic obravnavani osebi. Začasno smo ga<br />

izjava o tem, da z nekdanjo<br />

morali prekiniti prav zaradi spoštovanja pravne<br />

ministrico nista nava-<br />

države in zagotavljanja procesnih pravic obravna-<br />

jala resničnih podatkov,<br />

vani osebi, saj ji zaradi interesa predkazenskega<br />

popolna manipulacija,<br />

postopka ne moremo zagotoviti vpogleda v celotno<br />

pristranska in neobjektivna<br />

dokumentacijo. Brez zagotavljanja teh pravic<br />

ter kaže na način<br />

postopek ne bi prestal morebitne končne sodne<br />

vodenja celotne preiskave.<br />

presoje,” sporočajo iz KPK. Čeprav se je predse-<br />

"Obenem pa njegova<br />

dnik komisije Šumi izločil iz postopka, Zdolšek<br />

izjava ne preseneča, saj<br />

meni, da je njegova izločitev zgolj navidezna, kar<br />

poslanec prihaja iz poli-<br />

na KPK zavračajo. "Predsednik nima dostopa do


Večer - V soboto 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 4<br />

Površina: 1.821 cm 2 4 / 5<br />

Površina: 1.821 cm 2 54<br />

sestankih oziroma pri kakršnih koli aktivnostih<br />

v tej zadevi. Prav tako je strokovna služba ocenila,<br />

da se namestnik Savski ni znašel v nasprotju<br />

interesov, saj ni bilo izkazano, kako naj bi njegov<br />

zasebni interes vzbujal videz vplivanja na njegovo<br />

nepristranskost in objektivnost pri odločanju<br />

v konkretni zadevi preiskave," pravijo v KPK,<br />

kjer zagotavljajo, da kljub nekaterim napakam, za<br />

katere so prevzeli odgovornost in se opravičili, odločajo<br />

profesionalno.<br />

“Odraz nezrelosti slovenske politike"<br />

komisijo, obenem pa nič ne<br />

naredi, da bi delo KPK<br />

s spremembo zakona postalo bolj učinkovito in racionalno,"<br />

pravi Kos, ki je glede na dejanski politični<br />

vpliv na delo policije tako z leve kot desne<br />

prepričan, da bi morala imeti KPK<br />

večja pooblastila<br />

pri svojem delovanju. ' Ker politiki ne morejo<br />

obvladovati KPK<br />

v tolikšni meri kot policijo, ki je<br />

organ v sestavi ministrstva za notranje zadeve, se<br />

na vse načine trudijo, da bi komisijo degradirali<br />

in celo odpravili.”<br />

Vroče okoli predkazenskega postopka<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Na komisiji glede vnovičnih političnih pobud iz<br />

obeh ideoloških polov glede ukinitve KPK<br />

poudarjajo,<br />

da<br />

tovrstne pozive ocenjujejo kot odraz<br />

nezrelosti slovenske politike, da bi nad<br />

njo bdel<br />

neodvisen organ. ' Komisija skrbi za standarde, ki<br />

krepijo pravno državo in<br />

predstavljajo imunsko<br />

odpornost proti korupciji. Pozivi k ukinitvi KPK<br />

so v nasprotju s predlogom nove direktive EU o<br />

boju proti korupciji, po kateri bo morala imeti<br />

vsaka država članica od vlade neodvisen organ za<br />

preprečevanje korupcije. Podobne napade na komisiji<br />

sicer doživljamo praktično ves<br />

čas svojega<br />

obstoja, saj je bilo v preteklosti več političnih idej<br />

o ukinitvi KPK, ki niso temeljile na strokovnih<br />

podlagah. To<br />

razumemo kot dodatno spodbudo,<br />

da delo nadaljujemo, in potrditev, da so naše odločitve<br />

pomembne in tehtne," so zapisali v KPK,<br />

kjer dodajajo, da komentarji proti komisiji predstavljajo<br />

poskus oteževanja dela KPK in služijo za<br />

diskreditacijo komisije.<br />

Prvi predsednik KPK Drago Kos pravi, da so<br />

napake vodilnih članov komisije resda<br />

neprijetne<br />

za komisijo in nasprotnikom omogočajo blatenje<br />

njihovega dela, a vendarle niso dovolj tehten<br />

razlog, da bi morala biti KPK odpravljena. ' Ker je<br />

politika nekaj let po ustanovitvi KPK ugotovila, da<br />

je lahko komisija zelo neprijetna za politike, je naredila<br />

vse, da bi komisiji izbila zobe. Zakon o integriteti<br />

in preprečevanju korupcije so spremenili in<br />

dejansko ga je zelo težko uresničevati, saj postopki<br />

trajajo predolgo. Zakon potrebuje prenovo. Vlada<br />

ima od decembra 2023 na mizi novo strategija za<br />

preprečevanje korupcije, a kolikor vem, se na tem<br />

področju nič ne dogaja. Politika s prstom kaže na<br />

Nikakor noče<br />

pred komisijo,<br />

čeprav je javno<br />

obljubil, da<br />

bo pričal in<br />

vse navedbe<br />

zavrnil z<br />

dokazi<br />

Nova zagata za Goloba?<br />

Na obzorju je nova zagata<br />

za premierja Roberta<br />

Praši pa se tudi glede predkazenskega postopka<br />

proti predsedniku vlade v zvezi s kazensko<br />

ovadbo Tatjane Bobnar. V imenu državnega tožilstva<br />

je zadevo zaradi bolniške odsotnosti tožilke<br />

Bojane Podgorelec prevzela njena kolegica Blanka<br />

Žgajnar, v javnosti znana predvsem po serijsko izgubljenih<br />

primerih v sodnih dvoranah proti ljubljanskemu<br />

županu in<br />

Golobovemu tesnemu<br />

zavezniku Zoranu Jankoviču. Na specializiranem<br />

državnem tožilstvu pojasnjujejo, da zaradi interesa<br />

preiskave ne morejo podati več informacij kot<br />

to, da je zadeva v predkazenskem postopku. "Tožilstvo<br />

za<br />

zdaj ne zaznava političnih pritiskov v zvezi<br />

s to zadevo," so odgovorili na vprašanja Večera, nedavno<br />

pa so izjavili, da bi za nekatere prispevke v<br />

določenih medijih lahko ocenili, da predstavljajo<br />

poskus vplivanja na<br />

delo tožilstva.<br />

Po naših informacijah je policija v konkretni<br />

zadevi do zdaj opravila več pogovorov z različnimi<br />

pričami. Primer vodi kriminalist Marjan Kolar,<br />

ki<br />

mu v krogih blizu Gibanja Svoboda očitajo, da<br />

bi se moral izločiti iz postopka, ker je bila Tatjana<br />

Bobnar pred letom 2007<br />

upravi. Nekdanja ministrica, ki<br />

zaposlena v isti policijski<br />

zaradi dolgoletne<br />

kariere v policiji osebno pozna številne policiste v<br />

državi, zatrjuje, da je s Kolarjem prvič govorila šele<br />

ob podani prijavi proti premierju. Golobov odvetnik<br />

Zdolšek se čudi, zakaj primer proti predsedniku<br />

vlade obravnava ravno PU Ljubljana in ne NPU.<br />

Naši<br />

viri pravijo, da bi zadeva v tem primeru najverjetneje<br />

končala nekje v predalih, saj je znano,<br />

da je<br />

v<br />

direktor NPU Darko Muženič dobro zapisan<br />

vrhu Gibanja Svoboda.<br />

Goloba. Glede na pobudo<br />

državnih svetnikov z<br />

in<br />

desnega<br />

političnega polaje namreč<br />

pred vrati ustanovitev<br />

parlamentarne komisije,<br />

ki bi pod drobnogled vzela<br />

poslovanje podjetij<br />

Gen-I<br />

Star Solar ter domnevno<br />

nezakonito financiranje<br />

Gibanja Svoboda pred


Večer - V soboto 30.03.<strong>2024</strong><br />

Sobota<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 4<br />

Površina: 1.821 cm 2 5 / 5<br />

volitvami 2022. Predsednica<br />

državnega zbora in<br />

nekdanja podpredsednica<br />

naj večje koalicijske stranke<br />

Urška Klakočar Zupančič<br />

je pred dnevi izjavila, da<br />

"parlamentarna preiskava<br />

55<br />

nikakor ne<br />

sme biti<br />

zlorabljena za<br />

namene<br />

političnega obračunavanja".<br />

Ostro so se odzvali v<br />

Gen-I,<br />

ki<br />

gaje Golob vodil pred<br />

ustanovitvijo Gibanja<br />

Svoboda. V<br />

podjetju<br />

ocenjujejo,<br />

daje zahteva<br />

za<br />

in<br />

preiskavo nezakonita<br />

neustavna, pomisleke<br />

izražajo tudi nekateri pravniki.<br />

Če<br />

bo zakonodajnopravna<br />

služba državnega zbora<br />

ugotovila pomanjkljivosti<br />

glede ustanovitve komisije,<br />

bo<br />

moral državni svet svojo<br />

pobudo ustrezno popraviti.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!


N1info.si 31.03.<strong>2024</strong><br />

Nedelja, 09:16<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://n1info.si/video/n1-video/tonin-vabi-logarj...<br />

1 / 8<br />

Tonin vabi odpadnike SDS: Dobrodošli v poslanskih<br />

klopeh NSi<br />

N1 video Avtor: Miha Orešnik 31. Mar <strong>2024</strong> 09:15 10 komentarjev<br />

Delite :<br />

N1 STUDIO: Predsednik NSi Matej Tonin o evropskih volitvah, Ljudmili Novak in Anžetu Logarju<br />

00:00 / 31:05<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Predsednik NSi Matej Tonin je za N1 pojasnil, zakaj ni mogel izpolniti želje Ljudmile Novak, da bi<br />

bila nosilka strankine liste za evropske volitve. Prav tako je povedal, ali bo odstopil, če sam kot<br />

nosilec ne bo izvoljen za evropskega poslanca. Je pa tudi javno povabil tri neposlušne poslance<br />

SDS, da prestopijo v vrste NSi. Pa verjame, da je to realno? Bosta z Anžetom Logarjem po<br />

prihodnjih volitvah ponudila svojega skupnega mandatarskega kandidata in kaj se bo zgodilo, če<br />

SDS to zavrne?<br />

Druga parlamentarna stranka, ki je po SDS v celoti predstavila svojo listo za junijske evropske<br />

volitve, je Nova Slovenija.<br />

56


N1info.si 31.03.<strong>2024</strong><br />

Nedelja, 09:16<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://n1info.si/video/n1-video/tonin-vabi-logarj...<br />

2 / 8<br />

Lista NSi potrjena: Matej Tonin na prvem, Ljudmila Novak na zadnjem<br />

mestu<br />

Slovenija 25. Mar <strong>2024</strong> 13<br />

Kolumna dr. Alojza Ihana: Razpis za direktorja ZZZS s 40.000 evri mesečne<br />

plače<br />

Mnenja 31. Mar <strong>2024</strong> 8<br />

Njen predsednik Matej Tonin , ki je bil določen tudi za nosilca liste, je v oddaji N1 STUDIO povedal, da<br />

to sploh ni bila njegova želja, a je na koncu popustil želji stranke. Poudaril je, da bo v primeru<br />

izvolitve za evropskega poslanca na oktobrskem volilnem kongresu ponovno kandidiral za<br />

predsednika stranke.<br />

Kaj pa če ne bo? Kakšne bodo posledice, bo odstopil z mesta predsednika ali pa na kongresu ne bo<br />

več kandidiral?<br />

Kaj se bo zgodilo, če Matej Tonin na evropskih volitvah ne bo izvoljen?<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

00:00 / 06:21<br />

57


N1info.si 31.03.<strong>2024</strong><br />

Nedelja, 09:16<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://n1info.si/video/n1-video/tonin-vabi-logarj...<br />

3 / 8<br />

Mojmir Mrak: Nov test za vlado bo pokojninska reforma, delati bi morali<br />

dlje<br />

Forbes Slovenija 30. Mar <strong>2024</strong><br />

Eden najbogatejših Slovencev bo kmetoval v Prekmurju<br />

Forbes Slovenija 31. Mar <strong>2024</strong><br />

Po številnih ugibanjih o tem, ali bo na listi tudi sedanja evropska poslanka NSi in nekdanja<br />

predsednica stranke Ljudmila Novak , je postalo jasno, da bo na zadnjem, devetem mestu.<br />

Ob predstavitvi liste je tudi dejala, da ji predsednik (Tonin, op. a.) prve želje ni izpolnil, drugo pa ji je.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Foto: Bobo<br />

Želela je namreč ponovno kandidirati kot nosilka liste, je v našem studiu potrdil tudi Matej Tonin.<br />

Zakaj ji ni izpolnil te želje, pa v spodnjem posnetku.<br />

58


N1info.si 31.03.<strong>2024</strong><br />

Nedelja, 09:16<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://n1info.si/video/n1-video/tonin-vabi-logarj...<br />

4 / 8<br />

"Vsi, ki so na listi, so se s tem mestom strinjali"<br />

00:00 / 04:28<br />

Za razliko od drugih dveh slovenskih članic Evropske ljudske stranke (EPP) – SDS in SLS – so v NSi na<br />

kongresu v Bukarešti podprli vodilno kandidatko EPP, sedanjo predsednico evropske komisije<br />

Ursulo von der Leyen .<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Nima pa še podpore NSi , ko bo oziroma če bo glasovanje o njej v evropskem parlamentu. Zakaj ne in<br />

od česa je to odvisno?<br />

Zakaj Ursula von der Leyen še nima dokončne podpore NSi?<br />

00:00 / 03:05<br />

59


N1info.si 31.03.<strong>2024</strong><br />

Nedelja, 09:16<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://n1info.si/video/n1-video/tonin-vabi-logarj...<br />

5 / 8<br />

Predsednika Nove Slovenije smo tudi vprašali, ali je že povabil neposlušne poslance SDS Anžeta<br />

Logarja , Evo Irgl in Dejana Kaloha , ki zdaj brez funkcij v odborih sedijo tik ob poslancih NSi , da<br />

prestopijo v njihove vrste.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Poslanska skupina NSi, v ozadju nova soseda Anže Logar in Eva Irgl (Foto: Borut Živulović/Bobo)<br />

Intervjuji 31. Mar <strong>2024</strong> 9<br />

Sportklub 31. Mar <strong>2024</strong><br />

Minister razmišlja o uvedbi nivojskega pouka v osnovne šole<br />

Peter Prevc, kot ga še ne poznate: “Takrat bi samemu sebi prisolil klofuto”<br />

“V hecu sem jim to že predlagal, da,” je odgovoril Tonin. Na naše vztrajanje, ali ne bi bila to občutna<br />

okrepitev poslanskih vrst NSi, pa je odvrnil: “Da, želim si okrepitve poslanske skupine, če imajo to<br />

željo, dobrodošli v poslanskih klopeh Nove Slovenije. Mi jih z veseljem sprejmemo, naša vrata so jim<br />

60


N1info.si 31.03.<strong>2024</strong><br />

Nedelja, 09:16<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://n1info.si/video/n1-video/tonin-vabi-logarj...<br />

6 / 8<br />

odprta.”<br />

Ne verjame pa, da se bodo odločili za to možnost. Zakaj ne, pa v videu spodaj.<br />

"Če imajo to željo, dobrodošli v poslanskih klopeh NSi"<br />

00:00 / 04:15<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Tonin je pred nekaj meseci na TV Slovenija ob komentiranju javnomnenjske podpore desnici dejal:<br />

“Če seštejete odstotke SDS, Nove Slovenije in Anžeta Logarja, smo na tistem, kar imamo danes. Je pa<br />

zanimivo prestrukturiranje – če seštejete Logarjeve glasove in naše glasove, imamo v tem<br />

desnosredinskem bloku večino, to pa je vsekakor spodbudno za prihodnjo prenovo slovenske desne<br />

sredine.”<br />

61


N1info.si 31.03.<strong>2024</strong><br />

Nedelja, 09:16<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://n1info.si/video/n1-video/tonin-vabi-logarj...<br />

7 / 8<br />

Foto: Uroš Kokol/N1<br />

Zato smo ga vprašali, ali to pomeni, da če bosta po prihodnjih parlamentarnih volitvah NSi in<br />

morebitna Logarjeva stranka skupaj zbrali več poslancev kot SDS, da bosta ponudili svojega,<br />

skupnega mandatarskega kandidata.<br />

Namero je potrdil, sledilo pa je še vprašanje, kaj bodo storili v primeru, da SDS kot morebitna<br />

relativna zmagovalka volitev to zavrne in vztraja, da vlado vodi njen kandidat za mandatarja – torej<br />

najverjetneje ponovno Janez Janša , v čigar vlado NSi ne namerava več vstopiti. Ali to pomeni, da<br />

bodo šli v vlado s strankami levega pola, celo z morebitnimi novimi obrazi, do katerih je Tonin zelo<br />

kritičen?<br />

Skupni mandatarski kandidat NSi in Logarjeve stranke?<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

00:00 / 05:43<br />

62


N1info.si 31.03.<strong>2024</strong><br />

Nedelja, 09:16<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://n1info.si/video/n1-video/tonin-vabi-logarj...<br />

8 / 8<br />

Celotno oddajo si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku<br />

N1 STUDIO: Predsednik NSi Matej Tonin o evropskih volitvah, Ljudmili Novak in Anžetu Logarju<br />

00:00 / 31:05<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

63


N1info.si 31.03.<strong>2024</strong><br />

Nedelja, 09:43<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://n1info.si/video/n1-studio/predsednik-nsi-t...<br />

1 / 1<br />

Predsednik NSi Tonin o evropskih volitvah, Ljudmili<br />

Novak in Anžetu Logarju<br />

N1 Studio Avtor: Miha Orešnik 31. Mar <strong>2024</strong> 09:42 1 komentar<br />

Delite :<br />

N1 STUDIO: Predsednik NSi Matej Tonin o evropskih volitvah, Ljudmili Novak in Anžetu Logarju<br />

00:00 / 31:05<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Gost oddaje N1 STUDIO je predsednik Nove Slovenije Matej Tonin. Spregovoril je o tem, kako so<br />

sestavili listo za evropske volitve, pa tudi o odnosu z Ljudmilo Novak in Anžetom Logarjem.<br />

POUDARKI ODDAJE<br />

N1 video 09:15 2<br />

Tonin vabi odpadnike SDS: Dobrodošli v poslanskih klopeh NSi<br />

Predsednik NSi Matej Tonin je v oddaji N1 STUDIO pojasnil, zakaj ni mogel izpolniti želje Ljudmile<br />

Novak , da bi bila nosilka strankine liste za evropske volitve. Prav tako je povedal, ali bo odstopil, če<br />

sam kot nosilec ne bo izvoljen za evropskega poslanca.<br />

Je pa tudi javno povabil tri neposlušne poslance SDS, da prestopijo v vrste NSi. Pa verjame, da je to<br />

realno? Bosta z Anžetom Logarjem po prihodnjih volitvah ponudila svojega skupnega<br />

mandatarskega kandidata in kaj se bo zgodilo, če SDS to zavrne?<br />

64


Družina 31.03.<strong>2024</strong><br />

Nedelja<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 8<br />

Površina: 498 cm 2 1 / 1<br />

Površina: 498 cm 2 65<br />

Ljudmila Novak:<br />

Soočanje z nevarnim populizmom m m „ ,<br />

_ —<br />

in pravi odgovori na izzive časa so<br />

<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Nekdanja predsednica Nove Slovenije - krščanskih demokratov (NSi) in aktualna<br />

evropska poslanka je bila v svoji bogati politični karieri županja, poslanka in<br />

JU Mw Uje VjH<br />

podpredsednica državnega zbora, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, --jB JajU<br />

podpredsednica Vlade Republike Slovenije ter poslanka Evropskega parlamenta, * . jJBI<br />

kamor je bila prvič izvoljena že leta 2004. Z njo smo se pogovarjali pred prihajajočimi<br />

evropskimi volitvami, na katerih bo tudi sama vnovič kandidirala na listi<br />

stranke NSi, ki je polnopravna članica Evropske ljudske stranke (ELS).<br />

Kateri so največ ji dosežki Evropskega parlamenta v tem mandatu? zagotavljanju kakovostne hrane ter<br />

