kliping_16_11_2023
Zbirka medijskih objav DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE Število objav: 16 Internet: 3 Televizija: 5 Tisk: 8 Spremljane teme: Odbor za ... mladino: 1 Janša Janez (Ivan): 9 Odbor - gospodarstvo: 1 Odbor - zdravstvo: 1 PS NSi: 1 Predsednica DZ RS: 1 Grims Branko: 1 DZ - Državni ... seje: 1 PS SDS: 3 Černač Zvonko: 1 Kolegij predsednika DZ: 1 Irgl Eva: 1 Komisija - ... služb: 2 DZ - ... Parlament: 9 Breznik Franc: 1 Tonin Matej: 3 DZ - ... komisija: 2 Godec Jelka: 1 dr. Logar Anže : 1 Reberšek Aleksander: 1 Vrtovec Jernej: 2 Cigler Kralj Janez: 1 Žakelj Janez mag.: 2 Lamut Miha: 2 Šetinc Pašek Mojca: 1 Klakočar ... mag.: 2 dr. Čadonič Špelič Vida: 6 Kosi Andrej: 2 ...
- Page 2 and 3: Internet Naslov "Bobnarjeva ni bila
- Page 4 and 5: Tisk Naslov Koalicija s korupcijo v
- Page 6 and 7: Siol.net 15.11.2023 Sreda, 18:57 Dr
- Page 8 and 9: Siol.net 15.11.2023 Sreda, 18:57 Dr
- Page 10 and 11: POP TV, 24 ur - 19:00 15.11.2023 Sr
- Page 12 and 13: POP TV, 24 ur - 19:05 15.11.2023 Sr
- Page 14 and 15: POP TV, 24 ur - 19:05 15.11.2023 Sr
- Page 16 and 17: POP TV, 24 ur zvečer - 22:29 15.11
- Page 18 and 19: POP TV, 24 ur zvečer - 22:29 15.11
- Page 20 and 21: Planet TV, Planet 18 - 18:15 15.11.
- Page 22 and 23: Domovina.je 15.11.2023 Sreda, 20:38
- Page 24 and 25: Domovina.je 15.11.2023 Sreda, 20:38
- Page 26 and 27: Domovina.je 15.11.2023 Sreda, 20:38
- Page 28 and 29: Domovina.je 15.11.2023 Sreda, 20:38
- Page 30 and 31: Domovina.je 15.11.2023 Sreda, 20:38
- Page 32 and 33: Svet24 16.11.2023 Četrtek Država:
- Page 34 and 35: Delo 16.11.2023 Četrtek Država: S
- Page 36 and 37: Delo 16.11.2023 Četrtek Država: S
- Page 38 and 39: Delo 16.11.2023 Četrtek Država: S
- Page 40 and 41: Demokracija 16.11.2023 Četrtek Dr
- Page 42 and 43: Demokracija 16.11.2023 Četrtek Dr
- Page 44 and 45: Demokracija 16.11.2023 Četrtek Dr
- Page 46 and 47: Demokracija 16.11.2023 Četrtek Dr
- Page 48 and 49: Demokracija 16.11.2023 Četrtek Dr
- Page 50 and 51: Demokracija 16.11.2023 Četrtek Dr
Zbirka medijskih objav<br />
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE<br />
Število objav: <strong>16</strong><br />
Internet: 3<br />
Televizija: 5<br />
Tisk: 8<br />
Spremljane teme:<br />
Odbor za ... mladino: 1<br />
Janša Janez (Ivan): 9<br />
Odbor - gospodarstvo: 1<br />
Odbor - zdravstvo: 1<br />
PS NSi: 1<br />
Predsednica DZ RS: 1<br />
Grims Branko: 1<br />
DZ - Državni ... seje: 1<br />
PS SDS: 3<br />
Černač Zvonko: 1<br />
Kolegij predsednika DZ: 1<br />
Irgl Eva: 1<br />
Komisija - ... služb: 2<br />
DZ - ... Parlament: 9<br />
Breznik Franc: 1<br />
Tonin Matej: 3<br />
DZ - ... komisija: 2<br />
Godec Jelka: 1<br />
dr. Logar Anže : 1<br />
Reberšek Aleksander: 1<br />
Vrtovec Jernej: 2<br />
Cigler Kralj Janez: 1<br />
Žakelj Janez mag.: 2<br />
Lamut Miha: 2<br />
Šetinc Pašek Mojca: 1<br />
Klakočar ... mag.: 2<br />
dr. Čadonič Špelič Vida: 6<br />
Kosi Andrej: 2<br />
...
Internet Naslov "Bobnarjeva ni bila zadovoljna z delom Boštjana Lindava"<br />
Zaporedna št.<br />
1<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
Siol.net, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 15. <strong>11</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
STA , Matic Tomšič<br />
DZ - Preiskovalna komisija , Lamut Miha , dr. Čadonič Špelič Vida , Kosi Andrej<br />
...Lindava, zato mu ni nameravala podeliti polnega mandata na čelu policije, je danes pred preiskovalno komisijo DZ, ki<br />
preiskuje sume političnega vmešavanja v policijo, izpovedala državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve<br />
Tina Heferle. Pred preiskovalno komisijo DZ je pričal tudi nekdanji državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve<br />
(MNZ) Branko...<br />
Televizija Naslov Golob odhaja na poseg<br />
Zaporedna št.<br />
2<br />
Povzetek<br />
Medij POP TV, Slovenija 19:00 Trajanje: 3 min<br />
Rubrika, Datum 24 ur; 15. <strong>11</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Žiga Bonča<br />
Janša Janez (Ivan) , dr. Čadonič Špelič Vida<br />
...Golob okreval po operaciji, ga bo nadomeščal podpredsednik vlade Luka Mesec. Uspešno operacijo mu je že zaželel<br />
prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša, ki je prav tako kot predsednik vlade prestal operacijo kile leta<br />
205 PETRA KERČMAR (voditeljica) Gre sicer za zelo varen operativni poseg. Večina pacientov...<br />
Televizija Naslov Delodajalci ogorčeni nad evidentiranjem<br />
Zaporedna št.<br />
3<br />
Povzetek<br />
Medij POP TV, Slovenija 19:05 Trajanje: 3 min<br />
Rubrika, Datum 24 ur; 15. <strong>11</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Sandra Boršič<br />
dr. Čadonič Špelič Vida<br />
...postavila svoja pravila igre. Delavci jih bomo morali upoštevati, oni pa ne. Sandra Boršič. SANDRA BORŠIČ<br />
(novinarka) Danes v državnem zboru pred mikrofon ulovimo 2 poslanki. Ste se danes štempljali? VIDA ČADONIČ<br />
ŠPELIČ (poslanka NSi) Ne. SANDRA BORŠIČ (novinarka) A ste se danes evidentirali? SARA ŽIBERT (poslanka<br />
Gibanja Svoboda) Ne. Namreč...<br />
Televizija Naslov Delo parlamentarne preiskovalne komisije<br />
Zaporedna št.<br />
4<br />
Povzetek<br />
Medij POP TV, Slovenija 22:29 Trajanje: 14 min<br />
Rubrika, Datum 24 ur zvečer; 15. <strong>11</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Maja Kos, Uroš Slak<br />
Janša Janez (Ivan) , Grims Branko , DZ - Državni zbor - Parlament , DZ - Preiskovalna komisija ,<br />
Lamut Miha , dr. Čadonič Špelič Vida , Kosi Andrej<br />
...aktualni notranji minister Poklukar, je pa tokrat prišlo do različnih interpretacij še med poslanci. Potem ko je poslanec<br />
SDS-a Branko Grims predsednika komisije, sicer poslanca Gibanja Svoboda Miha Lamuta obtožil, da z načinom<br />
izpraševanja vabljenih sam izvaja politični pritisk na aktualni postopek, ki ga zoper premierja Goloba...<br />
Televizija Naslov Robert Golob na operacijo<br />
Zaporedna št.<br />
5<br />
Povzetek<br />
Medij Kanal A, Slovenija 18:08 Trajanje: 1 min<br />
Rubrika, Datum Svet; 15. <strong>11</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Suzana Perman<br />
Janša Janez (Ivan) , dr. Čadonič Špelič Vida<br />