1 r o i a > i r oz<br />

’<br />

Velika HOČ 1€ DVOZHIK V6S61UI<br />

V tem mandatu je Evropski parlament odigral ključno vlogo pri oziroma pri obnovi tal, čemur smo pri tem poročilu namenili največ ' J<br />

*<br />

’<br />

Upanja hitrem reševanju aktualnih izzivov. Med<br />

in<br />

najpomembnejše sodijo pozornosti.<br />

vere V Kristusovo<br />

pri zaustavitvi degradacije tal , , ... v<br />

skupne rešitve v času pandemije COVID-19 in rešitve za okrevanje V odboru za promet in turizem (TRAN) sem bila poročevalka ELS vstajenje ter simbol<br />

gospodarstva po pandemiji in energetski krizi zaradi vojne v Ukraji- pri izdelavi mnenja o proračunu za leto 2023. Prek intenzivnih poganovega<br />

začetka<br />

ni. V ELS smo podprli več svežnjev finančne pomoči in spodbud za janj s preostalimi političnimi skupinami smo uspeli v turistični sektr<br />

,<br />

rr 1<br />

1 r r r r<br />

‘ ‘<br />

’<br />

Veselimo se ker nam \e bila dana<br />

J<br />

države članice in za pomoč Ukrajini. Povečali smo socialno varnost tor zaradi škode ob pandemiji dodatno usmeriti več kot 40 milijonov *<br />

in zdravstveno oskrbo naših državljanov ter izboljšali sodelovanje evrov. Ob tem pa sem bila na odboru TRAN Luc in ker iz<br />

še poročevalka ELS za tega prejemamo<br />

strokovnjakov na področju boja proti raku. poročilo o spremembah Direktive o skladnosti z zahtevami države tudi moč za naše Življenje in<br />

V ELS smo podpirali razvoj novih tehnologij in razumne cilje za zastave in za poročilo o spremembah Direktive o pomorski inšpekciji ravnanje<br />

zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter spodbujali prehod v žele- države pristanišča, s katerima smo izboljšali raven pomorske varnosti , , ,<br />

,<br />

' : , . . Želim vam veliko blagoslova,<br />

no gospodarstvo. m varstva pred onesnaževanjem po vsej EU. _<br />

°.<br />

><br />

v .<br />

Delo ELS je temeljilo na ohranjanju demokracije, svobode miru in veselja ob različnih<br />

medijev,<br />

. „ v ... , , .... . . .<br />

' . ’ Zakaj<br />

_<br />

ste se odločili, da ponovno kandidirate za evropsko poslanko? r Tr<br />

pravne države m človekovih pravic v EU. Opravilih velikonočnega<br />

.. . ,, .. ., , . ,<br />

r časa.<br />

Moja odločitev izhaja iz globoke zavezanosti krepitvi evropskega pro-<br />

°<br />

Kako pa bi lahko povzeli vaše konkretno delo v tem mandatu? jekta in delovanju v korist slovenskih državljanov znotraj EU. Z izku-<br />

Liudmila Novak<br />

Sodelovala sem pri več zakonodajnih poročilih. Kot članica odbora šnjami in ob zaupanju kolegov bom svoje delo še bolj intenzivno in •*<br />

za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) sem bila imenovana učinkovito opravljala. V prihodnosti bo izredno pomembno, kako se<br />

za poročevalko politične skupine ELS pri revidiranju poslovanja več bo EU soočala s političnimi delitvami med državami članicami ter z<br />

agencij, med drugimi Evropske agencije za zdravila in Evropskega vzponom nevarnega populizma in skrajnih ideologij. Za demokracijo, m<br />

.<br />

f]us iisk 5<br />

,_ kii .iiri4<br />

centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni. Poleg tega pa sem njene vrednote in pridobitve je potrebno delati vsak dan, da jih tudi 1 dF*<br />

bila poročevalka ELS za Direktivo o spremljanju in odpornosti tal. ohranimo. Še naprej želim prispevati k oblikovanju politik, ki bodo <br />

Zdrava tla imajo velik pomen pri doseganju prehranske varnosti in zagotavljale trdnost EU in učinkovito soočanje s prihodnjimi izzivi.


POP TV, 24 ur - 19:11 01.04.<strong>2024</strong><br />

Ponedeljek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 04:00<br />

1 / 2<br />

Nove obveznosti za zdravnike med stavko<br />

POP TV, 01.04.<strong>2024</strong>, 24 UR, 19.11<br />

PETRA KERČMAR (voditeljica)<br />

Nove obveznosti za zdravnike med stavko, obravnava bolnikov s stopnjo nujnosti zelo hitro, izdajanje zdravniških potrdil<br />

oziroma bolniških, pregledi invalidov, to je nabor storitev v predlogu novele zakona o zdravniški službi, ki mu je v petek<br />

zeleno luč prižgal odbor za zdravstvo, jutri ga bodo na poslanske klopi dobili še poslanci državnega zbora.<br />

JANI MUHIČ (voditelj)<br />

No medtem pa so se ta konec tedna z javnim pismom oglasili izolski in jeseniški zdravniki. Sprašujejo se, kdaj bodo<br />

pristojni ugotovili, da javno zdravstvo na tak način ne bo preživelo. Od vlade zahtevajo, da preneha zavlačevati in se<br />

sprenevedati ter začne takoj učinkovito reševati razmere v zdravstvu. Več Urška Šestan.<br />

URŠKA ŠESTAN (novinarka)<br />

46 zdravnic in zdravnikov Splošne bolnišnice Izola v javnem pismu opozarja, da umik soglasij za nadurno delo ni<br />

izsiljevanje za višje plače, temveč edini način, s katerim lahko opozorijo na to, da jih je premalo in da neurejenost razmer<br />

v javnem zdravstvu vodi v njegov propad.<br />

ČRTOMIR SEUŠEK, dr. med. (predstavnik Fidesa v SB Izola)<br />

Slovensko zdravstvo dosega visoke rezultate z nadpovprečnim trudom, ker imamo v primerjavi z Avstrijo bistveno manj<br />

zdravnikov na 1000 prebivalcev - 3,3, medtem ko ima Avstrija 5,3. To je nekako tako, kot če bi pričakoval od<br />

sedemčlanske nogometne ekipe, da parira enajstčlanski ekipi na igrišču.<br />

URŠKA ŠESTAN (novinarka)<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Da kasneje so se oglasili tudi zdravniki jeseniške bolnišnice, ki so podobno zapisali, da jih je marca večina umaknila<br />

soglasja za nadurno delo in da po 40 urah rednega in osmih urah nadurnega dela z razpoložljivim kadrom ne morejo<br />

opraviti vsega nujnega dela. Izpostavljajo pediatrični oddelek, ginekologijo in radiološki oddelek in opozarjajo, da vse to<br />

že močno vpliva na odnose med zaposlenimi, povečuje stresne obremenitve, kar da vpliva na njihovo delo in zdravje,<br />

zato da težko razumejo zavlačevanje vlade.<br />

ČRTOMIR SEUŠEK, dr. med. (predstavnik Fidesa v SB Izola)<br />

In se precej pozna. Poglejte, v 20-članskem kolektivu vsak dan odpade ena operacijska dvorana s štirimi naročenimi<br />

pacienti in ena ambulanta z naročenimi 20 bolniki.<br />

URŠKA ŠESTAN (novinarka)<br />

O noveli zakona o zdravniški službi pa namesto, da bi reševali probleme v zdravstvu, z novelo onemogočajo ljudi, da bi<br />

na te probleme opozarjali, pravi. Da omenjen predlog izničuje pravico do stavke, so na odboru za zdravstvo opozorili tudi<br />

v zdravniški zbornici.<br />

DENIS KORDEŽ (državni sekretar na Ministrstvu za zdravje)<br />

Pomembnost pravic, ki jih želimo zavarovati s posegom, bistveno pretehta nad pomembnostjo s posegom prizadete<br />

pravice, zato poseg prestane ta vidik testa sorazmernosti.<br />

ALEKSANDER REBERŠEK (poslanec NSi)<br />

Dejstvo je, da današnji zakon ne prinaša nikakršnih rešitev na obstoječe izzive na področju zdravstva, dolge čakalne<br />

dobe, slaba organizacija, kadrovska podhranjenost.<br />

MILAN JAKOPOVIČ (poslanec Levice)<br />

Se strinjamo, da so čakalne vrste bile pred stavko. Ja zdaj pa pogledam nazaj koliko stavk pa je že bilo pod točno to<br />

definicijo bomo izboljšali zdravstveni sistem? 9. Ja kako pa to, da se v vseh teh letih niso zmanjšale čakalne vrste, če je<br />

bil to namen stavk?<br />

66


POP TV, 24 ur - 19:11 01.04.<strong>2024</strong><br />

Ponedeljek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 04:00<br />

2 / 2<br />

ALEKSANDER REBERŠEK (poslanec NSi)<br />

Še huje, še več problemov bo v zdravstvu, bolj boste zdravnike silili delat, bolj bodo hodili čez mejo, kdo bo potem zdravil<br />

ljudi, paciente? Vi poslanci Svobode?<br />

TAMARA KOZLOVIČ (predsednica odbora za zdravstvo, poslanka Gibanja Svoboda)<br />

Ta zakon postavlja ravno teh 2.000.000 in še nekaj potencialnih pacientov v prvo vrsto. Tako, da gospod Reberšek ne<br />

drži, da zakon, ki ga danes obravnavamo ne postavlja pacienta v prvo vrsto.<br />

URŠKA ŠESTAN (novinarka)<br />

Kljub temu, da je novela dobila rdečo luč komisije državnega sveta za socialno varstvo, delo v zdravstvu in invalide in da<br />

je tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora ocenila, da predlagatelj ni utemeljil nujnosti vseh storitev, ki jih bodo<br />

morali zdravniki dodatno opravljati v času stavke, pa je odbor novelo zakona poslal naprej na poslanske klopi.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

67


POP TV, 24 ur zvečer - 23:04 01.04.<strong>2024</strong><br />

Ponedeljek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 09:00<br />

1 / 3<br />

Kdo bodo novi evroposlanci?<br />

POP TV, 1.4.<strong>2024</strong>, 24 UR ZVEČER, 23:04<br />

ŽIGA BONČA (voditelj)<br />

Dober večer. 2 meseca pa bo jasno, kdo bo, bodo novi evropski poslanci, katerih 9 se bo prebilo<br />

v Evropski parlament? Bi se lahko med njimi znašla tudi znana imena z list manjših,<br />

neparlamentarnih strank? Si lahko, sodeč po javnomnenjskih raziskavah, roke manejo predvsem<br />

v opozicijski SDS ali je še čas za presenečenja? Kdo bo nosilec liste vladajoče stranke Gibanje<br />

Svoboda, ki je za zdaj predstavila le nekaj kandidatov, ključnega pa bodo razkrili na tako<br />

imenovanem Festivalu svobode. NSi je na čelu liste postavila kar predsednika stranke Mateja<br />

Tonina. V SD-ju pa se bolj kot s tem, kdo bi jih zastopal v Evropi, ukvarjajo s tem, kdo bo v<br />

prihodnje vodil stranko. Prav tako kandidatne liste še ni potrdila Levica. Njena nekdanja<br />

poslanka Violeta Tomić je napovedala, da se v tekmo za evropski mandat podaja z novo stranko<br />

Nič od tega, ki v satiričnem tonu napoveduje, da se bo borila za zmago na Eurosongu, pa tudi za<br />

legalizacijo korupcije. Na znane obraze, med njimi je tudi igralka Tanja Ribič, stavi tudi<br />

zunajparlamentarna stranka Resnica.<br />

ZORAN STEVANOVIČ (predsednik in kandidat za evropskega poslanca Resni.ce)<br />

Pričakujemo uvrstitev v Evropski parlament. Pričakujemo vsaj 2 evroposlanca, ki bosta zagotovo<br />

skrbela, da bo ta glas tistih, ki do zdaj niso bili slišani, da bo ta obramba tradicionalnih vrednot,<br />

da bosta obramba brezčasne slovenske suverenosti, da bota borba proti zelenim agendam, proti<br />

LGBT agendam, proti vmešavanju v tuje diplomatske in vojaške spore.<br />

URŠKA OREHEK (nosilka evropske liste Piratov)<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Eni imajo neke znane obraze ali pa iščejo znane obraze, pa da bi na ta način privlačili mogoče<br />

potencialne volivce. Mi smo šli piratsko. Smo kar smo. To smo mi. V glavnem s kompetentnimi<br />

člani, prav člani, pa brez populizma.<br />

ŽIGA BONČA (voditelj)<br />

Politolog Miro Haček je z nami. Dober večer.<br />

MIRO HAČEK (politični analitik,<br />

Dober večer.<br />

ŽIGA BONČA (voditelj)<br />

FDV)<br />

Marsikdo ob novih listah kandidatov pravi zanimivo. Kakšen pa je njihov realen domet? Koliko<br />

možnosti imajo za kakšno presenečenje?<br />

MIRO HAČEK (politični analitik,<br />

FDV)<br />

Ja, zadnje javnomnenjske ankete agencije Mediana kažejo, da zunajparlamentarne stranke<br />

segajo nekje do 4, 5, morda 6 %, ne pa višje. Kot pa vemo, bomo volili 9 slovenskih<br />

evroposlancev in bo zato potrebno po proporcionalnem volilnem sistemu s Chontovim<br />

razdeljevanjem glasov zbrati nekje vsaj 9 do 10 % glasov za posamezen mandat, torej zunaj<br />

neparlamentarnim strankam še nekaj do tam, do tam manjka. Niso pa povsem povsem daleč.<br />

Torej ni mogoče povsem izključiti, da kakšni od zunajparlamentarnih strank ne bi uspel ta veliki<br />

meti.<br />

ŽIGA BONČA (voditelj)<br />

Kaj pa Vesna denimo z Vladimirjem Prebiličem ali pa SLS?<br />

MIRO HAČEK (politični analitik,<br />

FDV)<br />

68


POP TV, 24 ur zvečer - 23:04 01.04.<strong>2024</strong><br />

Ponedeljek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 09:00<br />

2 / 3<br />

Ja, pred časom je Vesni v nekaterih javnomnenjskih anketah kazalo zelo dobro. Tudi SLS-u<br />

tradicionalno na evropskih volitvah pravzaprav kaže relativno dobro. Je pa res, da je SLS doslej<br />

uspel v povezavi z eno od ostalih dveh tako imenovanih pomladnih strank. Tokrat se pa na<br />

volitve podaja sam. Je pa res, da imamo nekoliko tu faktor neznanega. Vendarle je SLS na prvo<br />

mesto ni postavil svojega predsednika ali pa kakšno od vidnih imen od članov, ki že dlje časa se,<br />

so v tej stranke, ampak je postavil političnega komentatorja, gospoda Gregorčiča in bomo videli,<br />

kako se bo ta relativno tvegana najbrž poteza obnesla.<br />

ŽIGA BONČA (voditelj)<br />

No, pri javnomnenjskih anketah izstopa predvsem stranka SDS. Kaj pravite? Je do volitev dovolj<br />

časa, da bi lahko leva sredina s kakšno domiselno kampanjo obrnila te trende naklonjenosti?<br />

MIRO HAČEK (politični analitik,<br />

FDV)<br />

Ja, do volitev je še relativno dovolj časa. Trendi se še seveda še lahko obrnejo. Je pa ima, ima<br />

pa leva sredina to težava, težavo, da seveda volivci ocenjujejo, ne posamezne stranke, ampak<br />

ocenjujejo vlado, ki jo sestavlja ta leva sredina in odgovore vlade na mnoga trenutno odprta<br />

vprašanja: od stavk v delih javnega sektorja, do posameznih reform, do proračuna, od davkov in<br />

podobnega. In, ali bo vlada sedaj našla v teh dveh, treh mesecih odgovor na ta vprašanje, je<br />

seveda vprašljivo, a ne. Do evropskih volitev je vendarle 2 meseca in teden. To je dovolj časa,<br />

da se stvari lahko obrnejo, hkrati pa je izjemno malo, izjemno malo časa. Kmalu se bo začela<br />

formalna predvolilna kampanja in tukaj ima SDS zdaj že tradicionalno gledano relativno veliko<br />

prednost, a ne, v javnomnenjskih anketah in najbrž se lahko nadeja neke relativno, relativno<br />

dobrega rezultata.<br />

ŽIGA BONČA (voditelj)<br />

Kako pa vidite razmerje med SDS-om in NSi-je? NSi gre na volitve tako rekoč z vsemi topovi,<br />

SDS pa brez nekih večjih presenečenj, lahko bi rekli ziheaško.<br />

MIRO HAČEK (politični analitik,<br />

FDV)<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Ja, lista ki jo je SDS predstavila, na nek način ni veliko presenečenje. Tudi vrstni red kandidatov<br />

ni posebno, posebno presenetljiv. Bolj presenetljiv je, presenetljiva je lista, ki jo je predstavila<br />

Nova Slovenija. Že zaradi 1. in zadnjega mesta, ne. Tukaj je najbrž malokdo pričakoval, da bo<br />

na 1. mestu predsednica stranke, na zadnjem mestu pa dosedanja evropska poslanka. Vemo<br />

pa, da na koncu odločajo izključno preferenčni glasovi. Če se spomnite, na zadnjih volitvah v<br />

Evropski parlament leta 2019 je bilo vseh 8 slovenskih poslancev izvoljenih preko preferenčnih<br />

glasov, kar pomeni, da je sistem preferenčnih glasov relativno preprost in ni težko dobiti dovolj<br />

preferenčnih glasov za izvolitev. Potrebno je zgolj premagati seveda ostale kandidate, ki bodo<br />

na listi in lista seveda mora dobiti kak mandat ali 2, da lahko seveda računa še na izvolitev v<br />

Evropski parlament.<br />

ŽIGA BONČA (voditelj)<br />

No, na drugi strani pa Gibanje svoboda, ki 2 evropska poslanca ni dala na vrh liste. Nosilca bo<br />

sporočila na Festivalu Svobode. Kako komentirate to potezo?<br />

MIRO HAČEK (politični analitik,<br />

FDV)<br />

Ja, listo Gibanja Svoboda pravzaprav še ne poznamo, a ne. Proti koncu tedna na festivalu bo<br />

znana. Po sedaj, po govoricah, ki krožijo na nek način, bo nosilka liste najbrž predsednica<br />

parlamenta, gospa Klakočar Zupančič. Če to ne bo, bo nekoliko manjše presenečenje. Ne bosta<br />

pa na prvih mestih dosedanja evropska poslanca. Je pa res, da sta to bila evropska poslanca<br />

Liste Marjana Šarca in na nek način priključena k Gibanju Svoboda zaradi združitve strank.<br />

Morda je to imelo nek faktor pri tem, da se nista znašla povsem, povsem na vrhu. Je pa res, da<br />

je gospa Klakočar Zupančič najbrž logična izbira Gibanja Svoboda. Javnomnenjske ankete jo<br />

uvrščajo tik pod vrh priljubljenosti politikov in kot taka je najbrž prva in logična izbira.<br />

ŽIGA BONČA (voditelj)<br />

69


POP TV, 24 ur zvečer - 23:04 01.04.<strong>2024</strong><br />

Ponedeljek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 09:00<br />

3 / 3<br />

In še ena stranka je ostala. Poglejmo izjavo.<br />

VSI<br />

Nič od tega. Nič od tega.<br />

VIOLETA TOMIĆ (Nič od tega, nosilka liste)<br />

Obljubljamo vam torej neizmerno srečo, radost, veselje, zdravje, obilico denarja, službo za<br />

vsakogar, brezplačno kopanje v toplicah, avto po željah, zmago na Eurosongu. Za krepitev<br />

nacionalne zavesti se zavzemamo za uvedbo uradnih pozdravov: za domovino s korupcijo<br />

naprej in slava korupciji. Naš slogan pa je korupcija za vse, ne le za peščico.<br />

ŽIGA BONČA (voditelj)<br />

Nič od tega torej. Na kratko, koliko možnosti za uspeh ima takšna satirična stranka pri<br />

slovenskih volivcih?<br />

MIRO HAČEK (politični analitik,<br />

FDV)<br />

Mislim, da bo tovrstna antistranka pravzaprav prijetna poživitev naslednjih, naslednjih volitev. Če<br />

ne drugega, bo poskrbela za kar nekaj humornih vložkov, mislim pa, da realnih možnosti<br />

tovrstna stranka nima.<br />

ŽIGA BONČA (voditelj)<br />

Gospod Haček, najlepša hvala da sta bili nocoj naš gost.<br />

MIRO HAČEK (politični analitik,<br />

Hvala lepa.<br />

FDV)<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

70


Delo 02.04.<strong>2024</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 1<br />

Površina: 193 cm 2 1 / 1<br />

Tema dneva<br />

Osel gre menda samo enkrat na led<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Površina: 193 cm 2 £<br />

Politične<br />

stranke<br />

71<br />

in<br />

o<br />

Suzana Kos<br />

nepoštenih<br />

referendumskih<br />

pobudah<br />

so<br />

predlagale devet<br />

tem,<br />

o katerih naj bi<br />

državljani odločali<br />

na<br />

referendumih.<br />

Nekatera vprašanja,<br />

na primer prebežniki<br />

zeleni prehod, bodo gotovo<br />

tudi teme, ki bodo pomembno<br />

zaznamovale kampanjo<br />

pred junijskimi evropskimi<br />

volitvami. Stranke se<br />

nanje<br />

pospešeno pripravljajo, SDS in<br />

NSi sta tudi že predstavili svoji<br />

listi kandidatov za evropske<br />

poslance, konec tedna naj bi<br />

storili še v<br />

to<br />

največji vladni stranki,<br />

pri čemer se zdi, da ima Gibanje<br />

Svoboda težave z iskanjem<br />

prepoznavnih imen.<br />

Rezultat ankete, v<br />

kateri<br />

vprašani večinsko podpirajo<br />

nekatera vprašanja, ki<br />

jih je<br />

naplavilo v pravi poplavi pobud<br />

za posvetovalne referendume,<br />

je pravzaprav presenetljiv. Kar<br />

nekaj političnih komentatorjev<br />

je namreč že<br />

opozorilo, da se<br />

dogaja instrumentalizacija<br />

instituta referenduma<br />

namene. A to ne velja le za<br />

v politične<br />

verjetno največkrat kritizirano<br />

pobudo glede zaupanja v<br />

Roberta Goloba, ki jo je dala<br />

vlado<br />

SDS, ampak tudi, na primer, za<br />

vprašanje pravice do pomoči pri<br />

prostovoljnem končanju življenja,<br />

kije v<br />

podpore.<br />

anketi dobilo največ<br />

Pravica do pomoči pri<br />

prostovoljnem končanju življenja<br />

je vprašanje, o<br />

katerem največji<br />

delež anketiranih meni, daje<br />

prav, da svoje prepričanje o<br />

tem<br />

na referendumu izrazijo volivci.<br />

Težava pa je,<br />

daje predlog, kot<br />

je oblikovan zdaj, neustaven.<br />

Vprašanje je mogoče spremeniti,<br />

a tudi sogovorniki iz koalicije<br />

se<br />

strinjajo, da gaje verjetno<br />

nemogoče oblikovati tako,<br />

da bi<br />

bil skladen z v ustavi zapisanim<br />

načelom o<br />

življenja.<br />

nedotakljivosti<br />

Tudi ustavni pravniki<br />

opozarjajo, da so referendumske<br />

pobude, ne le v tem paketu,<br />

pogosto v funkciji ozkih političnih<br />

interesov strank. Tokrat jih lahko<br />

povežemo z<br />

sicer pa so<br />

evropskimi volitvami,<br />

lahko samo nepošten<br />

poskus krepitve javnomnenjske<br />

podpore.<br />

Če<br />

na posvetovalnem<br />

referendumu sprašuješ o<br />

rešitvah, ki jih parlament ne<br />

more uresničiti, je to nepošteno<br />

do volivk in<br />

mogoče strinjati z<br />

volivcev. Zato seje<br />

ocenami, da<br />

bi politiki, ki nas ima evidentno<br />

za osle,<br />

to preprosto vrnili tako,<br />

da bi volili - z nogami. Osel gre<br />

menda samo enkrat na led.<br />

Nekatera vprašanja ,<br />

na primer prebežniki<br />

in zeleni prehod , bodo<br />

gotovo tudi teme ,<br />

ki bodo pomembno<br />

zaznamovale<br />

kampanjo pred<br />

junijskimi evropskimi<br />

volitvami.


Delo 02.04.<strong>2024</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Stran: 2<br />

Površina: 1.151 cm 2 1 / 3<br />

Šestintridesetletni<br />

Zdelo se nam<br />

je, da nas<br />

vidijo kot<br />

koalicijsko<br />

tekmico<br />

Jani Prednik Kandidat za predsednika<br />

SD o<br />

sodelovanju v koaliciji<br />

in intenzivnejših vonjih ,<br />

in barvah stranke<br />

Jani Prednik<br />

se po štirih letih spet poteguje<br />

za položaj predsednika Socialnih<br />

demokratov. Tokrat z mesta<br />

vodje poslanske skupine in s svojo<br />

ekipo - v SD podpredsednike<br />

in glavnega tajnika v nasprotju<br />

z večino drugih strank volijo<br />

na kongresu ki poudarja predvsem<br />

delovanje »terena«. Kot izpostavlja<br />

Prednik je bil ta<br />

zapostavljen. Na<br />

preveč<br />

to je opozarjal<br />

že večkrat, prav tako tudi, da<br />

so vonji, okusi in barve Socialnih<br />

demokratov prebledi, s čimer se<br />

je zameril tudi nekaterim v stranki.<br />

Meni, da se je to zgodilo tudi<br />

zaradi delovanja v zadnjih nekaj<br />

koalicijah z liberalnimi strankami,<br />

v katerih so v zameno za<br />

podporo imeli zgolj minorne možnosti<br />

za<br />

programa.<br />

Barbara Eržen<br />

uresničevanje svojega<br />

Intervju, v katerem ste pred<br />

približno letom dni v Delu dejali,<br />

da je stranka izgubila vonj, okus<br />

in barvo, je bil kritično sprejet<br />

v delu stranke, češ da bi morali<br />

sami že kot podpredsednik in<br />

vodja poslanske skupine, ki ima<br />

ne nazadnje kar nekaj manevrskega<br />

prostora, več prispevati k<br />

vonju, okusu in barvi.<br />

Naša stranka ni utemeljena na<br />

posameznikih, ampak članstvu in<br />

vseh<br />

ljudeh, ki stojijo za njenim<br />

delom. Predsednik stranke mora<br />

biti prvi, ki to razume. Socialnih<br />

demokratov zato ne nameravam<br />

voditi kot absolutist, kakor tudi<br />

ne tako kot vodim poslanske<br />

skupine. Vonji, okusi in barve<br />

pa<br />

bodo intenzivnejši, to vam lahko<br />

obljubim.<br />

se<br />

Ob prevzemu vodenja stranke<br />

bom posvetil njeni ureditvi in<br />

utrditvi od<br />

znotraj ter zagotovil<br />

okusih<br />

to, kar že ves čas poudarjam. Trdnejšo<br />

in bolj zavezano povezavo s<br />

strankarsko bazo. Osnova mojega<br />

delovanja bo v rezultate usmerjeno<br />

in transparentno delo v dialogu<br />

s kolektivom in terenom.<br />

Ta dialog se je v zadnjem<br />

obdobju, ki ni omejeno samo na<br />

čas<br />

sedanje vlade, preveč upehal.<br />

Na to sem nenehno opozarjal<br />

in z lastnim zgledom ustvarjal<br />

temelje za ponovno vzpostavitev<br />

zaupanja. Tako<br />

imenovani teren<br />

je največji kapital te stranke. To<br />

je žargonski izraz, ki pove veliko,<br />

a ne vsega. Za njim so marljivi,<br />

predani ljudje, ki<br />

pa te hitro<br />

kaznujejo, če se preveč oddaljiš od<br />

socialdemokratskih vrednot in od<br />

svojega osnovnega poslanstva -<br />

dela za ljudi in skupnost.<br />

Kakšni pa bodo ti intenzivnejši<br />

vonji, okusi in barve?<br />

S tem mislim, da je nujno, da se<br />

takoj začnejo uresničevati naše<br />

programske zaveze, ki so<br />

zapisane<br />

tudi v koalicijski pogodbi - na primer<br />

zaščita javnega zdravstva<br />

gradnja stanovanj, saj le tako lahko<br />

vplivamo na stanovanjski trg in<br />

previsoke življenjske stroške.<br />

Po zadnji aferi zaradi nakupa<br />

sodne stavbe se zdi odnos med<br />

SD in Gibanjem Svoboda na zelo<br />

vprašanju predsedniku<br />

vlade Robertu Golobu o visokih<br />

življenjskih stroških.<br />

Kot sem poudaril v dopolnitvi<br />

vprašanja predsedniku vlade,<br />

vprašanja nisem postavil z<br />

in<br />

nizki točki. To se je delno pokazalo<br />

tudi pri vašem zadnjem poslanskem<br />

namenom<br />

provokacije. Poudaril sem,<br />

da za položaj ni kriva vlada. Ima<br />

pa sredstva, da jo vsaj ublaži. Na<br />

draginjo smo večkrat opozarjali<br />

- in glede na življenjski standard<br />

ljudi moramo še bolj, ker ne<br />

živijo dobro in za osnovne dobrine<br />

plačujejo preveč. Kljub mnenju<br />

predsednika vlade cene energentov<br />

in hrane gotovo niso nizke.<br />

Odnosi so res nekoliko načeti,<br />

vendar se<br />

niso začeli krhati<br />

ob aferi, ampak že precej prej.<br />

Pogosto se namreč nismo počutili<br />

kot koalicijska partnerica, ampak<br />

se nam je zdelo, da smo videni kot<br />

koalicijska tekmica. Za<br />

odnosov,<br />

dinamiko<br />

tudi zaupanja ter predvsem<br />

za uspešnost dela v koaliciji<br />

so<br />

odgovorni vsi partnerji, ne<br />

samo ena stranka. To je proces,<br />

v katerem mora biti prvo merilo<br />

vzajemnost.<br />

Želim si, da se odnosi ne bi<br />

samo popravili, temveč izboljšali.<br />

Ocenjujem, da sta zadnji dve leti<br />

delno zamujena priložnost prav<br />

zaradi odnosov.<br />

Trdno sem prepričan,<br />

da bi bilo v primeru dobrih<br />

medsebojnih odnosov in iskrenih<br />

namer delo te koalicije<br />

precej boljše. Imamo pa še<br />

in vlade<br />

dve<br />

leti mandata pred sabo, v katerih<br />

to lahko popravimo in naredimo<br />

več.<br />

Skupaj. Kot koalicija. Ne kot<br />

posamezne stranke.<br />

Je -<br />

če zaupanja ni<br />

-<br />

sploh še<br />

smiselno vztrajati v koaliciji? Bi<br />

pod vašim vodenjem SD lahko<br />

izstopila iz koalicije?<br />

Imam zaupanje in upanje v to koalicijo.<br />

Koalicije s takšno parlamentarno<br />

večino slovenska<br />

politika<br />

še ni poznala in je morda nikoli<br />

več ne bo doživela. To vladi in<br />

vsem njenim ministrstvom nalaga<br />

izjemno odgovornost do državljanov<br />

in<br />

obenem velike možnosti za<br />

uresničevanje politik. Že samo na<br />

temelju tega potenciala je smiselno<br />

vztrajati. Mesto naše stranke je<br />

po mojem mnenju v<br />

tej koaliciji.<br />

Pod mojim vodenjem bo roka<br />

ponujena obema koalicijskima<br />

partnericama. Vprašanje sicer je,<br />

Površina: 1.151 cm 2 72


Delo 02.04.<strong>2024</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 2<br />

Površina: 1.151 cm 2 2 / 3<br />

Površina: 1.151 cm 2 73<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

ali bo dovolj iztegnjena za njihova<br />

pričakovanja. Tudi mi imamo<br />

svoja. Za<br />

dobro sodelovanje pa je<br />

nujno, da tudi tisti, ki se jim roka<br />

ponuja, vanjo sežejo.<br />

Vsi trije kandidati za predsednika<br />

SD (še Tadej Beočanin in Milan Brglez)<br />

napovedujete, da sprememb<br />

v vladi ne bo. A vendarle, si res<br />

lahko predstavljate, da bo koalicijsko<br />

stranko lahko vodil nekdo,<br />

ki ne bo sedel v vladi oziroma še<br />

huje na usklajevanjih? Sami ste<br />

tam sicer že kot vodja poslanske<br />

skupine.<br />

Predsednik koalicijske<br />

stranke<br />

mora biti navzoč v centru<br />

odločanja in na voljo za razprave,<br />

povezane z odločanjem. Ne<br />

predstavljam si<br />

opravljanja te<br />

odgovornosti na daljavo. Treba<br />

je biti fizično prisoten na vladi, v<br />

državnem zboru, a tudi v lokalnih<br />

okoljih, ki so prevečkrat preslišana<br />

v prestolnici.<br />

Pravite, da želite pokazati, da<br />

znate opraviti samorefleksijo<br />

-<br />

kaj to pomeni?<br />

Opraviti samorefleksijo<br />

pomeni<br />

sprejeti napake in se nanje odzvati,<br />

ne oglaševati samo uspehov.<br />

To smo pokazali v praksi v aferi<br />

Litijska. Nobena stranka v zgodovini<br />

te države ob takih dogodkih<br />

še ni bila tako stroga do same<br />

sebe. Pripravljeni smo bili sprejeti<br />

najtežje odločitve, česar ne vidimo<br />

pogosto. Sploh pa ne v politiki.<br />

Nekdanja ministrica za pravosodje<br />

se z vašimi besedami najverjetneje<br />

ne bi strinjala. Razumeti<br />

jo je bilo mogoče v smislu, da<br />

ste poteze vlekli, ker<br />

ste želeli<br />

prikriti nečednosti posameznikov<br />

iz<br />

stranke.<br />

Ne, s tem se ne bi strinjal. Stranka<br />

je predlagala odstop ministrice,<br />

ona pa ni odstopila, ampak<br />

predlagala razrešitev generalnega<br />

sekretarja Uroša Gojkoviča ter<br />

Simona Starčka in<br />

Sami<br />

Janje Garvas.<br />

smo odločitve sprejeli<br />

takoj. V politiki je običajno in<br />

nujno, da se<br />

ključni akterji afer<br />

takoj umaknejo, saj je vse drugo<br />

lahko poskus prikrivanja dokazov<br />

in<br />

oviranje neodvisnih preiskovalnih<br />

dejanj.<br />

Je bila izbira Dominike Švare Pipan<br />

za ministrico napaka? Znano<br />

je, da ji v poslanski skupini niste<br />

bili naklonjeni?<br />

Na začetku mandata je bilo v igri<br />

več kandidatk oziroma kandidatov.<br />

Odločili smo se zanjo in v poslanski<br />

skupini z<br />

njenim delom na<br />

resorju pravosodnega ministrstva<br />

do te afere nismo imeli težav.<br />

ta proces in zaupa moji presoji,<br />

da skupaj lahko naredimo veliko<br />

Kaj pa menite o ustanovitvi<br />

dobrega za socialno demokracijo.<br />

Inštituta 1. maj? Tanja Fajon, za<br />

V prvi vrsti sta to poslanka Meira<br />

zdaj še predsednica SD, pravi, Hot in poslanec Damijan Zrim ter<br />

da se za financerje ni zanimala. predsednik Mladega foruma Luka<br />

Menite, da bi predsednik stranke Goršek in podžupanja občine<br />

moral poznati podatke o glavnih Velenje Aleksandra Vasiljevič.<br />

donatorjih?<br />

Z Meiro in Damijanom odlično<br />

Inštitut 1. maj je zasebni zavod, sodelujem v poslanski skupini,<br />

nekakšen miselni trust, ustanovljen<br />

po vzoru evropskih progre-<br />

občutljivi za vsakodnevne težave<br />

med nami je tovarištvo, vsi smo<br />

sivnih fundacij, in ni povezan z ljudi, kar se včasih, v nekih sistemskih<br />

zgodbah, malce porazgu-<br />

vodstvom stranke. Zato menim,<br />

da ni razlogov, da bi predsednik bi. Za Luko trdim, da je politik, ki<br />

SD razpolagal z informacijami o bo pomembno krojil prihodnost<br />

njegovem poslovanju. Zavod ima naše stranke, ima izjemen čut za<br />

svoje vodstvo, ki določa program pravičnost in si prizadeva za reševanje<br />

težav mladih. Aleksandra<br />

delovanja in institut upravlja<br />

neodvisno od stranke. Stranka<br />

je odlična podžupanja, ki krepi<br />

je na vsebinskih področjih sicer mrežo stranke pri sodelovanju<br />

odlično sodelovala z inštitutom,<br />

z včasih preslišanimi župani in<br />

ki je dober temelj za sodelovanje lokalnim okoljem. Moja izbira za<br />

z drugimi socialdemokratskimi glavnega tajnika pa je Sebastijan<br />

organizacijami na mednarodni Selan.<br />

ravni. Predvsem pa je inštitut<br />

omogočil prenos znanja in kompetenc<br />

iz tujine na udeležence Vas ne skrbi, da bi pri svojem de-<br />

Selan je sicer nekdanji šef Sove.<br />

dogodkov v organizaciji inštituta, lovanju uporabljal obveščevalske<br />

ki so bili dobro obiskani.<br />

metode, kot sojih ali jih nekateri<br />

drugi šefi Sove, ki so se politično<br />

Pa vendar se zdi, da je prihajalo aktivirali?<br />

najmanj do obvodnega financiranja<br />

stranke prek dragega najema-<br />

kot desetih letih deloval tudi kot<br />

Gospod Selan je v zadnjih več<br />

nja vile na Levstikovi?<br />

uspešen podjetnik, ima veščine<br />

Iskreno o financiranju inštituta in znanja iz saniranja podjetij, kar<br />

ne vem ničesar. Sam kot vodja zdaj potrebuje tudi SD.<br />

poslanske skupine nisem bil<br />

vključen v odločitve o najemu ali Iz SDS prihajajo signali, da si<br />

višini najema.<br />

želi po volitvah sodelovati tudi<br />

z vašo stranko. Dopuščate kaj<br />

Je prodaja nekdanjega sedeža takega?<br />

stranke edina možnost za finančno<br />

rešitev stranke?<br />

nju toliko povedati tisti, ki so za<br />

Zanimivo, kako imajo o sodelova-<br />

Žal smo se znašli v položaju, ko svoje lastne interese pripravljeni<br />

glede na izkazano stanje to ni več žrtvovati interese države in njene<br />

niti izbira, ampak nujnost, da se institucije demokratične ureditve,<br />

bo stranka lahko finančno stabilizirala.<br />

Nisem naklonjen prodaji te pa je nekako v slogu, ali bo obve-<br />

njihovo tolmačenje sodelovanja<br />

stavbe in upam, da se bo novemu ljala naša politika ali nikogaršnja.<br />

vodstvu uspelo temu izogniti. Če Sicer močno verjamem v pogovore<br />

vzdolž celotnega političnega<br />

pa bo to edina realna možnost za<br />

finančno konsolidacijo, pa se bojim,<br />

da bo ta proces treba izvesti. ravni, ko večinoma vse stran-<br />

spektra. Ti se kažejo že na lokalni<br />

ke sodelujejo za skupni interes<br />

Kakšno je vaše stališče do nekdanjega<br />

generalnega tajnika stranke oba politična pola lahko sporazu-<br />

napredka občine. Želim si, da bi se<br />

Klemna Žiberta, naj ostane zaposlen<br />

v stranki?<br />

za katere si prizadevamo. Žal pa<br />

mela o skupnih interesih države,<br />

Po mojih informacijah si Klemen je trenutno praksa takšna, da se<br />

Žibret ne želi več sodelovati s predlogi zavračajo zaradi predlagatelja,<br />

ne zaradi njegove vsebine.<br />

stranko.<br />

S kom pa bi sami želeli sodelovati?<br />

Kaj pa sodelovanje z NSi? Eden<br />

Verjamem v proces pomladitve od vaših protikandidatov za<br />

naše stranke. V tem procesu vidim predsednika stranke Tadej Beočanin<br />

ga dopušča.<br />

velik potencial, saj prinaša novo<br />

energijo in zagon, ki ju stranka, Moj odgovor se je nanašal na<br />

še posebno po zadnjih mesecih, celotno opozicijo.<br />

potrebuje. Ponosen sem, da je za<br />

Ocenjujem<br />

mano ekipa ljudi, ki verjame v<br />

, da sta


Delo 02.04.<strong>2024</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 2<br />