...vodil stranko, ki je največje nasprotje desnice, sprožilo nekaj zgražanja v opoziciji. Janša je cinično zapisal, da upajo,<br />
da Mesec Slovenije v tem času ne bo izpisal iz Nata in priključil Hamasu ter Palestini. No, prav Janša je sicer na enak<br />
poseg moral leta 2005, ko je bil prav tako predsednik vlade. Nadomeščal...<br />
2
Televizija Naslov Novo zaslišanje<br />
Zaporedna št.<br />
6<br />
Povzetek<br />
Medij Planet TV, Slovenija 18:15 Trajanje: 2 min<br />
Rubrika, Datum Planet 18; 15. <strong>11</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
A.R. Anja Ristić<br />
dr. Čadonič Špelič Vida<br />
...naprej, če nimaš zaupanja šefa, če nimaš zaupanja sodelavcev. ANJA RISTIĆ (novinarka) Sama je kot Lobnikar o<br />
političnih pritiskih slišala šele iz medijev. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (poslanka NSi) Pa vam je o njih gospa ministrica kaj<br />
povedala? Vi ste bili najožja ekipa? Ste rekli da ste si pošiljali messidže? Torej ste vedli? Je ona...<br />
Internet<br />
Zaporedna št.<br />
7<br />
Povzetek<br />
Naslov<br />
Medij<br />
Odzivi na vstop Petra Gregorčiča - Pogorelec: »SDS prevzema SLS«. Janša: »izpadli bodo<br />
oboji«<br />
Domovina.je, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 15. <strong>11</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Rok Čakš<br />
Janša Janez (Ivan) , DZ - Državni zbor - Parlament<br />
...izrazov navdušenja, do pomislekov, da ga je škoda za evropsko politiko, do privoščljivih pripomb, da bo obračunal z<br />
NSi, pa do trditev, da gre za posredni Janšev obračun s krščanskimi demokrati. Da ja angažma Gregorčiča dobra<br />
poteza SLS, ki je s tem uspešno opozorila nase, pišemo v komentarju, a dodajamo, da...<br />
Tisk Naslov POLOVICA HIŠ, IZ KATERIH IZSELJUJEJO, JE ZGRAJENA PO STOLETNIH POPLAVAH<br />
Zaporedna št.<br />
8<br />
Povzetek<br />
Medij Svet24, Slovenija Stran: 4<br />
Rubrika, Datum Ostalo; <strong>16</strong>. <strong>11</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Primož Cirman, Tomaž Modic<br />
Janša Janez (Ivan) , DZ - Državni zbor - Parlament<br />
Površina: 1.323 cm<br />
2<br />
...poplav, ki so jo spisali na ministrstvu za okolje in prostor. Takrat ga je vodil Janez Podobnik (SLS). Uredbo je prva<br />
vlada Janeza Janše (SDS) sprejela v začetku septembra 2008, le dobra dva tedna pred parlamentarnimi volitvami. V<br />
veljavi je še danes. Uredba je dejansko avtomatizirala postopke, s čimer je številnim investitorjem zelo...<br />
Tisk Naslov Na obzorju preiskava Gen-I<br />
Zaporedna št.<br />
9<br />
Povzetek<br />
Medij Delo, Slovenija Stran: 1 Površina: 131 cm 2<br />
Rubrika, Datum Naslovna stran; <strong>16</strong>. <strong>11</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Suzana Kos<br />
Teme<br />
Komisija - nadzor obveščevalnih in varnostnih služb , Tonin Matej , Žakelj Janez mag.<br />
...Na obzorju preiskava Gen-I Parlamentarni nadzor Namigi o ustanovitvi komisije, ki bi pod drobnogled vzela<br />
poslovanje Gen-I iz časa vodenja Roberta Goloba Pri delovanju parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in<br />
varnostnih služb (Knovs) so zaradi upada kooperativnosti...<br />
Tisk Naslov NSi ima težave pri nadzoru Sove<br />
Zaporedna št.<br />
10<br />
Povzetek<br />