Površina: 1.151 cm 2 3 / 3<br />

zadnji dve leti delno<br />

zamujena priložnost<br />

prav zaradi odnosov.<br />

Trdno sem prepričan ,<br />

da bi bilo v primeru<br />

dobrih medsebojnih<br />

odnosov in iskrenih<br />

namer delo te koalicije<br />

in vlade precej boljše.<br />

Predsednik koalicijske<br />

stranke mora biti<br />

navzoč v centru<br />

odločanja in na voljo<br />

za razprave , povezane<br />

z odločanjem.<br />

Ne predstavljam<br />

si opravljanja te<br />

odgovornosti<br />

na daljavo.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Površina: 1.151 cm 2<br />

Sebastijan Selan je v<br />

zadnjih več kot desetih<br />

letih deloval tudi kot<br />

uspešen podjetnik ,<br />

ima veščine in znanja<br />

iz saniranja podjetij<br />

kar zdaj potrebuje<br />

tudi SD.<br />

Jani Prednik je v državnem zboru že drugi mandat - zadnji dve leti poslansko skupino SD tudi vodi. Iz nje izhaja tudi del njegove ekipe, s katero želi voditi stranko. Foto Voranc Vogel<br />

74


Delo 02.04.<strong>2024</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 3<br />

Površina: 1.047 cm 2 1 / 3<br />

Najmanj dva predloga ne izpolnjujeta ključnega pogoja<br />

Posvetovalni referendumi<br />

Strokovnjaki opozarjajo na številne pravne<br />

dileme -<br />

Večina bi glasovala ob evropskih volitvah<br />

Če ne upoštevamo pomislekov,<br />

stališča do načina izvedbe. Zami-<br />

tivna večina, kar bolj ko ne pome-<br />

koliko gre v poplavi pobud za<br />

sel o uvedbi superreferendumske-<br />

ni, da dobijo zeleno luč tisti, ki jih<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

posvetovalne referendume za<br />

instrumentalizacijo<br />

tega instituta<br />

v politične namene, pravni strokovnjaki<br />

opozarjajo na veliko<br />

pravnih dilem, začenši z zadržki<br />

glede dopustnosti referenduma<br />

o nekaterih od teh vprašanj.<br />

Katere od devetih tem, ki sojih<br />

predlagali v<br />

Gibanju Svoboda,<br />

SDS in NSi, se zdijo javnosti primerne,<br />

da se o njih izreka na<br />

referendumu?<br />

Barbara<br />

Pravica<br />

Hočevar<br />

do pomoči pri prostovoljnem<br />

končanju življenja je vprašanje,<br />

o katerem največji delež anketiranih<br />

meni, da je prav, da svoje<br />

prepričanje izrazijo volivci. S tem<br />

se strinja 69 odstotkov od 510 sodelujočih<br />

v panelni anketi, ki jo je<br />

agencija Mediana za Delo izvedla<br />

med 26. in 28. marcem. Le malo<br />

manj, 67 odstotkov, vprašanih<br />

razume tudi urejanje uporabe<br />

konoplje<br />

v medicinske namene kot<br />

vprašanje za splošno opredeljevanje;<br />

64 odstotkov anketiranih tako<br />

razmišlja tudi o obveznem testiranju<br />

funkcionarjev na prepovedane<br />

droge.<br />

Več kot polovici se zdi referendum<br />

ustrezen forum za izražanje<br />

mnenj o gradnji drugega bloka<br />

jedrske elektrarne (58 odstotkov),<br />

o spremembi volilne zakonodaje z<br />

uvedbo preferenčnega glasu na državnozborskih<br />

volitvah in o<br />

nastanitvah<br />

nezakonitih prebežnikov v<br />

Sloveniji (po 53 odstotkov).<br />

Pri energetskem zakonu, ki<br />

omejuje uporabo nekaterih<br />

energentov<br />

v novogradnjah določenih<br />

naselij (omejitev uporabe peči na<br />

drva in plinskih peči), je javnost<br />

razdeljena: 44 odstotkom se to zdi<br />

primerno referendumsko<br />

vprašanje,<br />

45 odstotkov pa jih meni, da<br />

ni.<br />

Ostalih dveh pobud večina ne<br />

vidi kot ustreznih tem za referendum,<br />

to sta pobuda o zaupanju v<br />

vlado Roberta Goloba (38 odstotkov)<br />

in o uresničevanju kulturnih<br />

pravic pripadnikov narodnih skupnosti<br />

nekdanje SFRJ (32 odstotkov).<br />

Spraševali smo načelno o temah<br />

in ne konkretno o referendumskih<br />

vprašanjih, kot so jih zastavili<br />

predlagatelji. Zanimala so nas še<br />

ga dne je sprejemljiva za dobrih 66<br />

odstotkov, nadpovprečno so temu<br />

naklonjeni anketirani iz gorenjske<br />

regije (84 odstotkov jih je za), v<br />

starostni skupini med 55 in 64 let<br />

(79 odstotkov) in visokošolsko izobraženi<br />

(72<br />

odstotkov).<br />

Še več privržencev kot superreferendumski<br />

dan pa ima ideja o<br />

tem, da bi ti potekali ob volitvah<br />

evropskih poslancev - pritrdilno<br />

je odgovorilo skoraj tri četrtine anketiranih.<br />

Tako kot ob prejšnjem<br />

vprašanju se s tem najbolj strinjajo<br />

v gorenjski regiji (84 odstotkov) in<br />

visoko izobraženi (79 odstotkov).<br />

Zakon ne določa,<br />

kdaj rezultat velja<br />

Naša<br />

zakonodaja pozna štiri vrste<br />

referendumov na državni ravni.<br />

Čeprav se posvetovalni izvede<br />

tako kot drugi, ima kar nekaj posebnosti,<br />

opozarja dr. Igor Kaučič,<br />

profesor ustavnega prava na Pravni<br />

fakulteti Univerze v Ljubljani.<br />

Spomnil je, da sicer obstaja že 30<br />

let, a je bil v praksi preizkušen le<br />

enkrat - leta 1994 je približno 11<br />

odstotkov<br />

volilnih upravičencev<br />

glasovalo o ustanovitvi pokrajin.<br />

»To je bil referendum z vsemi<br />

elementi, ki jih, če se milo izrazim,<br />

referendum ne bi smel imeti,« je<br />

strnil ustavni pravnik. Zaradi pomanjkanja<br />

izkušenj s posvetovalnimi<br />

referendumi strokovnjaki<br />

opozarjajo, da bi bilo treba prej rešiti<br />

cel kup pravnih vprašanj. Eno<br />

od zelo relevantnih je gotovo, kdaj<br />

rezultat velja, saj zakon ne določa<br />

večine, ki je potrebna za sprejetje<br />

ali zavrnitev. Pri zakonodajnem<br />

referendumu je, na primer, predviden<br />

poseben kvorum (da se neki<br />

zakon ne uveljavi, mora biti večina<br />

ljudi, ki glasuje, proti, ta<br />

večina pa<br />

mora predstavljati najmanj petino<br />

volilnega telesa). Ta nedoločnost<br />

rezultata lahko povzroči velike<br />

spore, ki lahko vodijo vse<br />

do ustavnega<br />

sodišča.<br />

Še ena posebnost tega tipa referenduma<br />

je ta, da je povsem v<br />

rokah državnega zbora - samo<br />

poslanci ga lahko predlagajo, državni<br />

zbor odloča o razpisu in tudi<br />

rezultat, ki zanj niti ni zavezujoč,<br />

je v njegovi domeni. Ko glasuje o<br />

predlogu, je za razpis nujna rela-<br />

Površina: 1.047 cm 2 75<br />

podpre vladna koalicija. Tako je<br />

prejšnji teden rdeča že zasvetila<br />

prvi izmed pobud, to je o energetskem<br />

zakonu, bolj znani kot »Drv<br />

ne damo«, ki jo je vložila NSi.<br />

Pri tej tako zakonodajno-pravna<br />

služba državnega zbora kot Kaučič<br />

izpostavljata, da zakon kot tak ne<br />

more biti predmet posvetovalnega<br />

referenduma, torej, da ne more<br />

biti vprašanje, ali naj se neki zakon<br />

sprejme. »Mišljeno je, da je referendumsko<br />

vprašanje pomembno<br />

za državljane, kar ni pravno določeno,<br />

ampak je odvisno od subjektivne<br />

presoje, veliko bolj zakonsko<br />

opredeljujoče pa je, da mora biti<br />

vprašanje iz<br />

pristojnosti državnega<br />

zbora, da ga lahko realizira, če<br />

mu volivci pritrdijo,« je pojasnil<br />

Kaučič, ki je prepričan, da<br />

bodo dileme<br />

o pravni dopustnosti poslance<br />

še precej zaposlovale.<br />

Pogosto so referendumske pobude,<br />

ne samo v tem paketu, po<br />

njegovem mnenju, v funkciji ozkih<br />

političnih interesov strank, povezanih<br />

s prihajajočimi volitvami,<br />

ali poskus<br />

krepitve javnomnenjske<br />

podpore. »Na posvetovalnem referendumu<br />

ni mogoče spraševati o<br />

rešitvah, ki jih parlament ne<br />

more<br />

uresničiti. Če razpiše referendum,<br />

potem pa se nič ne zgodi, ker rezultata<br />

ne more uresničiti, je to, milo<br />

rečeno, nepošteno do<br />

volilnega telesa,«<br />

je poudaril ustavni pravnik.<br />

Seznam nejasnih<br />

vprašanj<br />

Najmanj dva od aktualnih predlogov<br />

tega ključnega pogoja ne<br />

izpolnjujeta - vprašanje o nastanitvi<br />

prebežnikov - urejanje tega<br />

področja je v pristojnosti izvršilne<br />

veje oblasti - in o zaupanju vladi.<br />

Četudi bi večina, na primer,<br />

pritrdila tezi SDS o pomanjkanju<br />

zaupanja v vlado Roberta Goloba,<br />

državni zbor ne more v zvezi s tem<br />

narediti nič.<br />

»Referendum o zaupanju vladi<br />

je izrazito v neskladju z ustavo. Zaupanje<br />

vladi se preveri s konstruktivno<br />

nezaupnico. Ni neke druge<br />

poti, po kateri bi vlado razrešili,« je<br />

jasen dr. Rajko Pirnat, predstojnik<br />

katedre za upravno pravo na Pravni<br />

fakulteti Univerze v Ljubljani.<br />

Na celotnem seznamu se mu<br />

zdi smiseln le referendum o rabi


Delo 02.04.<strong>2024</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 3<br />

Površina: 1.047 cm 2 2 / 3<br />

Površina: 1.047 cm 2 76<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

jedrske energije za proizvodnjo<br />

električne energije, ker moramo,<br />

kot se je izrazil, pač priti do odločitve.<br />

»To je resno vprašanje, veliko<br />

drugih pa je ideoloških. V institut<br />

referenduma nimam prav veliko<br />

zaupanja. To ni nobena 'najbolj<br />

demokratična oblika', ampak je<br />

lahko<br />

tudi najhujše manipuliranje<br />

z voljo ljudi,« je komentiral Pirnat.<br />

Posebno kritičen je do predloga<br />

referenduma o pravici do pomoči<br />

pri prostovoljnem končanju življenja,<br />

saj<br />

ta tema, po njegovem mnenju,<br />

že tako deli družbo in se mu<br />

ne zdi potrebno dodatno prilivati<br />

olja na ogenj. »Če že, bi se o tem<br />

morali odločati na zakonodajnem<br />

referendumu, ko je že sprejet zakon<br />

s točno določeno rešitvijo,« je<br />

dodal.<br />

Še bolj je do besedila, ki ga je<br />

vložilo Gibanje Svoboda, ostra zakonodajno-pravna<br />

služba državnega<br />

zbora, saj da v njem ni niti<br />

jasno opredeljeno, kaj sploh vključuje<br />

pomoč pri prostovoljnem<br />

končanju življenja. Ker gre tudi<br />

za moralno, etično in filozofsko<br />

vsebino, opozarja, da je posebej<br />

pomembno, da ni nobenega dvoma,<br />

kaj obsega vprašanje ter čemu<br />

bodo volivci pritrdili ali kaj bodo<br />

zavrnili.<br />

Predvsem glasovi, ki prihajajo<br />

z desnega političnega pola in<br />

načelno nasprotujejo razpravi o<br />

tej materiji, pa verjamejo, da je že<br />

ustavno določilo o nedotakljivosti<br />

človekovega življenja dovolj za<br />

preprečitev razpisa tega referenduma.<br />

Referendum o<br />

zaupanju vladi je<br />

izrazito v<br />

z<br />

neskladju<br />

ustavo. Zaupanje<br />

vladi se preveri<br />

s<br />

konstruktivno<br />

nezaupnico. Ni neke<br />

druge poti , po kateri bi<br />

vlado kar razrešili.<br />

Dr.<br />

Rajko Pirnat<br />

Ce parlament razpiše<br />

referendum ,<br />

potem<br />

pa iz tega nič ni , ker<br />

rezultata ne more<br />

realizirati je to , milo<br />

rečeno , nepošteno do<br />

volilnega telesa.<br />

Dr. Igor Kaučič<br />

Se strinjate, da bi referendumi potekali<br />

skupaj z<br />

evropskimi volitvami?<br />

12,2 %<br />

ne<br />

vem<br />

1)1 1 ,0 Vir: Mediana, 28. 3. <strong>2024</strong><br />

15,6 %<br />

ne<br />

72,2 %<br />

Se strinjate, da bi namesto posamičnih<br />

referendumov uvedli<br />

18,3 %<br />

DELO Vir: Mediana, 28. 3. <strong>2024</strong><br />

15,5 %<br />

ne<br />

superreferendumski dan?<br />

ne vem 66,2 %<br />

da<br />

da


Delo 02.04.<strong>2024</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 3<br />

Površina: 1.047 cm 2 3 / 3<br />

Površina: 1.047 cm 2 77<br />

Se strinjate, da so predlagane teme primerne,<br />

da se o njih odloča na referendumu?<br />

v odstotkih strinjam se ne strinjam se ne vem<br />

pravica do pomoči<br />

pri prostovoljnem končanju življenja<br />

77 q<br />

03 3<br />

uporaba<br />

konoplje<br />

v medicinske namene<br />

7< - 7<br />

obvezno testiranje funkcionarjev<br />

77 q<br />

3<br />

na prepovedane droge °<br />

gr<br />

j “ 58 27 16<br />

sprememba volilne zakonodaje z uvedbo „ 7<br />

33 3<br />

preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah<br />

,<br />

nastanitve<br />

nezakonitih prebežnikov v Sloveniji<br />

. .<br />

q<br />

33 30 3<br />

energetski zakon, ki omejuje uporabo nekaterih _<br />

, , ,<br />

3<br />

energentov v novogradnjah določenih naselij*<br />

zaupanje v vlado ,<br />

Q<br />

43 14<br />

Roberta Goloba<br />

__<br />

uresničevanje kulturnih pravic pripadnikov<br />

3 3U<br />

17<br />

narodnih skupnosti nekdanje SFRJ<br />

DELO Vir: Mediana, 28. 3. <strong>2024</strong> * omejitev uporabe ped na drva in plinskih ped<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Referendumske pobude so pogosto tudi v funkciji ozkih političnih interesov strank, povezanih z bližnjimi volitvami, ali pa poskus krepitve javnomnenjske<br />

podpore. Foto Leon Vidic/delo


Dnevnik 02.04.<strong>2024</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 13<br />

Površina: 253 cm 2 1 / 1<br />

Površina: 253 cm 2 78<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Zadnje čase si večkrat postavljam<br />

vprašanje, ali je človek res<br />

"Morilski" zakon<br />

svobodno<br />

bitje v naši družbi ter v kolikšni meri<br />

sploh odloča o svojem življenju. O<br />

dostojni smrti že ne<br />

more. Bo kdaj<br />

izpolnjeno prizadevanje, da bi se<br />

zanjo<br />

lahko odločil -<br />

polni zavesti -,<br />

tako neznosno, da ga<br />

ter drugi pomoči več<br />

samostojno in pri<br />

ko trpljenje postane<br />

kljub terapiji<br />

ne more prestajati<br />

in ko prognoza potrjeno vodi v<br />

neizbežno smrt? Premoremo toliko<br />

človečnosti, etike ter sočutja?<br />

Prva<br />

obravnava predloga zakona o<br />

pomoči pri prostovoljnem končanju<br />

življenja, v četrtek, 7. marca - državnemu<br />

zboru ga<br />

je predložilo društvo<br />

Srebrna nit s podpisi 5513 volivk in<br />

volivcev -, je očitno šla bolj tiho in<br />

neopaženo mimo nas. Le zakaj bi se<br />

ukvarjali s trpljenjem in z blagodejnostjo,<br />

smrti, saj se to nas, zdravih in<br />

sredi življenja, prav nič ne tiče? (Še<br />

vedno obstajajo teme, ki jih raje odrivamo<br />

od sebe.) Poslanci so nadaljnjo<br />

obravnavo zakona žal zavrnili (9<br />

za, 64 proti), čeprav ne bi rešil samo<br />

neznosnega trpljenja peščice (ca 30<br />

do 50 ljudi letno), ampak bi pomenil<br />

tudi upanje za vse, ki se bojijo, da<br />

jih bo tako trpljenje doletelo; čeprav<br />

še vedno obstajajo bolniki, ki jim<br />

še<br />

tako dobra paliativna oskrba ne<br />

more odvzeti trpljenja; čeprav vsebuje<br />

nešteto varovalk proti zlorabi<br />

in čeprav je vloga zdravstvenih delavcev<br />

zmanjšana na najmanjšo možno<br />

mero in<br />

daje možnost ugovora vesti.<br />

Poslušala sem<br />

razpravo. Poslanci<br />

SDS in NSi so zlorabili vse, kar jim je<br />

prišlo na misel, še krščansko vero in<br />

deset božjih zapovedi. Naj človek trpi<br />

do.konca, saj<br />

to je smisel življenja! Ob<br />

aktivaciji svojih medijev ter ovčic so<br />

uporabili zase značilno zastraševanje<br />

(zlasti starih, bolnih in vernih) s podtikanji<br />

ter lažmi. Ljudje, ki<br />

bolniku<br />

pri prostovoljnem končanju življenja<br />

etično in sočutno pomagajo, so nenadoma<br />

postali morilci in zastrupljevalci,<br />

ki se jih je treba bati. Pri tem manipulirajo<br />

še s<br />

kazenskim zakonikom.<br />

Zanikajo tudi svobodno odločanje<br />

trpečih, ker bodo gotovo žrtve različnih<br />

pritiskov. Z<br />

njihovo smrtjo bi<br />

namreč prihranili denar, pravijo (pokojnina,<br />

zdravstveno zavarovanje),<br />

a že višina morebitne vsote kaže na<br />

njihovo zlobno sprenevedanje. Kot<br />

so<br />

pri borbi proti splavu manipulirali<br />

s čustvi ob gledanju filmov s človeškimi<br />

zarodki,<br />

zdaj manipulirajo<br />

z<br />

opisovanjem (potvorjene) podobe<br />

umirajočega. Pri<br />

desnici tako znova<br />

spoznamo, da zrcali navzven to, kar<br />

nosi v sebi. Tudi težnjo po prevladi<br />

nad človekovo svobodo, nad njegovim<br />

razmišljanjem, doživljanjem in<br />

ravnanjem.<br />

Ker so koalicijski poslanci zatrjevali,<br />

da zakon podpirajo, daje dobro pripravljen,<br />

da<br />

bi bil primeren za nadaljnjo<br />

obravnavo, sem bila prepričana,<br />

da bodo glasovali zanj, ga spustili vsaj<br />

v drugi krog, a sem se krepko zmotila,<br />

potrdilo ga je samo devet. Argument<br />

ostalih je bU, da terja širšo družbeno<br />

razpravo, zato nam bodo dali možnost<br />

odločanja na posvetovalnem referendumu.<br />

Reagirala sem<br />

čustveno<br />

- z jezo in obžalovanjem. Denar bodo<br />

zapravljali za referendum (5<br />

milijonov?),<br />

imajo pa<br />

toliko glasov, da bi<br />

ga lahko brez težav sprejeli! Še zlasti,<br />

ker se jim zdi dober, ki nikogar v nič<br />

ne<br />

sili, daje samo možnost rešitve za<br />

najhujšo človekovo stisko. (Tisti, ki so<br />

se z njo že srečali v svoji bližini, najbolje<br />

vedo, o čem je govora.) Ko<br />

skupaj prespala in se<br />

si<br />

Da<br />

sem vse<br />

pomirila, sem<br />

rekla, da jim moram bolj zaupati.<br />

taka odločitev gotovo pomeni še<br />

največjo možnost, da zakon ne bi<br />

odšel<br />

na smetišče. In če ne bi predlagali<br />

referenduma oni, sem prepričana, da<br />

bi<br />

ga gotovo opozicija.<br />

Zdaj je na nas, da bomo v čim večjem<br />

številu šli na referendum in zakon<br />

podprli, kljub prizadevanju desnice in<br />

RKC, da bi z zastraševanjem dosegla<br />

nasprotno. Saj ne prinaša dobrobiti<br />

samo peščici, ampak potencialno<br />

vsem nam. V nasprotnem primeru<br />

bomo kot do zdaj lajšali neskončne<br />

muke samo hišnim ljubljenčkom, ljudje<br />

bodo morali trpeti naprej. Zlasti revni.<br />

Bogataši si<br />

bodo poiskali pomoč<br />

v naprednih državah. Desnica bo še<br />

naprej pela litanije o svetosti življenja,<br />

ob tem pa podpirala genocid v Gazi. In<br />

zdravniki? Še naprej bodo (tudi brez<br />

dogovora s svojci in še manj s pacienti)<br />

izključili aparate, ki<br />

ohranjajo<br />

pri življenju, predpisovali »zdravila z<br />

dvojnim učinkom«, ki pogosto vodijo<br />

v smrt, si zatiskali oči, mirili vest in<br />

»klečali« pred Hipokratovo prisego.<br />

Polona Jamnik, Bled


Reporter 02.04.<strong>2024</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 8<br />