Medij Delo, Slovenija Stran: 2 Površina: 554 cm 2<br />
Rubrika, Datum Aktualno; <strong>16</strong>. <strong>11</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Suzana Kos<br />
Komisija - nadzor obveščevalnih in varnostnih služb , DZ - Državni zbor - Parlament , Tonin Matej ,<br />
Vrtovec Jernej , Žakelj Janez mag.<br />
...sledenju članom NSi - Z izrednimi nadzori Sove zaradi nekooperativnosti koalicije težave »V zadnjih dveh mesecih<br />
smo poskušali nekajkrat izvesti nenapovedane parlamentarne nadzore Sove, a zaradi nekooperativnosti članov<br />
komisije iz vrst koalicije to ni bilo mogoče. Želim si večje pripravljenosti za sodelovanje vladnih strank,«...<br />
3
Tisk Naslov Koalicija s korupcijo vzela pozornost SDS s prebežniki<br />
Zaporedna št.<br />
<strong>11</strong><br />
Povzetek<br />
Medij Delo, Slovenija Stran: 2 Površina: 543 cm 2<br />
Rubrika, Datum Aktualno; <strong>16</strong>. <strong>11</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Uroš Esih<br />
PS NSi , DZ - Državni zbor - seje , PS SDS , Kolegij predsednika DZ , DZ - Državni zbor -<br />
Parlament , Godec Jelka , Cigler Kralj Janez<br />
...Koalicija s korupcijo vzela pozornost SDS s prebežniki Državni zbor Ker so migracije politično pomembna tema za<br />
SDS, so izredno sejo na to temo premaknili na termin, ki bo odmevnejši Včeraj je stranka SDS umaknila predlog...<br />
Tisk Naslov Levičarska Golobova vlada nas vodi v propad<br />
Zaporedna št.<br />
12<br />
Povzetek<br />
Medij Demokracija, Slovenija Stran: 12<br />
Rubrika, Datum Ostalo; <strong>16</strong>. <strong>11</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Vida Kocjan<br />
Površina: 2.408 cm<br />
2<br />
Janša Janez (Ivan) , Predsednica DZ RS , PS SDS , DZ - Državni zbor - Parlament , Klakočar<br />
Zupančič Urška mag.<br />
...Kocjan | O UKOM, Freepik, STA/Bor Slana, Nebojša Tejič Golobove usodne ženske Za Goloba in posledično za<br />
Slovenijo so usodne Vesna Vukovič, Tina Gaber, Urška Klakočar Zupančič in Tatjana Bobnar. Vukovičeva je nekdanja<br />
novinarka (brez ustrezne izobrazbe), nazadnje portala Necenzurirano. Robert Golob pa ji je kot direktor v Gen--I...<br />
Tisk Naslov Kučanovo "palestinsko" sporočilo Golobu<br />
Zaporedna št.<br />
13<br />
Povzetek<br />
Medij Demokracija, Slovenija Stran: 22 Površina: 863 cm 2<br />
Rubrika, Datum Politika; <strong>16</strong>. <strong>11</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Peter Jančič<br />
Janša Janez (Ivan) , DZ - Državni zbor - Parlament , Breznik Franc , Vrtovec Jernej , Šetinc Pašek<br />
Mojca , Klakočar Zupančič Urška mag.<br />
...»palestinsko« sporočilo Golobu Z razglasitvijo, da ne bo zmanjšal števila ministrstev obilne vlade, v kateri je pet<br />
ministrstev več kot v prejšnji vladi Janeza Janše (SDS), in da ne bo rekonstrukcije, da bi se znebil slabih ministrov, je<br />
Robert Golob (Gibanje Svoboda) prejšnji teden pomiril Tanjo Fajon (SD) in Asto...<br />
Tisk Naslov Dr. Anže Logar<br />
Zaporedna št.<br />
14<br />
Povzetek<br />
Medij Demokracija, Slovenija Stran: 24<br />
Rubrika, Datum Intervju; <strong>16</strong>. <strong>11</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Metod Berlec<br />
Površina: 2.254 cm<br />
2<br />
Janša Janez (Ivan) , Irgl Eva , DZ - Državni zbor - Parlament , Tonin Matej , dr. Logar Anže<br />
...Ji’t2>% “ ’» 'j ,, ' : ; ;- - -„ . \ ,(i % ' KHK . \ Hi B, ftSdK . V jh9H|| K Pogovarjali smo se s prvim človekom Platforme<br />
sodelovanja dr. Anžetom Logarjem. Lani je veliko pozornosti zbudil s svojo prepoznavno predsedniško kandidaturo. Če<br />
bi bila Republika Slovenija normalna parlamentarna demokracija in če...<br />
Tisk Naslov "Vlada v senci" stopa iz sence<br />
Zaporedna št.<br />
15<br />
Povzetek<br />
Medij Demokracija, Slovenija Stran: 30<br />
Rubrika, Datum Slovenija; <strong>16</strong>. <strong>11</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Gašper Blažič<br />
Površina: 1.247 cm<br />
2<br />
Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino , Janša Janez (Ivan) , Odbor - gospodarstvo ,<br />
Odbor - zdravstvo , PS SDS , Černač Zvonko<br />
...katastrofo in da je Zbor za republiko zloraba civilne družbe. Lekcija iz leta 2004 Tistega leta so volitve 3. oktobra<br />
prinesle novo vlado, prvič pod vodstvom Janeza Janše. Vlada, ki sojo poleg SDS sestavljale še SLS, NSi in DeSUS, je<br />
bila potrjena natanko dva meseca po volitvah, njena koalicijska sestava pa je kazala, daje...<br />
4
Internet Naslov Sumi korupcije v UKC Ljubljana: uslužbenca prijavili policiji<br />
Zaporedna št.<br />
<strong>16</strong><br />
Povzetek<br />
Medij<br />
Necenzurirano.si, Slovenija<br />
Rubrika, Datum ostalo; <strong>16</strong>. <strong>11</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Primož Cirman, Tomaž Modic<br />
DZ - Državni zbor - Parlament , Reberšek Aleksander<br />
...Ljubljana. Jutri bo tako na zahtevo poslanske skupine stranke na nujni seji zasedala parlamentarna komisija za<br />
nadzor javnih financ, ki se bo osredotočila na 30-milijonsko izgubo največje bolnišnice pri nas. Član komisije je tudi<br />
poslanec NSi Aleksander Reberšek , ki nam je včeraj zatrdil, da sklic seje nima nobene zveze s Teom Reberškom....<br />
5
Siol.net 15.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sreda, 18:57<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/bobnarjeva-ni-bi...<br />
1 / 4<br />
"Bobnarjeva ni bila zadovoljna z delom Boštjana Lindava"<br />
Avtorji: Matic Tomšič, STA 0<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Boštjan Lindav in Tatjana Bobnar Foto: STA<br />
Nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar ni bila zadovoljna z delom Boštjana Lindava,<br />
zato mu ni nameravala podeliti polnega mandata na čelu policije, je danes pred<br />
preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v policijo, izpovedala<br />
državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle. Pred preiskovalno<br />
komisijo DZ je pričal tudi nekdanji državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve<br />
(MNZ) Branko Lobnikar. Ocenil je, da v času notranje ministrice Tatjane Bobnar ni bilo<br />
političnih pritiskov na kadrovsko politiko policije.<br />
Heferle je zato presenetil kasnejši preobrat v izjavah Bobnarjeve, da je bil prav Lindav njen<br />
glavni kandidat za šefa policije. Heferle je namreč "na lastna ušesa" slišala Bobnarjevo, ko je ta<br />
rekla, da Lindava ne bo predlagala v imenovanje za polni mandat, "češ da je bila z njegovim<br />