Površina: 354 cm 2 1 / 1<br />

ID<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

ske obveščevalne službe SVR, ki naj bi<br />

RUSKI HEKERJI SO NAPADLI spletno stran<br />

po neuradnih podatkih pa tudi člana ru- čen pa naj bi bil predvsem poseben papir,<br />

predsednice države Nataše Pirc Musar, bil povezan s širjenjem ruske propagande<br />

ki nekaj ur ni bila dostopna. Rusi so nato<br />

v Slovenijo. Lemešev je bil povezan z<br />

nadaljevali z napadi na spletišča drugih<br />

več desetimi ruskimi državljani, ki so v<br />

državnih ustanov, a pristojni organi Sloveniji bivali s študentskimi vizumi, če-<br />

pravijo, da večje škode ni bilo. Direktor prav so bili nekateri med njimi stari tudi<br />

Urada za informacijsko varnost dr. Uroš<br />

več kot 40 ali 50 let. Ob porastu vpisa<br />

Svete je pojasnil, da je prišlo do povečanega<br />

ruskih »študentov« na slovenske universki<br />

prometa na slovenski kibernetze<br />

so slovenski varnostni organi zastrigli z<br />

infrastrukturi in da ni šlo za klasični<br />

ušesi in odkrili povezave z atašejem na ru-<br />

kibernetski incident. Od začetka vojne ski ambasadi - Lemešev naj bi bil ključna<br />

v Ukrajini so tovrstni napadi na spletno oseba pri organizaciji ruske propagandne<br />

infrastrukturo držav članic EU in zveze mreže v Sloveniji, zato ga je doletel izgon.<br />

Nato kar pogosti. Povod za napad naj bila<br />

priključitev Slovenije češki pobudi za nabavo<br />

ČE BI SOČASNO IZVEDLI EVROPSKE VOLITska<br />

streliva Ukrajini, zaradi česar je ru-<br />

VE in še posvetovalne referendume, bi lah-<br />

hekerska skupina na omrežju x napovedala<br />

ko zmanjkalo papirja za glasovnice, sva-<br />

kibernetsko vojno naši državi.<br />

ri direktor državne volilne komisije Igor<br />

Zorčič. Podjetje Cetis je namreč DVK obvestilo,<br />

RUSKI DIPLOMAT, ki ga je Slovenija pred<br />

da ne more zagotoviti, da bo lahko<br />

dvema tednoma razglasila za nezaželeno<br />

zagotovilo zadostne količine papirja za ti-<br />

osebo in mu dala teden dni časa, da se skanje glasovnic, javnih obvestil in druge-<br />

pobere, je zapustil državo. Gre za Sergeja ga materiala. Vsak dodaten referendum bi<br />

Lemeševa, namestnika vojaškega atašeja<br />

namreč zahteval tiskanje 1,7 milijona gla-<br />

na ruskem veleposlaništvu v Ljubljani, sovnic in drugega materiala, problemati-<br />

Spletna stran predsednice države Nataše Pirc DireKtor DVK Igor Zorčič svari pred sočasno<br />

Musarje bila tarča hekerjev. izvedbo evropskih volitev in referendumov.<br />

Anže Logarje izgubil podpredsedniški položaj v odboru za zunanjo politiko.<br />

Površina: 354 cm 2 79<br />

na katerem so natisnjene glasovnice. Če<br />

naj bi poleg volitev, ki bodo 9. junija, izvedli<br />

še kak referendum, bi moral Cetis menda<br />

že konec prejšnjega tedna obvestiti dobavitelja<br />

o količini papirja, ki jo potrebuje.<br />

NA BRDU PRI KRANJU je potekala državna<br />

proslava ob 20. obletnici vstopa Slovenije<br />

v zvezo Nato, na kateri pa ni bilo predstavnikov<br />

koalicijske Levice. Ta se je v svoji slogi<br />

ob tej priložnosti pretvorila v opozicijsko<br />

nevladno stranko in na proslavo ne le ni<br />

poslala svojih ministrov in poslancev,<br />

temveč<br />

je ob obletnici pozivala še na protest,<br />

ki so ga v Ljubljani organizirali nasprotniki<br />

članstva Slovenije v Severnoatlantskem<br />

zavezništvu. Na protestu so<br />

zahtevali ustavitev<br />

povečanja vojaških izdatkov, ustavitev<br />

vojaške in finančne pomoči za nadaljevanje<br />

vojne v Ukrajini, embargo na izvoz<br />

orožja v Izrael in sprejetje sankcij proti<br />

»izraelskemu režimu apartheida«.<br />

POSLANCI SDS Eva Irgl, Anže Logar in<br />

Dejan Kaloh, ki niso podpisali izjave o<br />

zvestobi stranki, so ostali brez vodilnih<br />

mest v parlamentarnih odborih. Irglova<br />

tako ni več predsednica komisije za peticije,<br />

človekove pravice in enake<br />

možnosti,<br />

Logar ni več podpredsednik odbora<br />

za zunanjo politiko, Kaloh pa je ostal<br />

brez položaja podpredsednika odbora za<br />

pravosodje. Zanimivo, proti razrešitvi trojice<br />

so glasovali vsi poslanci NSI, menda<br />

v »izraz naše solidarnosti in dobrodošlice<br />

novim sosedom v poslanskih klopeh«.<br />

Trojica bo izgubo funkcij še najbolj občutila<br />

pri plači - med 500 do 1000 evrov<br />

bruto mesečno manj bi lahko prejeli.<br />

MARKO<br />

MEDVEŠEK


Reporter 02.04.<strong>2024</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 10<br />

Površina: 175 cm 2 1 / 1<br />

izjave tedna<br />

»Vojska je kakor napis Pozor, hud pes pred hišo,<br />

brez njega se lahko vsak sprehaja po tvojem<br />

dvorišču.«<br />

Štabni vodnik TOMAŽ VARGA v Jani o pomembnosti vojske.<br />

»Drugače bom povedal:<br />

če bi Janez Janša<br />

šel kandidirat za župana Ljubljane,<br />

bila največja udeležba, pa trdim, da bi<br />

jaz z veliko večino zmagal, še bolj kot<br />

takrat, ko je bil Logar.«<br />

bi<br />

ZORAN JANKOVIČ je v oddaji Marcel izzval Janeza Janšo, naj<br />

se z njim pomeri na volitvah.<br />

»Doslej je bilo v državni zbor vloženih šest interpelacij,<br />

štiri so<br />

bile namenjene izključno političarkam.<br />

Ženske smo v politiki za marsikoga moteče.<br />

Sama nosim še dodatni nahrbtnik: sem tujka, migrantka,<br />

čejurka.«<br />

Ministrica za digitalno preobrazbo EMILIJA STOJMENOVA DUH<br />

je SDS očitala, daje interpelacijo zoper njo vložila iz ideoloških<br />

vzrokov.<br />

»Pričakovano so najglasnejši tisti, ki<br />

imajo dovolj<br />

varno pozicijo na trgu delovne sile, povpraševanje<br />

po zdravnikih je veliko, vse to vpliva na njihovo<br />

in<br />

dobro izhodišče pri zahtevah po višjih plačah<br />

boljših delovnih razmerah.«<br />

DR. MIROLJUB IGNJATOVIČ v Delu o privilegiranih stavkajočih<br />

zdravnikih.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Površina: 175 cm 2 »Najbolj žalostno je, da se smučarska<br />

zveza leta <strong>2024</strong> zaveda, da nimamo za<br />

Žanom Kranjcem nikogar. »<br />

ANDREA MASSI za Metropolitan o krizi slovenskega<br />

smučanja.<br />

»Tisti trenutek, ko bi me začeli v NSI hvaliti za gospodarski<br />

program ali karkoli drugega, bi se kot<br />

socialni demokrat globoko zamislil.«<br />

MILAN BRGLEZ v Delu o političnih partnerjih, ki si jih ne želi.<br />

»Te lovorike čisto nič ne pomagajo, ko moraš zjutraj<br />

otroka prepričati, da se obleče.«<br />

PETER PREVC je v Denis Avdič Shovvu pojasnil, kako ostaja<br />

skromen.<br />

»V komuniste verjamejo danes samo še<br />

na desnici.«<br />

Filozof PETER KLEPEC v Mladini o desnici, ki komuniste<br />

uporablja za strašenje.<br />

»Robert Golob je utelešenje žrtve od samega<br />

začetka. Najprej je bil žrtev Janše, ki ga je odrezal<br />

z vodilnega mesta v energetiki, potem je bil žrtev,<br />

ki se je žrtvovala za našo svobodo, in zdaj je<br />

žrtev, ker je ujetnik najbolj pritlehnih govoric in<br />

opravljanj.«<br />

LEON MAGDALENC v Dnevniku o Robertu Golobu, žrtvi.<br />

80


Reporter 02.04.<strong>2024</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 12<br />

Površina: 110 cm 2 1 / 1<br />

porota<br />

EMILIJA<br />

MILAN<br />

VERONIKA<br />

JANEZ<br />

STOJME-<br />

BRGLEZ,<br />

BOŠKOVIČ<br />

BRATOVŽ<br />

NOVADUH,<br />

evropski<br />

-POHAR<br />

gre v pokoj,<br />

ministrica<br />

za<br />

poslanec,<br />

se<br />

bo<br />

vodila<br />

restavracijo<br />

digitalno preo-<br />

bo na kon-<br />

delegacijo<br />

JB v središču<br />

brazbo, je preživela interpelacijo,<br />

gresu SD 13. aprila potegoval za<br />

Evropske unije v Afganistanu in<br />

Ljubljane pa bo prepustil sinu<br />

saj soji kožo rešili koalicijski<br />

položaj predsednika stranke. Če<br />

Kazahstanu. Slovenska diplo-<br />

Tomažu in hčerki Nini. Pionir vr-<br />

poslanci. V SD s stisnjenimi<br />

bo izvoljen, se bo še enkrat podal<br />

matka je zadnja leta delovala v<br />

hunske kulinarike v Sloveniji si je<br />

zobmi, v Levici pa so se vzdržali,<br />

v boj za evropskega poslanca,<br />

Bruslju na stalnem predstav-<br />

ime najprej ustvaril v Domžalah,<br />

saj gre za najslabšo ministrico v<br />

toda obljublja, da z zadnjega<br />

ništvu pri EU kot predstavnica<br />

kjer je s svojim mojstrstvom<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

vladi Roberta Goloba. Najbolj seje<br />

kompromitirala z nakupom 300<br />

tisoč prenosnikov za 6,5 milijona<br />

evrov, ki so končali v skladišču<br />

v Logatcu. Njeno razrešitev so<br />

podprli v SDS, NSI in nepovezana<br />

poslanka Mojca Šetinc Pasek. [IK]<br />

Površina: 110 cm 2 mesta na listi. Če bo izvoljen tudi<br />

v Evropski parlament, pa bo tam<br />

ostal šest mesecev, kolikor je<br />

najmanj treba, da stranka obdrži<br />

poslanca, nato pa bo deloval<br />

doma. Ne izključuje možnosti, da<br />

vstopi v vlado, če bo to v interesu<br />

stranke. [IKJ<br />

81<br />

Slovenije v varnostno-političnem<br />

odboru, udobje evropske metropole<br />

pa bo zamenjala za življenje<br />

v eni najnevarnejših regij sveta.<br />

Gre sicer za veliko čast in<br />

priznanje Slovenki, ki bo poslej<br />

edina veleposlanica z Zahoda v<br />

Kabulu. [MM]<br />

navdušil Janeza Drnovška, in se<br />

nato preselil v prestolnico. Po<br />

45 letih je dovolj vsakodnevnega<br />

dela v kuhinji, pravi, zdaj se bo<br />

posvetil pisanju biografije, v<br />

kateri obljublja razkriti tudi kako<br />

svojo lumparijo. [MM]


Reporter 02.04.<strong>2024</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 16<br />

Površina: 177 cm 2 1 / 1<br />

Logarjev aksiom<br />

igor kršinar o usodi Anžeta Logarja<br />

igor.krsinar@reporter.si<br />

»Sedaj že lahko rečem, da imamo v slovenski politiki<br />

novi aksiom. Logarjev aksiom: Iz velikega raste malo,«<br />

nam je pred tedni sporočil nekdanji evropski poslanec<br />

Miha Brejc, ki se je z SDS razšel, potem ko ga<br />

je Janez Janša izobčil iz svojih vrst, ker je njegov zet<br />

Gregor Virant ustanovil svojo stranko. Državljanska<br />

lista je nato na volitvah pobrala del volivcev SDS, toda<br />

hkrati je pridobila tudi nekatere sredinske volivce.<br />

Po volitvah je Virant s svojimi poslanci preprečil<br />

odvzeta vrednost. Ker povrhu vsega ni hotel podpisati<br />

izjave zvestobe poslanski skupini, so ga skupaj z<br />

Evo Irgl preselili v zadnjo klop, kjer je že sedel Dejan<br />

Kaloh, nato pa so trojici odvzeli še položaje v parlamentarnih<br />

delovnih telesih. Na seje poslanske skupine<br />

in strankinih organov niso več vabljeni, postali<br />

so persona non grata. Edino poslancem NSI so se<br />

zasmilili, na njihovo željo niso glasovali za njihovo<br />

razrešitev s položajev v parlamentarnih odborih.<br />

pohod na oblast Zoranu Jankoviču in omogočil drugo<br />

Janševo vlado, a po enem letu, ko Janša ni verodostojno<br />

pojasnil izvora<br />

svojega premoženja KPK,<br />

Zdaj ima Logar vnovič priložnost, da stori nekaj velikega.<br />

To ni nujno stranka. Lahko skupaj z izobčeni-<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Zdaj ima Logar vnovič<br />

priložnost, da stori<br />

nekaj velikega. To ni<br />

nujno stranka. Lahko<br />

skupaj z<br />

kolegoma<br />

izobčenima<br />

okrepi vrste<br />

NSI, ki na svojem čelu<br />

nima karizmatične<br />

osebe.<br />

podprl njeno strmoglavljenje z Alenko Bratušek.<br />

V podobnem položaju je zdaj Anže Logar, ki sploh<br />

še ni ustanovil svoje stranke, a za Janšo je že dovolj<br />

moteče to, da z Društvom Platforma sodelovanja organizira<br />

okrogle mize in obiskuje slovenske regije.<br />

Po predsedniških volitvah, na katerih je v prvem krogu<br />

prepričal 34 odstotkov volivcev, v drugem pa celo<br />

več kot 46 odstotkov, je napovedal, da smo »na začetku<br />

nečesa velikega«, nato je nastalo majhno društvo.<br />

Iz velikega upa slovenske desnice se je spremenil<br />

v veliki obup. Ko so v SDS ugotovili, da bi jim morebitna<br />

Logarjeva stranka pobrala med 25 do 30 odstotkov<br />

volivcev, za Janšo ni bil več dodana, ampak<br />

Površina: 177 cm 2 ma kolegoma okrepi vrste NSI, ki na svojem čelu nima<br />

karizmatične osebe. Kmalu bodo potrebovali novega<br />

vodjo, če bo Matej Tonin izvoljen za evropskega<br />

poslanca, še bolj pa, če ne bo. Skupaj z NSI lahko<br />

podprejo ustavne spremembe in spremembe volilnega<br />

zakona, s katerimi bi ukinili volilne okraje in uvedli<br />

preferenčne glasove. S tem bi omogočili, da bi bila<br />

v primorski volilni enoti lahko izvoljena tako Eva Irgl<br />

kot Jernej Vrtovec. Stranka bi končno presegla deset<br />

odstotkov, morda bi se približala dvajsetim ali posegla<br />

še višje. Desni volivci bi končno dobili izbiro, in<br />

Janša ne bi bil samoumevno njihov edini mandatarski<br />

kandidat. Čas je na strani pogumnih. Vprašanje<br />

pa je, ali ga ima Logar dovolj - časa ima vsekakor. ■<br />

82


Reporter 02.04.<strong>2024</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 18<br />

Površina: 1.860 cm 2 1 / 4<br />

Dvojna igra slovenskega Orbana<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Površina: 2 IGOR KRŠINAR<br />

igor.krsinar@rcportDr.si<br />

Pred evropskimi volitvami se krepijo skrajno desne<br />

stranke, ki jih podpira in financira ruski avtokrat<br />

Vladimir Putin. Med njimi je tudi stranka madžarskega<br />

premiera Viktorja Orbana, ki v EU sedi na dveh stolih,<br />

saj še naprej sodeluje s Putinom, hkrati pa prejema<br />

bruseljski denar. Po odhodu iz zmerne Evropske ljudske<br />

stranke se želi pridružiti Evropskim konservativcem in<br />

reformistom, med katerimi so skrajno desne stranke,<br />

koalicijo z njimi pa zahteva tudi njegov slovenski<br />

pribočnik, prvak SDS Janez Janša. Kakšne so v resnici<br />

možnosti za konec sedanje zmerne evropske koalicije in<br />

kdo so favoriti za ključne položaje v EU?<br />

1.860 cm<br />

83<br />

etošnje evropske volitve bodo prelomne.<br />

Zadnje ankete kažejo na<br />

porast podpore skrajno desnim<br />

strankam, ki so povezane v stranko<br />

Evropskih konservativcev in reformistov<br />

(ECR) ter še bolj skrajno skupino<br />

Identiteta in demokracija (TD). Zlasti<br />

slednje podpira in financira ruski predsednik<br />

Vladimir Putin, da nato glasujejo v<br />

skladu z njegovimi interesi. Po drugi strani<br />

pa naj bi kljub padcu podpore še vedno<br />

dobile večino glasov Evropska ljudska<br />

stranka (EPS), socialisti (Socialisti in demokrati)<br />

in<br />

liberalci (Prenovimo Evropo),<br />

medtem ko njihovim zaveznikom, zelenim<br />

in evropski levici, kaže zelo slabo. V<br />

zadnjih mesecih se pojavljajo ugibanja,<br />

ali bo Evropska ljudska stranka sklenila<br />

koalicijo z desno konservativno skupino,<br />

za kar se<br />

zavzema tudi njena največja slovenska<br />

članica SDS.


Reporter 02.04.<strong>2024</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 18<br />

Površina: 1.860 cm 2 2 / 4<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Janševi skrajno desni zavezniki<br />

»Če bo Evropska ljudska stranka po evropskih<br />

volitvah oblikovala podobno koalicijo<br />

kot v zadnjih obdobjih z levico, socialisti<br />

in zelenimi ter na evropski ravni ponavljala<br />

nemško veliko koalicijo, ki je naredila veliko<br />

škodo, potem bomo razmislili o nadaljnjem<br />

sodelovanju. Toda verjamem, da se<br />

večina ELS zavzema za oblikovanje resnične<br />

desnosredinske koalicije z ECR, konservativci<br />

in drugimi strankami, ki so pripravljeni<br />

reševati probleme Evrope,« je izjavil<br />

prvak SDS Janez Janša oktobra lani v intervjuju<br />

za bruseljski portal Voice ofEurope.<br />

V intervjuju je še potrdil, da bi bil pripravljen<br />

sodelovati tudi s strankami skupine<br />

Identiteta in demokracija (to je še bolj skrajna<br />

desna skupina), vendar pa le s tistimi,<br />

ki v vojni v Ukrajini niso na strani Rusije.<br />

Toda njegov prijatelj in pokrovitelj, madžarski<br />

premier Viktor Orban igra dvojno<br />

igro, saj je vseskozi v dobrih odnosih z ruskim<br />

predsednikom Vladimirjem Putinom.<br />

»Na Madžarskem je položaj drugačen, saj<br />

imajo odprta vprašanja glede svoje manjšine<br />

v Ukrajini,« se je sprenevedal Janša.<br />

Orbanova stranka Fidesz je bila tako kot<br />

SDS članica ELS, vendar je iz nje izstopila,<br />

saj bi bila sicer izključena. Zdaj se Orban<br />

zavzema za vstop v skupino ECR, v kateri<br />

je donedavna poljska vladajoča stranka<br />

Zakon in pravica (PIS), s katero se je<br />

Orban razšel prav v primeru ruske agresije<br />

na<br />

Ukrajino. Kljub temu Poljaki podpirajo<br />

njegov vstop v ECR. Ostro pa mu nasprotujejo<br />

švedski demokrati ter<br />

nizozemski in<br />

flamski člani. Švedi celo grozijo, da bodo<br />

v primeru njegovega vstopa sami zapustili<br />

skupino. Ključno vlogo<br />

bo verjetno odigrala<br />

italijanska premierka Giorgia Meloni,<br />

ki je ostra nasprotnica Putina in je velika<br />

podpornica predsednice Evropske komisi-<br />

Površina: 1.860 cm 2 je Uršule von der Leyen in ZDA. Ne le da ji je<br />

uspelo iz nekdanje postfašistične stranke<br />

narediti konstruktivno proevropsko stranko,<br />

ampak podpira tudi odpravo veta pri<br />

glasovanju v Svetu EU, čemur pa odločno<br />

nasprotuje Orban. Stranka Melonijeve utegne<br />

presenetiti tudi na evropskih volitvah,<br />

saj v Italiji še vedno uživa visoko podporo.<br />

V skupini konservativcev so tudi španski<br />

neofašisti Vox, katerih priljubljenost<br />

pa upada. Prav tako je članica te skupine<br />

zmerna češka vladajoča Državljanska demokratska<br />

stranka premierja Petra Fiale,<br />

ki pa po svoji usmeritvi spada bolj med liberalce<br />

kot konservativce. Nasprotno pa<br />

velja za prejšnjo češko vladajočo stranko<br />

Ano Andreja Babiša, ki bolj kot med liberalce<br />

spada med konservativce.<br />

Zato so lahko sedanje ankete varljive.<br />

Pričakovati je, da bodo nekatere stranke<br />

zamenjale politično skupino, in tako se bo<br />

84


Reporter 02.04.<strong>2024</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 18<br />

Površina: 1.860 cm 2 3 / 4<br />

BOktobra<br />

z Le prvo damo<br />

francoske dolga leta<br />

financirale Putinove banke. Zdaj njeno stranko<br />

uradno vodi mladi Jordan Bardella. — "<br />

na koncu lahko ECR še okrepila na škodo<br />

skih volitvah, odgovarja poslanka SDS/<br />

pričakujemo izgovore, da ELS ni več kr-<br />

ELS in liberalcev. Socialisti so iz svojih vrst<br />

ELS Romana Tomc: »Seveda je tudi ta koa-<br />

ščanska, da podpira migrante, da se bo-<br />

izključili slovaško stranko<br />

Smer premier-<br />

licija, ki jo omenjate, vsebolj verjetna. Tudi<br />

do oni borili za pravo Evropo in prave vre-<br />

ja Roberta Fica, ki je poleg Orbana največji<br />

Putinov podpornik v EU. Tudi ta lahko<br />

preseneti na evropskih volitvah, nato pa<br />

sama zagovarjam<br />

tesnejše sodelovanje ELS<br />

z ECR.« Kot je znano, SDS in SLS na nedavnem<br />

kongresu ELS v Bukarešti nista pod-<br />

dnote. Ob tem je pomenljivo, da je Nemška<br />

škofovska konferenca pred evropskimi volitvami<br />

državljane pozvala, naj ne volijo<br />

se pridruži eni od skrajno desnih skupin.<br />

prli sedanje predsednice Evropske komisi-<br />

skrajno desne AFD, medtem ko slovenski<br />

Od vsega tega bo potem odvisno novo raz-<br />

je Uršule von der Leyen za<br />

vodilno kandi-<br />

škofje podpirajo SDS.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

merje sil v Evropskem parlamentu. Poleg<br />

SDS koalicijo ELS in ECR zagovarjajo tudi<br />

češki in slovaški krščanski demokrati ter<br />

francoski republikanci, ki so Orbana podprli<br />

v ELS, ko so ga iz nje izključevali. Toda<br />

sodeč po anketah, ni pričakovati, da se bodo<br />

na evropskih volitvah okrepili. Glavno<br />

besedo v ELS naj bi še naprej imeli nemški<br />

krščanski demokrati CDU, ki so ob podpori<br />

skandinavskih sestrskih strank veliki<br />

nasprotniki sodelovanja s skrajno desnico,<br />

tudi z ECR. Še toliko bolj pa z identitarci,<br />

med katerimi so Alternativa za Nemčijo<br />

(AFD), Nacionalni zbor (Marine Le Pen),<br />

Liga (Matteo Salvini), avstrijski svobodnjaki,<br />

nizozemska Stranka za<br />

svobodo (Geert<br />

VVilders) in druge skrajno desne stranke.<br />

Znano je, da so vse te stranke (vsaj pred<br />

vojno v Ukrajini) financirale ruske banke,<br />

zanje agitirajo ruske tajne službe, širijo neresnice<br />

in se vpletajo v volitve, tudis hekerskimi<br />

vdori. Voditelji teh strank so pogosto<br />

v Putinovi družbi, poslanci pa v Evropskem<br />

parlamentu glasujejo v skladu z interesi<br />

Kremlja. Podobno velja za Orbana,<br />

ki se je oktobra lani s Putinom srečal med<br />

obiskom v Pekingu, kamor ga je povabil kitajski<br />

predsednik Xi Jinping.<br />

Bo SDS zapustila Evropsko ljudsko<br />

stranko?<br />

»O tem je še prezgodaj govoriti. Počakajmo,<br />

kaj bo prinesel volilni rezultat,« na naše<br />

vprašanje, kakšna bo koalicija po evrop-<br />

Površina: 1.860 cm 2 85<br />

datko, ki je prejela kar 400 glasov, 89 pa<br />

jih je bilo proti. Iz Slovenije jo je v imenu<br />

NSI podprla le evropska poslanka Ljudmila<br />

Novak. »Zanimivo, von der Leynova uživa<br />

tudi podporo liberalcev in socialistov ter<br />

voditeljev članic EU, ni pa dovolj dobra za<br />

SDS in SLS,« to komentira Novakova, ki na<br />

letošnjih evropskih volitvah nastopa zadnja<br />

na listi NSI. Po njenih besedah je von<br />

der Leynova po odhodu nemške kanclerke<br />

Angele Merkel postala<br />

najmočnejša evropska<br />

političarka, saj sta sedanji nemški kancler<br />

Olaf Scholz in odhajajoči francoski<br />

predsednik Emmanuel Macron precej šibkejša.<br />

Tomčevapa na vprašanje, koga podpira<br />

za predsednico oziroma predsednika<br />

Evropske<br />

komisije, odgovarja: »Nikogar od<br />

doslej znanih kandidatov.«<br />

Če se malo pošalimo, bo morda moral za<br />

to funkcijo kandidirati Orban, za čigar interese<br />

se je Tomčeva skupaj s kolegom Milanom<br />

Zverom v iztekajočem se mandatu<br />

v poslanskih klopeh najbolj borila. Na že<br />

omenjenem kongresu se ELS ni odločila za<br />

zavezništvo zECR, ki jo občudujeta Janša in<br />

Orban. Zato bi bilo pričakovati, da bo SDS<br />

izstopila iz ELS. Po naših virih je to predvsem<br />

odvisno od tega, koliko močna bo ta<br />

skupina postala po evropskih<br />

volitvah. Za<br />

to že pripravljajo teren. Nalisti SDS je denimo<br />

Branko Grims, ki svoj uspeh gradi s protimigrantsko<br />

retoriko, večkrat je tudi že izjavil,<br />

da bi moralaSDS slediti Orbanu in zapustiti<br />

ELS. Če se bo to zgodilo, lahko pri-<br />

Zasuk v desno<br />

Drugače od Tomčeve je Novakova prepričana,<br />

da bodo ljudska stranka, socialisti in<br />

liberalci prejeli dovolj glasov za absolutno<br />

večino ter da koalicije s konservativci<br />

ne bo. Potrdila pa je, da so veliki pritiski<br />

za povezavo ELS z ECR, za to se, kot rečeno,<br />

najbolj zavzemajo<br />

francoski republikanci,<br />

Naprej Italija (slednji so v koaliciji<br />

z Melonijevo), v Sloveniji pa SDS in SLS,<br />

vendar po njenem prepričanju te stranke<br />

ne bodo imele vidnejše vloge v Evropskem<br />

parlamentu. Vsekakor pa v takšni koaliciji<br />

ne bi bilo socialistov, ki odločno zavračajo<br />

sodelovanje z ECR, tudi z Melonijevo.<br />

Tej nasprotujeta tudi oba njihova slovenska<br />

evropska poslanca Matjaž Nemec<br />

in Milan Brglez. Slednji se celo zavzema za<br />

združitev socialistov in zelenih, s čimer bi<br />

lahko postali največja parlamentarna<br />

skupina,<br />

ki bi ji pripadel sedež predsednika<br />

Evropske komisije. »Zaslužimo si predsednika<br />

Evropske komisije, ki ne bo paktiral<br />

s skrajno desnico,« je Brglez kritičen<br />

do von der Leynove, ki se zelo dobro razume<br />

z Melonijevo. Ob tem je še opozoril, da<br />

sta njeno izvolitev pred petimi leti podprla<br />

tudi Viktor Orban in<br />

Jaroslavv Kaczyinski,<br />

predsednik nekdanje poljske vladajoče<br />

stranke PIS. Brglez še pravi, da je z ECR<br />

možno sodelovanje pri posameznih resolucijah,<br />

ki zadevajo mednarodno politiko,<br />

kar pa ne velja za identitarce (ID).


Reporter 02.04.<strong>2024</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 18<br />

Površina: 1.860 cm 2 4 / 4<br />

Površina: 1.860 cm 2 86<br />

Klemen Grošelj, ki je v Evropskem parlamentu<br />

član liberalne skupine Renew<br />

(Prenovimo<br />

Evropo), pa je prepričan, da bo naslednja<br />

koalicija bolj desna kot leva ter da<br />

bo zraven tudi ECR, vsaj kot tihi partner.<br />

Sploh, ker z nekaterimi člani te skupine,<br />

npr. z Melonijevo in češko ODS, že zdaj dobro<br />

sodelujejo. Grošelj tudi opozarja, da se<br />

lahko v ECR po volitvah okrepijo z novimi<br />

člani, česar pa trenutne ankete še ne<br />

zaznavajo.<br />

Kot še pravi, se bo zasuk v desno poznal<br />

tudi v politiki: »Več bo razumevanja<br />

za kmete, čeprav so podnebne spremembe<br />

nujne, okrepila se bo obrambna dimenzija,<br />

saj je von der Leynova napovedala komisarja<br />

za obrambo. Sam sem do tega skeptičen,<br />

to bo kvečjemu komisar za obrambno<br />

industrijo.« Ob tem še dodaja, da bo morala<br />

EU okrepiti svojo konkurenčnost, saj<br />

evropska industrija zaostaja za Kitajsko,<br />

iz tega razloga bo morala zagotoviti tudi<br />

ogromne investicije v<br />

infrastrukturo.<br />

Prav tako bo morala zagotoviti tudi tržno<br />

sprejemljive cene energije tervlaganja v<br />

raziskave in inovacije, kjer je zaspala zlasti<br />

avtomobilska industrija. Za dostop do surovin<br />

pa bo morala EU sodelovati z avtoritarnimi<br />

režimi, ki jih imajo, kot že zdaj sodeluje<br />

z Azerbajdžanom. Posebno nevarnost<br />

bo krepitev desnice pomenila za človekove<br />

pravice in svoboščine, sploh če v<br />

ZDA zmaga Donald Trump, bo Evropa edini<br />

otok demokracije. Več<br />

bo tradicionalizma,<br />

krepil se bo tudi strah pred migracijami,<br />

zlasti pred volitvami, še meni Grošelj.<br />

Nemška škofovska<br />

konferenca je pred<br />

evropskimi volitvami<br />

državljane pozvala,<br />

naj ne volijo skrajno<br />

desne AFD, medtem<br />

ko slovenski škofje<br />

podpirajo SDS.<br />

Na položaju potencialnega komisarja za<br />

obrambo vidijo poljskega zunanjega ministra<br />

Radoslavva Sikorskega, prav tako naj<br />

bi pomembno funkcijo, morda kot podpredsednik<br />

komisije, zasedel glavni kandidat<br />

socialistov, Luksemburžan Nicolas<br />

Schmidt. Na čelo ECB pa bi se spet lahko<br />

vrnil Italijan Mario Draghi. Vse je odvisno<br />

od razpleta volitev, nato pa<br />

dogovorov med<br />

strankami, pri čemer bodo pri delitvi upoštevali<br />

tudi interese velikih članic in zastopanost<br />

vseh evropskih regij.<br />

Uganka je tudi slovenski komisar, saj ima<br />

škarje in platno premier Robert Golob. Po<br />

naših informacijah skoraj zagotovo ne bo<br />

podaljšal mandata sedanjemu komisarju<br />

Janezu Lenarčiču, ampak bo imenoval nekoga<br />

od svojih najožjih zaupnikov. Govori<br />

se o ministru za energijo Bojanu Kumru, finančnem<br />

ministru Klemenu Boštjančiču,<br />

državnemu sekretarju v kabinetu predsednika<br />

vlade Vojku Volku, dobro obveščeni<br />

pa pravijo, da bo to ženska. Pa ne Tanja Fajon,<br />

ki se lahko v primeru Brglezove izvolitve<br />

na čelo SD poslovi s položaja zunanje<br />

ministrice. Prav tako tudi ne nekdanja komisarka<br />

Violeta Bulc, ld naj bi bila odgovorna<br />

za to, da se je Slovenija osramotila z izgubljeno<br />

tožbo proti Hrvaški zaradi nespoštovanja<br />

arbitraže. Našim vodilnim politikom<br />

je namreč zamolčala, da je takratni predsednik<br />

komisije Jean-Claude Juncker v predal<br />

pospravil mnenje pravne službe komisije,<br />

da Hrvaška krši mednarodno pravo,<br />

ker ne spoštuje arbitraže. Bolj kot lastni domovini<br />

je bila zvesta kontroverznemu Luksemburžanu.<br />

Premier Golob pa je že sam izjavil,<br />

da se ne bo potegoval za evropskega<br />

komisarja, čeprav je slišati, da bi imel velike<br />

možnosti za energetski resor, saj je v času<br />

energetske krize s svojimi izkušnjami zelo<br />

navdušil evropske politike. ■<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Kandidati za<br />

najvišje funkcije<br />

Od oblikovanja prihodnje koalicije bo odvisna<br />

tudi zasedba ključnih položajev v EU:<br />

predsednika<br />

Evropske komisije, predsednika<br />

Evropskega parlamenta, predsednika<br />

Sveta EU, visokega predstavnika EU za zunanjo<br />

in varnostno politiko ter predsednika<br />

Evropske<br />

centralne banke. Sedanja koalicija<br />

ljudske stranke, socialistov in liberalcev<br />

se je neuradno že dogovorila, da bo predsednica<br />

Evropske komisije ostala Uršula von<br />

der Leyen, seveda če bo ELS spet dobila naj<br />

-<br />

več poslanskih sedežev. Prav tako je dogovorjeno,<br />

da naj bi Roberta Metsola ostala<br />

na položaju predsednice Evropskega parlamenta,<br />

verjetno za dve leti in pol, nato pa<br />

bi ta položaj prevzeli socialisti, če bodo drugouvrščena<br />

stranka. Vse preostale funkcije<br />

so odprte, pričakovati je, da bosta predsednik<br />

EU in visoki predstavnik EU socialist<br />

oziroma liberalec. Trenutno je na čelu Sveta<br />

EU belgijski liberalec Charles Michele, visoki<br />

predstavnik pa španski socialist Josep<br />

Borell.<br />

Za<br />

prihodnjega predsednika Evropskega<br />

sveta se omenja portugalski socialist Antonio<br />

Costa, ki je nedavno odstopil s premierskega<br />

položaja zaradi korupcijske afere v<br />

vladi, visoka predstavnica pa bi lahko bila<br />

liberalka, estonska<br />

premierka Kaja Kallas.<br />

Janez Janša je ruskega predsednika obiskal leta 2006, ko je prvič vodil vlado, nato pa še 2012, ko jo je<br />

vodil drugič. Takrat je potisnil Slovenijo v odvisnost od ruskega plina. I J<br />

Slovenijo je prejšnji teden obiskala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, ki se je ob<br />

tem srečala tudi s premierjem Robertom Golobom.


Reporter 02.04.<strong>2024</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 24<br />

Površina: 2.981 cm 2 1 / 7<br />

Površina: 2.981 cm 2 87<br />

xi IHK8§k< )<br />

-<br />

|Kk |<br />

/ ■rj?*<br />

Bps<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

m%SmM<br />

*Ws!SSS<br />

MsSiM&gg%z%<br />

XB


Reporter 02.04.<strong>2024</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 24<br />

Površina: 2.981 cm 2 2 / 7<br />

Površina: 2.981 cm 2 88<br />

MATEJ TONIN<br />

predsednik Nove Slovenije<br />

ČE DESNICA<br />

NE BO INOVATIVNA,<br />

BOMO GLEDALI<br />

ŠE PETO EPIZODO<br />

NOVIH OBRAZOV<br />

IVAN PUC<br />

iva n , p uc@reporter.si<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

\<br />

セ<br />

-gr&ifa,<br />

S predsednikom Nove Slovenije Matejem Toninom smo se<br />

pogovarjali dan po tem, ko je kot nosilec predstavil listo<br />

kandidatov za evropske volitve. Tako kot je Ljudmila Novak<br />

prevzela odgovornost za<br />

predsedniške volitve, jo, pravi<br />

Tonin, prevzema tudi on za evropske. »Če ne bi kandidiral,<br />

bi nastal vtis, da se kot predsednik izogibam preverjanju<br />

zaupanja volivcev.« Volivcem želi odpreti<br />

oči, daje<br />

treba tudi na desnem polu razširiti nabor potencialnih<br />

kandidatov za predsednika vlade. »Zmaga<br />

desne<br />

sredine ne sme biti odvisna samo od enega človeka«<br />

!<br />

»:»aňĮՅĮĮŏ-<br />

; . .


Reporter 02.04.<strong>2024</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 24<br />

Površina: 2.981 cm 2 3 / 7<br />

Zakaj so za vas oziroma Novo Slovenijo volitve<br />

v Evropski parlament tako pomembne?<br />

Ker se je Evropa znašla na prelomnici, podobni<br />

tisti po padcu berlinskega zidu.<br />

Začelo se je, naj se omejim na zadnja leta,<br />

s kovidno krizo, nadaljuje se z vojno v<br />

Evropi, tu je veliko merjenje moči med ZDA<br />

in Kitajsko ter Evropo nekje vmes. Medtem<br />

je Evropa zaradi politične korektnosti<br />

izgubila<br />

del identitete. Res velike stvari se bodo<br />

v prihodnjih letih še dogajale na stari<br />

celini, zato volitev v Evropski parlament<br />

ne gre (več) jemati z levo roko. Kandidatom<br />

za Evropski parlament morajo biti blizu teme<br />

in izzivi, ki so pred Evropo. NSI je proevropska<br />

stranka, ki EU želi ohraniti, vendar<br />

odločno popraviti napake, kjer je niji<br />

spodletelo.<br />

Evropske volitve so za vas tako pomembne,<br />

da ste se postavili za nosilca liste?<br />

Listo je izvolil izvršilni odbor NSI. Zadnjo<br />

besedo imajo vedno volivci s preferenčnimi<br />

glasovi.<br />

Prvi so lahko zadnji in zadnji so lahko prvi?<br />

Lista predvsem odraža odgovornost, ki jo ima vsak<br />

posameznik na njej. Moji kolegi in kolegice v stranki<br />

so pričakovali, da v<br />

najtežjem trenutkih za stranko v<br />

lanskem letu prevzamem odgovornost.<br />

Kdo je kje na listi, je rezultat več pogovorov<br />

in mnenjskih meritev. Vsi<br />

kandidati in kan-<br />

Dajal je prednost sodelovanju s SLS, kajne?<br />

Rad bi bil zraven, ko se bo o njih odlo-<br />

didatke se strinjajo s končno razvrstitvijo.<br />

Želel je skupno listo z SLS. Želje so eno, po-<br />

čalo. Na področju varnosti se nam obeta<br />

litična realnost pa drugo. Tudi sam sem že-<br />

obrambni evropski<br />

komisar, nove evropske<br />

Vrstni red vaše<br />

liste torej odraža tudi hierarhijo<br />

v<br />

stranki? Na primer predsednik<br />

stranke ne more kandidirati z drugega položaja.<br />

lel oblikovati<br />

široko volilno koalicijo za<br />

evropske volitve treh različnih entitet,<br />

se<br />

pa<br />

zamisel žal ni uresničila. Sem pa zadovoljen,<br />

da nam je v NSI kljub vsemu uspelo<br />

institucije, morda bomo dobili evropsko<br />

poveljstvo sil za hitro posredovanje. Tako<br />

bo EU lahko politične odločitve tudi zavarovala<br />

in uresničila.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Površina: 2.981 cm 2 89<br />

Lista predvsem odraža odgovornost, ki jo<br />

ima vsak posameznik na njej. Moji kolegi<br />

in kolegice v stranki so pričakovali, da v<br />

najtežjem trenutkih za stranko v lanskem<br />

letu prevzamem odgovornost ...<br />

Oprostite, kaj tako hudega se vam je dogajalo?<br />

Stranka se je lani znašla pod številnimi pritiski.<br />

Ko smo glasno začeli govoriti o prenovi<br />

slovenske desnice in ko smo se ostro lotili<br />

Golobove vlade, se je z obeh strani usulo<br />

po nas. Fabricirale so se afere, od katerih,<br />

kot ste gotovo opazili, kasneje ni bilo nič.<br />

Z afero DARS, denimo, so skušali povsem<br />

po krivem namočiti NSI. V tako zahtevnih<br />

okoliščinah, tudi velikega medijskega pritiska<br />

na stranko, je logično pričakovanje njenega<br />

članstva,<br />

da predsednik prevzame odgovornost.<br />

Ne morem se skriti za nikogar,<br />

delo<br />

moram opraviti sam.<br />

Ustanovitelj krščanskih demokratov Lojze<br />

Peterle se je vašemu vabilu odrekel?<br />

Tako se je odločil. Želel sem, da bi na<br />

evropski listi sodelovali vsi, ki so v NSI delali<br />

pri evropskih temah. Vsi, ki imajo znanje<br />

in energijo, da se soočijo z evropskimi<br />

izzivi. Razen Lojzeta so se mojemu vabilu<br />

vsi odzvali.<br />

oblikovati močno in energično listo. Glede<br />

na izzive, ki so pred Evropo - izpostavil bi<br />

predvsem varnostne, gospodarske in<br />

demografske<br />

- smo na listo uvrstili ljudi, ki<br />

imajo znanje, da ponudijo prave odgovore.<br />

V tvegano igro ste se kot predsednik stranke<br />

spustili, ugotavljajo komentatorji. Jeseni<br />

se bo o tem, kako ste se držali na volitvah,<br />

lahko izrekel volilni kongres. Kakšen<br />

pomislek v stranki je zato že moral biti?<br />

Razprava je bila široka, včasih tudi kritična,<br />

kar je prav. A kot rečeno, v danih okoliščinah<br />

je bila znotraj stranke večinska ocena,<br />

da mora predsednik stranke<br />

odgovornost in voditi evropsko<br />

Nekdanja predsednica<br />

prevzeti<br />

listo.<br />

stranke Ljudmila<br />

Novak je leta 2018 kandidirala na predsedniških<br />

volitvah, kar jo je nazadnje stalo<br />

voditeljski položaj. Kandidirala je, potem<br />

ko<br />

drugi niso hoteli.<br />

Pa vendarle - na lastno željo. Tako kot je<br />

ona prevzela odgovornost za predsedniške<br />

volitve, jo prevzemam jaz za evropske.<br />

Postavite se v mojo kožo: če ne bi kandidiral,<br />

bi nastal vtis, da se kot predsednik izogibam<br />

preverjanju zaupanja volivcev.<br />

Tukaj<br />

sem, da preverim, ali sam in moja ekipa še<br />

uživa podporo. Drugi razlog za<br />

mojo kandidaturo<br />

so izzivi, pred katerimi je Evropa.<br />

Svojo odločitev ste sprejeli najbrž po premisleku<br />

in temeljitem pogovoru z družino?<br />

Kot evropski poslanec boste še več zdoma.<br />

Daleč najbolj intenzivna politična izkušnja<br />

je biti minister. Takrat te res podnevi<br />

skorajda ni doma. Glede na<br />

umike evropskih<br />

poslancev se ne bojim, da me bo družina<br />

imela v svoji sredini kaj dosti manj kot<br />

v tem mandatu. V družini smo se o tem seveda<br />

pogovorili; ko je žena rekla »ja«, sem<br />

soglasje podal<br />

tudi jaz.<br />

Ste se za povrh nekoliko zasitili notranje<br />

politike? Večkrat sem vas že slišal izraziti<br />

nejevoljo s statusom opozicijskega poslanca.<br />

Je tudi to razlog za evropsko kandidaturo?<br />

Statične vloge mi ne ustrezajo. Enkratna je<br />

bila ministrska izkušnja, z velikim zadoščenjem<br />

lahko spremljaš, kako se udejanjajo<br />

tvoje in skupne zamisli. In prav to je jedro<br />

politike. V opoziciji gledamo vladajočim<br />

pod prste, opozarjamo, koga interpeliramo,<br />

kaj več pa že težko. Zagotovo, veselim<br />

se dela v Evropskem parlamentu, nenazadnje<br />

tudi zato, tako kažejo napovedi,<br />

ker bo naša politična družina tudi v novem<br />

sklicu največja; verjamem, da bomo lahko<br />

ključno vplivali na smer, po kateri bo šla<br />

EU v novem mandatu. Vsaj na področju ze-


Reporter 02.04.<strong>2024</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 24<br />

Površina: 2.981 cm 2 4 / 7<br />

lenega prehoda in migracij je zašla, tu bo<br />

potrebno kurz<br />

korigirati.<br />

»Populisti, ki so velikokrat tudi nacionalni<br />

egoisti, ne smejo prevladati v prihodnji<br />

sestavi Evropskega parlamenta. To bi lahko<br />

pripeljalo do razpada EU in velike krize<br />

v Evropi,« je na zadnjem kongresu vaše<br />

stranke v začetku leta dejala Ljudmila Novak.<br />

Kako vi razlagate obrat k desnemu, pa<br />

tudi levemu populizmu?<br />

Populiste najlažje prepoznamo po hitrih rešitvah.<br />

Na videz hitre rešitve v praksi največkrat<br />

ne funkcionirajo. EU je zaradi politične<br />

korektnosti največjih<br />

političnih skupin<br />

dajala povsem napačna sporočila.<br />

Zeleni prehod je bila fraza, o kateri ni smelo<br />

biti nikakršnih pomislekov, sicer si takoj<br />

veljal za nazadnjaka. Ko pogledaš podrobnosti,<br />

ugotoviš, da države EU prispevajo sedem<br />

odstotkov k izpustom ogljikovega dioksida.<br />

Tudi če emisije spravimo na nič in<br />

do konca zavijemo vrat evropski industriji,<br />

Uršuli von<br />

den Leyenje<br />

in lepo napreduješ v ciljne države. Zaradi<br />

s tem ne rešimo našega ljubega planeta. Na<br />

drugi strani Kitajska in Indija vsak mesec<br />

zgradita dvoje<br />

takšnih termoelektrarn, kot<br />

jo imamo v Šoštanju. V Afriki podobno, tudi<br />

v Južni Ameriki.<br />

spodletelo na področju<br />

migracij in<br />

zelenega<br />

prehoda; preveč se<br />

je nagnila na stran<br />

takšne zlorabe azilnih postopkov je treba<br />

v tem času gibanje omejiti. In še: ko v eni<br />

varni državi zaprosiš za azil, te to onemogoči,<br />

da bi zaprosil še v drugih.<br />

Del aktivističnega pristopa je tudi prepoved<br />

prodaje avtomobilov z notranjim iz-<br />

socialistov.<br />

gorevanjem. Ko so se zaostrovali še pogoji<br />

kmetovanja, je moralo na neki toč-<br />

len vstop. Kdor to poskuša, se znajde v po-<br />

3I0GRAFIJA<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

ki počiti. Navadni ljudje so spoznali, da tako<br />

zastavljen zeleni prehod pod podpredsednikom<br />

Evropske komisije Fransom<br />

Timmermansom pravzaprav pomeni skok<br />

zeleni prepad. Tako dragega in hitrega zelenega<br />

prehoda si evropski državljani ne morejo<br />

privoščiti. Vse to pa je enkratni humus<br />

za vse populiste. Vesel sem, da se v naši<br />

politični družini Evropski ljudski stranki<br />

obrača kurz k bolj razumnemu zelenemu<br />

prehodu, ko je v ospredju predvsem tehnološki<br />

razvoj in ne toliko prepovedi.<br />

Mislite na prepoved kurjenja z drvmi?<br />

Tako je. Neprimerno bolj od prepovedi je<br />

smiselno, da država subvencionira zamenjavo<br />

starih peči z novimi, čistejšimi, z boljšim<br />

izkoristkom izgorevanja. Razumen zeleni<br />

prehod omogoči<br />

čistejše okolje.<br />

ljudem preživetje in<br />

Dovolite, da se zadržim še pri ilegalnih<br />

migracijah. Še zlasti v državah, kjer je bila<br />

na oblasti levica, ni manjkalo politične<br />

korektnosti, a poglejte, kaj se dogaja na<br />

Švedskem, v Parizu ali Berlinu. Po mestih<br />

razgrajajo migrantske tolpe, v Stockholmu<br />

je morala posredovati vojska, da je zagotovila<br />

minimalni standard varnosti. Stavilo se<br />

je na politiko odprtih vrat, ljudje v Afriki in<br />

na Bližnjem vzhodu pa so to razumeli kot<br />

povabilo, da je z malo ali nič dela mogoče v<br />

Evropi fino živeti. Povsem napačno sporočilo.<br />

V Avstraliji je tistim, ki bi radi živeli pri<br />

njih, jasno povedano, da ni mogoč ilega-<br />

v<br />

sebnih sprejemnih centrih izven Avstralije,<br />

kjer ga hitro repatriirajo. Ekscesi in bremena,<br />

ki nam jih nalagajo tisti, ki niso prišli<br />

k nam pomagat razvijati državo in družbo,<br />

so zbudili veliko slabe volje in jeze. Še<br />

en prikladen humus za populiste in politične<br />

skrajneže, ki jim sicer ni dosti mar za<br />

Evropo.<br />

Kot evropski poslanec si bom prizadeval,<br />

da se popravi tudi ta smer evropske<br />

politike. V manifestu, ki smo ga sprejeli v<br />

Evropski ljudski stranki, so predvideni trije<br />

koraki. Frontex bi okrepili z 10.000 na<br />

30.000 uradnikov, v tretjih varnih državah<br />

bi vzpostavili posebne centre, kjer bi se na<br />

civiliziran način preverjala primernost za<br />

dodelitev statusa azila ...<br />

Mislite na tak sprejemni center, kot bo odprt<br />

v Albaniji?<br />

Omenja se tudi Egipt. Več držav v naši soseščini.<br />

V njih bi se ugotavljalo, ali je neki<br />

posameznik primeren za dodelitev azila.<br />

Če ustreza, se usedeš na letalo in legalno<br />

prideš v Evropo. Tretje, kar glede ilegalnih<br />

migracij predvideva manifest ljudske<br />

stranke, je nujna sprememba azilnega postopka.<br />

Navadni državljani meje prestopajo<br />

tako, da pokažemo potni list oziroma osebno<br />

izkaznico, migranti pa jo prečkajo s čudežno<br />

besedo - zaprosijo za azil. Začno teči<br />

postopki, medtem te ne morejo pridržati,<br />

kar pomeni, da se brez osebnih dokumentov<br />

javljaš policijam posameznih<br />

držav<br />

Površina: 2.981 cm 2 90<br />

Matej Tonin se je rodil leta 1983 in prihaja iz<br />

Zgornjega Tuhinja, Osnovno šolo in gimnazijo je<br />

obiskoval v Kamniku, Leta 2010 je na ljubljanski<br />

fakulteti za družbene vede magistriral na temo<br />

osamosvajanja in gospodarskih učinkov osamosvojitve.<br />

Leta 2001 seje vključil v občinski odbor<br />

NSI Kamnik in bil nekaj časa tudi podpredsednik<br />

podmladka. Leta 2007 je začel sodelovati<br />

s poslansko skupino kot svetovalec za odnose<br />

zjavnostmi. Na prvih predčasnih volitvah [2011]<br />

je bil izvoljen za poslanca in nato tudi na naslednjih<br />

volitvah [2014], v obeh mandatih pa je bil<br />

tudi vodja poslanske skupine. Ko seje Ljudmila<br />

Novak po predsedniških volitvah poslovila s<br />

funkcije predsednice NSI, je prevzel začasno vodenje<br />

stranke, nato pa bil aprila 2018 na kongresu<br />

v Grosupljem izvoljen za predsednika NSI.<br />

Istega leta je bil vnovič izvoljen za poslanca, na<br />

konstitutivni seji državnega zbora pa je bil izvoljen<br />

tudi za njegove predsednika.<br />

Po oblikovanju manjšinske vlade je funkcijo<br />

zapustil in kot poslanec prevzel vodenje komisije<br />

za nadzor obveščevalno-varnostnih služb. Po<br />

odstopu predsednika vlade Marjana Šarca je bil<br />

imenovan za obrambnega ministra v tretji vladi<br />

Janeza Janše in opravljal tudi naloge podpredsednika<br />

vlade. Na volitvah leta 2022 je bil izvoljen<br />

za poslanca, jeseni istega leta pa so mu delegati<br />

na kongresu NSI znova zaupali njeno vodenje.<br />

Z ženo Marjeto imata dve hčeri in sina. Vizijo<br />

razvoja slovenske države je strnil v knjigi Upanje<br />

za Slovenijo, ki hkrati pomeni tudi agendo njegovega<br />

političnega delovanja.


Reporter 02.04.<strong>2024</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 24<br />

Površina: 2.981 cm 2 5 / 7<br />

Površina: 2.981 cm 2 91<br />

Zakaj azil že zdaj ni tako urejen, kot predvideva<br />

Evropska ljudska stranka? Zaradi človekovih<br />

pravic?<br />

Ne zaradi človekovih pravic, ampak<br />

zaradi<br />

sedanjih azilnih postopkov, ki so posledica<br />

koalicije s socialisti in liberalci.<br />

So ta koalicija in sprejeti kompromisi razlog<br />

za vaš dvom o vnovični kandidaturi Uršule<br />

von den Leyen za predsednico Evropske<br />

komisije?<br />

Drži. Kar temeljito smo se o tem pogovorili.<br />

Uršuli von den Leyen je spodletelo na<br />

področju migracij in zelenega prehoda;<br />

preveč se je nagnila na stran socialistov.<br />

Priznati ji je seveda treba tudi uspehe. Naj<br />

omenim ukrepe, t. i. helikopterski denar, s<br />

katerimi je po gospodarskem upadu zaradi<br />

Kaj pa, če se bo<br />

kdaj pri naših<br />

sosedih znašel<br />

neki avtoritarni<br />

voditelj, nadgradnja<br />

kakšnega sedanjega<br />

predsednika vlade,<br />

ki<br />

bo zapretil, da si<br />

želi dele nekdanje<br />

velike države nazaj?<br />

Kaj bomo rekli? Da<br />

jim damo Prekmurje,<br />

samo da bo mir?<br />

morala Evropa še tesneje povezati, seveda<br />

pa nikoli ne bo talilni lonec, ohranili bomo<br />

našo kulturno različnost. V tem je bogastvo<br />

Evrope, naša prednost. Se pa moramo v prihodnosti<br />

osredotočiti na bistveno, ne pa na<br />

trivialne zadeve. Denimo s tem, katere žuželke<br />

se lahko prodajajo kot hrano ...<br />

Govori najverjetnejši kandidat republikanske<br />

stranke Donald Trump nevarne reči<br />

glede<br />

Natovega odvračanja in spoštovanja 5.<br />

člena<br />

zavezništva?<br />

Prav v teh dneh praznujemo 20 let od pridružitve<br />

Natu, aprila bomo praznovali 75-letnico<br />

ustanovitve tega zares izjemnega političnega<br />

in vojaškega zavezništva. Poanta<br />

Nata je, da smo skupaj močnejši, ker si bremena<br />

porazdelimo. Zato pa mora vsakdo<br />

postoriti svojo domačo nalogo. V zadnjih<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

koronavirusne epidemije Unijo hitro postavila<br />

na noge. Učinkovit in enoten je bil odziv<br />

na rusko agresijo. Sklenili smo, da jo na<br />

kongresu podpremo za vodilno kandidatko,<br />

odločitev glede podpore za predsednico<br />

Evropske komisije pa bo odvisna od programa,<br />

ki ga bo predstavila Evropskemu<br />

parlamentu. Kdor želi voditi Evropsko<br />

komisijo,<br />

mora od sedemindvajsetih<br />

pridobiti<br />

vsaj štirinajst podpor šefov vlad in držav<br />

v Evropskem svetu, nato pa si mora zagotoviti<br />

še dovolj glasov evropskih poslancev.<br />

Vprašanje pa je, ali bi bolj jasno profiliran<br />

konservativni kandidat, ki si ga v Sloveniji<br />

marsikdo želi, prestal ti dve siti;<br />

morda bi<br />

ne šel niti čez Evropski svet. Verjetno bi tako<br />

namesto Uršule von den Leyen, ki nam<br />

morda ni povsem všeč, na vrhu Evropske<br />

komisije dobili socialista ali liberalca, ld<br />

bi bil še bolj oddaljen od naših vsebinskih<br />

oziroma programskih izhodišč. Treba je le<br />

treba vzeti v obzir realen evropski kontekst.<br />

Kako široko in globoko evropsko povezavo<br />

bi radi videli? Naj se nadaljuje ali ustavi<br />

razvoj njenega nadnacionalnega<br />

upravnega<br />

aparata?<br />

Če želimo na dolgoročno (p)ostati globalni<br />

igralec, bi morala biti ta povezava čim tesnejša.<br />

Imate ZDA in Kitajsko, ki postajata<br />

glavna globalna igralca, in imate EU, iz<br />

katere se nekateri norčujejo, da je predvsem<br />

globalni payer in ne globalni player,<br />

plačnik in ne igralec. Zgovoren je<br />

primer Centralnoafriške republike, ki<br />

je EU namenila sto milijonov evrov, da<br />

bi ji pomagala na noge postaviti bolj<br />

demokratično delujočo družbo.<br />

Nato<br />

se pojavi Rusija, investira slabih deset<br />

milijonov evrov v kalašnikovke,<br />

oboroži posamezne skupine in z njimi<br />

prevzame oblast. In našo<br />

stomilijonsko<br />

evropsko naložbo v demokracijo<br />

je<br />

odpihnilo. Kdor želi biti<br />

globalni igralec, potrebuje močno gospodarstvo,<br />

enotno diplomacijo, pa tudi<br />

vojsko, ki lahko zavaruje gospodarske in<br />

politične interese. Na teh treh točkah se bo<br />

ji<br />

desetih oziroma petnajstih letih po ekonomski<br />

krizi se je ustvaril vtis, da nekatere države<br />

ne kanijo poravnati svojega deleža, pričakujejo<br />

pa dobrodušno solidarnost drugih<br />

članic. V tej luči je treba razumeti Trumpa;<br />

zahteva le to, da vsi plačujemo tisto, za kar<br />

smo se dogovorili. 90 odstotkov obrambnega<br />

zavezništva so ameriški obrambni izdatki,<br />

četudi 75 odstotkov ozemlja držav Nata<br />

pomeni Evropa. Analitiki, ki Trumpa dobro<br />

poznajo, pravijo, da ga ni treba jemati<br />

dobesedno, a jemati ga je treba resno. Če<br />

Evropa ne bo opravila domače naloge, bi<br />

lahko potegnil tudi kako bolj ostro potezo,<br />

ki bo Evropo postavila v neprijeten položaj.<br />

Toliko bolj, ker je glavni fokus Američanov<br />

na Kitajski in ne toliko na Evropi.<br />

Evropa bo morala bistveno bolj okrepiti<br />

svoje obrambne zmogljivosti. V času hladne<br />

vojne so tudi evropske države namenile<br />

tri odstotke BDP, s čimer je zgradila<br />

obrambne zmogljivosti, za katere je nasprotnik<br />

verjel, da spopad ni smiseln.<br />

Prepričljivo odvračanje je zato najboljša naložba<br />

v mir. Vladimir Putin nas je toliko<br />

let po padcu berlinskega zidu na to vnovič<br />

spomnil. Putin je šel v vojno, ker je ocenil,<br />

da odvračanje ne deluje več, da smo evropske<br />

države razdeljene, politično šibke in vojaško<br />

slabotne. Vojaški cikel ruskega samodržca<br />

se ponavlja na vsakih šest oziroma<br />

osem let: začel je s čečensko vojno takoj<br />

po izvolitvi, leta 2008 napadel Gruzijo,<br />

si prisvojil Krim leta 2014 in se pred dvema<br />

letoma lotil še Ukrajine. Se lahko potemtakem<br />

konec<br />

desetletja loti baltskih<br />

držav z dovolj številnimi ruskimi manjšinami?<br />

Tako kot Pridnestrska republika<br />

v Moldaviji lahko tudi te zaprosijo<br />

za zaščito matere Rusije. Morda<br />

je cilj Kaliningrad povezati z matico.<br />

Pred dnevi nam je generalni sekretar<br />

Nata Jens Stoltenberg na parlamentarni<br />

skupščini Nata dejal, da se<br />

dobro zaveda,<br />

da zahodni politiki polagajo račun volivcev.<br />

Putin ne. Ni lahko najti kompromis, ko<br />

je treba dati več za obrambo in nekaj vzeti


Reporter 02.04.<strong>2024</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 24<br />

Površina: 2.981 cm 2 6 / 7<br />

drugje. Ko je kot norveški premier namenil<br />

več denarja za obrambo, je volitve izgubil.<br />

Med številnimi referendumskimi idejami, ki<br />

V<br />

interesu Slovenije je<br />

prenova desne sredine.<br />

Pred volivce mora priti<br />

ča romunska zgodba, povezali sta se stranki<br />

z dveh različnih bregov. Celo več. Za te<br />

evropske volitve bodo<br />

imeli skupno listo.<br />

Romunija je tako videti politično bolj str-<br />

te dni krožijo v politiki, je tudi tista o referendumu<br />

o izstopu iz Nata. Podpisniki pozivajo,<br />

naj se zato zavzame Glas ljudstva. Kaj<br />

bi dosegli z izstopom iz Nata?<br />

Podpisnikom oziroma Glasu ljudstva je treba<br />

pošteno povedati, kakšne posledice s<br />

seboj potegne izstop iz Nata. Če ostanemo<br />

v zavezništvu, še naprej stavimo na kolek-<br />

z<br />

novimi koncepti, z<br />

vztrajanjem na<br />

let starih pristopih<br />

bodo tudi rezultati<br />

enaki sedanjim.<br />

trideset<br />

njena, manj je prepirov, njen napredek je<br />

hitrejši. Nemčijo<br />

je zaznamovalo kar dolgo<br />

obdobje velikih koalicij, v gospodarskem<br />

in še kakšnem smislu je bila uspešna.<br />

Vsekakor, podprl bi takšno veliko koalicijo.<br />

A kot rečeno, NSI kot manjše stranke bi ne<br />

bilo<br />

zraven.<br />

tivno obrambo, ki jo uresničujemo s profesionalno<br />

vojsko. Druga možnost je vnovič-<br />

tve podajajo samostojno z nosilcem Petrom<br />

Gregorčičem. Vrata puščam odprta tudi za<br />

Prepričan sem, da bo vsaka koalicija, velika<br />

ali politična, v prihodnje krvavo potre-<br />

na vzpostavitev<br />

vseljudskega oboroženega<br />

odpora, kar pomeni, da je treba vnovič<br />

uvesti obvezno služenje vojaškega<br />

roka.<br />

Saj je vendar treba vzpostaviti številčno silo,<br />

ki državo braniti v primeru nevarnosti.<br />

Morali bi vložiti trikratnik sedanjih sredstev,<br />

da bi le ustrezno popolnili in opremili<br />

vojake. In, nenazadnje, obveznike bo treba<br />

morebitno poznejše sodelovanje<br />

na državnozborskih<br />

volitvah. Imajo pač<br />

drugačno<br />

politično strategijo za te volitve, kar pa nas<br />

ne ovira, da ne bi sodelovali kasneje.<br />

Po<br />

napovedi oziroma želji vašega nekdanjega<br />

podpredsednika<br />

stranke Aleša Hojsa<br />

se nam obeta velika koalicija z SDS v eni od<br />

bovala NSI - zaradi naše močne vsebine in<br />

dobre ekipe.<br />

Kako dobro seje postaral vaš večkrat izrečeni<br />

moto, da v politiki ni prostora za zamere?<br />

Stojim za temi besedami.<br />

večkrat poklicati na vojaške vaje. Ko posta-<br />

glavnih vlog, NSI pa bi pustili zunaj vlade. Bi<br />

Do<br />

Janeza Janše torej nimate zamer, pa<br />

viš vse to na tehtnico, odhod iz Nata ni več<br />

bila velika koalicije dobra za državo?<br />

vendar ga zavračate kot predsednika<br />

vla-<br />

tako privlačen. Levičarski aktivisti se<br />

po-<br />

Bila bi koristna. Razbremenila bi številne<br />

de?<br />

tem radi zatečejo kar k ukinitvi vojske, ker<br />

politično pogojene napetosti, ki so razlog,<br />

Nikakršnih zamer nimam, hvaležen sem<br />

da je danes nihče ne potrebuje, ker smo vsi<br />

da nam v zadnjem obdobju nikakor ne gre,<br />

mu za priložnost, da sem bi član njegove<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Površina: 2.981 cm 2 92<br />

za mir. Res je, da obstajajo države brez vojske,<br />

ampak predstavljajte si, kaj bi se zgodilo,<br />

če bi Slovenijo leta 1991 demilitariziran<br />

in bi bili brez Teritorialne obrambe?<br />

Kaj pa, če se bo kdaj pri naši sosedih znašel<br />

neki avtoritarni voditelj, nadgradnja<br />

kakšnega sedanjega predsednika vlade, ki<br />

bo zapretil, da si želi dele nekdanje velike<br />

države nazaj? Kaj bomo rekli? Da jim damo<br />

Prekmurje, samo da bo<br />

mir?<br />

Vrniva se še k evropskim volitvam. Kje se je<br />

zalomilo v pogovorih z SLS glede skupnega<br />

nastopa na<br />

evropskih volitvah?<br />

Lani poleti sva bila s predsednikom<br />

Markom Balažičem že usklajena. 23. avgusta,<br />

na evropski dan spomina na žrtve vseh<br />

totalitarizmov, smo jim poslali tehnični sporazum<br />

o sodelovanju, temeljil je na sodelovanju<br />

iz leta 2014. Od takrat dalje je SLS<br />

pretrgala pogovore, ni nas obvestila o razlogih.<br />

Oktobra smo izvedeli, da se na voli-<br />

ker nimamo jasnih ciljev in le še tavamo. V<br />

začetku tisočletja je Slovenija imela jasen<br />

cilj: postati članica EU in Nata, uveljaviti<br />

evro ... Zadnje desetletje in pol je bilo izgubljeno,<br />

glede reform smo omahovali, nismo<br />

bili odločeni, ali naj prilagajamo družbene<br />

podsisteme novim okoliščinam ali jih<br />

raje pustimo kar pri miru. Po vstopu v EU<br />

smo se zmedli in izgubili.<br />

Da ne bo velika koalicija še bolj zmedena?<br />

Izkušnje drugod niso tako slabe. Stranke<br />

velike koalicije so načeloma resda ideološko<br />

oziroma vrednotno precej vsaksebi. A<br />

prav to jih primora, da poiščejo in opredelijo<br />

skupne imenovalce. Srž politike je prav<br />

v tem, da si morajo partnerji vnaprej zastaviti<br />

cilje in se dogovoriti, ker le tako lahko<br />

oblikujejo vlado. Okrog manj pomembnih<br />

reči se ne bodo prerekali in jih politično<br />

»kurili«, temveč bodo zastavili projekte,<br />

ki jih lahko uresničijo. Pozitivno presene-<br />

vlade. Enkratna življenjska preizkušnja in<br />

izziv. Ne gojim zamer, čeprav sem jih pred<br />

to vlado in po njej z njegove strani kar pogosto<br />

tako ali drugače »kasiral«. Odločitev<br />

NSI ni posledica zamer, temveč analize in<br />

strategije, kako priti do nove desnosredinske<br />

vlade. Leta 2026 si ne moremo privoščiti<br />

še enega mandata leve vlade. To bi res<br />

potopilo Slovenijo. Za desnosredinsko vlado<br />

je treba zbrati 46 glasov. Če bomo vedno<br />

počeli iste<br />

stvari in pričakovali druge rezultate,<br />

bomo vedno znova razočarani. Želimo<br />

odpreti oči,<br />

da moramo tudi na desnem polu<br />

razširiti nabor potencialnih kandidatov<br />

za predsednika vlade. Na koncu<br />

pa bo predsednik<br />

vlade postal tisti, ki bo sposoben v<br />

državnem zboru zagotoviti vsaj 46 glasov.<br />

Lani poleti ste predstavili zamisel o<br />

skupni<br />

listi NSI, Platforme sodelovanja Anžeta Logarja<br />

in SLS. Bila naj bi resen pretendent za<br />

zmago na evropskih volitvah in premogla


Reporter 02.04.<strong>2024</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 24<br />

Površina: 2.981 cm 2 7 / 7<br />

tudi politični kapital za<br />

naslednje volitve.<br />

Ste<br />

zamisel prehitro obelodanili?<br />

Ne, preden smo z njo prišli pred javnost,<br />

smo se o tem pogovarjali, lavnosti pa sem<br />

jo predstavil, ker je na desni strani potreben<br />

čas, da se takšna zamisel usidra v zavesti<br />

volivcev. Z njo sem šel v javnost, da bi<br />

zanjo dobil širšo podporo zainteresiranih.<br />

Če bi bile vse te sile združene, sem prepričan,<br />

da bi bile absolutno v igri za zmago na<br />

evropskih volitvah. Želel sem pospešiti razpravo,<br />

da zmaga desne sredine ne sme biti<br />

odvisna samo<br />

od enega človeka.<br />

Bi Anže Logar tako kot vi rad presegel odvisnost<br />

desne sredine samo od enega človeka?<br />

Da. Kot predsednik NSI imam več možnosti<br />

in prostora za nekoliko bolj drzne zamisli.<br />

Anže Logar deluje v okviru SDS, kjer so<br />

možnosti močno okrnjene in posledice glasnosti<br />

neprimerno hujše. Razumem njegovo<br />

zadržanost.<br />

Konec lanskega leta ste dejali, naj se čim<br />

preje odloči, saj njegovo omahovanje dela<br />

zmedo na desni sredini.<br />

Ker desni volivci potrebujemo več časa, da<br />

nekaj vzamemo za svoje. Na levi strani politične<br />

ponudbe<br />

lahko pripeljete nov obraz<br />

Zame je bil pravi šok, ko<br />

prazniki skupina mladih v<br />

mi je med božično-novoletnimi<br />

sproščenem pogovoru dala<br />

vedeti, da nimam pojma s priseganjem na facebook,<br />

tviter in instagram. To je za stare ljudi, so me poučili.<br />

in ta takoj seže do trideset in več odstotkov.<br />

Levi volivci so očitno bolj zaupljivi in do-<br />

Velika škoda za Slovenijo, prehitevata nas<br />

Vi kaj razmišljate o spremenjeni komunika-<br />

vzetni za nove politične produkte. Oba ve-<br />

Hrvaška, Češka, Estonija nas je že prehite-<br />

cijski strategiji? Svet se širi iz realnega v<br />

va, kdo je njihov glavni mobilizator. Imeli<br />

la. Težko je gledati Slovenijo, kako umira<br />

digitalni prostor. Svojo<br />

podobo že osvežu-<br />

smo že poskus nove desne, družinsko kr-<br />

na obroke.<br />

jete vsakih toliko let.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

ščansko zasnovane stranke po referendumskih<br />

zmagah o družinskem zakoniku, pa ni<br />

uspela. Enako je spodletel poskus domovinske<br />

stranke v času po migrantski krizi.<br />

Da te sprejmejo za svojega, pokažejo pripravljenost<br />

dati svoj glas, desnosredinski<br />

volivci očitno potrebujejo več časa. Ker želim,<br />

da v letu 2026 z desnosredinsko vlado<br />

pride do resnih sprememb, opozarjam na<br />

to, da je treba postaviti in predstaviti politično<br />

ponudbo čim preje. Tako bodo volivci<br />

jasno vedeli, kako se bo kdo postavil, kaj<br />

kdo namerava, in se v miru pripravili na<br />

volitve leta 2026.<br />

Predčasnih volitev torej ne<br />

bo?<br />

Zelo bi si jih želel. Ko neki vladi ne gre in<br />

ne gre, so v demokraciji navadno odrešitev<br />

predčasne volitve. Kljub prepričljivi parlamentarni<br />

večini se<br />

Golobova vlada muči<br />

sama s sabo, in logično bi bilo, da se takšno<br />

tavanje preseka z volitvami. Zavedam<br />

pa se, da so le malo verjetne. Izpolniti bi<br />

bilo treba dvoje: predsednik vlade bi moral<br />

odstopiti (v vašem tedniku je njegov svetovalec<br />

Vojko Volk zagotovil, da tega gotovo<br />

ne bo naredil), nato pa bi večina v državnem<br />

zboru ne smela izvoliti drugega<br />

mandatarja.<br />

V teh dve letih do konca mandata<br />

je ta dva pogoja težko izpolniti, žal se<br />

bomo s to vlado morali še naprej mučiti.<br />

Imate prihranjenega dovolj denarja za dvoje<br />

volilnih kampanj, ki sta pred vami? Na<br />

zadnjih<br />

državnozborskih volitvah ste porabili<br />

kar precej denarja<br />

-<br />

665 tisoč evrov.<br />

Imamo veliko srečo<br />

- pripadne člane.<br />

Kadar nam zmanjka denarja, si ga izposodimo<br />

pri naših članih.<br />

Nimate kreditov?<br />

Imeli smo jih tudi na bankah, a smo zdaj<br />

iznašli, naj se tako izrazim, poslovni model,<br />

kjer nas posojilo naših članov stane<br />

precej manj od bančnih kreditov. Kar hitro<br />

nam uspe nagovoriti denimo sto članov, da<br />

nam posodi vsak po tisoč evrov. Z vsakim<br />

podpišemo pogodbo,<br />

določimo obrestno<br />

mero. Od nikogar tako nismo odvisni, razen<br />

od naših članov.<br />

Bo torej do leta 2026 desna sredina toliko<br />

prenovljena in okrepljena, da bo po njih<br />

prevzela<br />

vlado?<br />

Če ne bomo politično inovativni in pogumni,<br />

bomo gledali še peto epizodo novih<br />

obrazov. Pika. V interesu Slovenije je prenova<br />

desne sredine. Še enega mandata leve<br />

vlade si ne moremo privoščiti. Pred volivce<br />

mora priti z novimi koncepti, z vztrajanjem<br />

na treh<br />

desetletjih starih pristopih<br />

bodo tudi rezultati enaki sedanjim.<br />

Površina: 2.981 cm 2 Razmišljam, gotovo. Ne vem, na kaj merite,<br />

a zame je bil pravi šok, ko mi je med božično-novoletnimi<br />

prazniki skupina mladih<br />

v sproščenem pogovoru dala vedeti, da<br />

nimam pojma s priseganjem na facebook,<br />

tviter in instagram. To je za stare ljudi, so<br />

me poučili, oni so na tiktoku. Človek misli,<br />

da sledi razvoju, potem pa na neki točki<br />

ugotovi, da je šel ta že naprej. Po vseh raziskavah<br />

je volilna baza Nove Slovenije mlada,<br />

zato smo morali temu prilagoditi naše<br />

komunikacijo in prisotnost na socialnih<br />

omrežjih.<br />

Da, čas gre naprej. Slovenska pomlad mladim<br />

še kaj pomeni?<br />

Od leta 1991 dalje je bilo rojenih pol milijona<br />

naših državljanov. Četrtina jih z osamosvajanjem<br />

nima nobene neposredne izkušnje,<br />

če prištejemo k temu še vse tiste,<br />

ki v času osamosvajanja niso bili polnoletni,<br />

pridemo do več kot milijona naših državljanov,<br />

ki s samim osamosvajanjem nima<br />

močne čustvene vezi. Sintagmo slovenska<br />

pomlad danes vidim kot poziv h krepitvi<br />

demokracije, k postavitvi jasnih ciljev<br />

in kasnejši realizaciji teh ciljev. Kot klic k<br />

novemu demokratičnemu prebujanju, tako<br />

kot se vsako pomlad prebuja narava, naj se<br />

prebudi tudi slovenska družba. Slovenija je<br />

preveč lepa, da bi lahko obupali nad njo. ■<br />

93

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!