delom nezadovoljna. Ta preobrat me je malo presenetil, sploh po tistem, ko se se v medijih<br />
začeli pojavljati vsi ti očitki," je odgovorila na vprašanje Vide Čadonič Špelič (NSi) glede<br />
morebitnih političnih pritiskov na delo policije.<br />
6
Siol.net 15.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sreda, 18:57<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/bobnarjeva-ni-bi...<br />
2 / 4<br />
Kot je pričala, se je s premierjem Robertom Golobom prvič sestala konec maja lani, ko je v<br />
prostorih poslanske skupine stranke Gibanja Svoboda prišlo do spoznavnega sestanka med<br />
Golobom, takratno kandidatko za notranjo ministrico Tatjano Bobnar in nekaterimi kandidati<br />
njene bodoče ekipe. Sestanka se je udeležil tudi Boštjan Lindav, ki ga je Bobnarjeva predstavila<br />
kot kandidata za šefa policije, kot potencialnega kandidata za direktorja Nacionalnega<br />
preiskovalnega urada (NPU) pa je Bobnarjeva omenila Darka Muženiča, je Heferle pričala pred<br />
preiskovalno komisijo.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Tatjana Bobnar je med razlogi za svoj odstop z mesta notranje ministrice sicer navedla tudi, da premier Golob ni želel potrditi članov<br />
njene ekipe, povrnitev zaupanja pa naj bi pogojeval tudi z odpustitvijo določene osebe. "Ta izjava veliko kroži po medijih, vendar se<br />
te izjave ne spomnim oziroma je nikoli nisem slišala," je med drugim poudarila Tina Heferle. Foto: STA ,<br />
Heferle se ne spomni, da bi na spoznavnem sestanku prišlo do morebitnih pritiskov na delo<br />
policije, prav tako se ne spomni, da bi o tovrstnih pritiskih kadarkoli javno potarnala<br />
Bobnarjeva. Je pa potrdila, da so na spoznavnem sestanku govorili o kadrovanju na policiji, ob<br />
čemer so se Golob, Bobnarjeva in Lindav strinjali, da bo treba v novem mandatu opraviti<br />
revizijo morebitnih nezakonitih zaposlitev v policiji.<br />
7
Siol.net 15.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sreda, 18:57<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/bobnarjeva-ni-bi...<br />
3 / 4<br />
"S tem so se strinjali vsi in potem je predsednik vlade rekel, kaj pa je s tistim direktorjem tam<br />
dol na našem koncu, slišim pripombe nad njim," je odgovorila na vprašanje Andreja Kosija<br />
(SDS), ali držijo navedbe, da je Golob že na prvem sestanku zahteval zamenjavo Evgena<br />
Govekarja na Policijski upravi Nova Gorica.<br />
Nekdanji državni sekretar na MNZ pred preiskovalno komisijo zanikal politične<br />
pritiske na kadrovsko politiko policije<br />
Pred preiskovalno komisijo DZ je pričal tudi nekdanji državni sekretar na ministrstvu za<br />
notranje zadeve (MNZ) Branko Lobnikar. Ocenil je, da v času notranje ministrice Tatjane<br />
Bobnar ni bilo političnih pritiskov na kadrovsko politiko policije.<br />
Lobnikar je v odgovoru na vprašanje predsednika komisije Mihe Lamuta (Svoboda) politični<br />
pritisk v odnosu do policista opredelil kot pojav, ko politik s položaja moči zahteva, da policist<br />
pri izvajanju svojih policijskih nalog izvede naloge, ki jih sicer ne bi izvedel. Pogovora med<br />
dvema politikoma o tem, kako naj bo denimo organizirano delo, ne glede na to, kaj se<br />
pogovarjata, ne razume kot politični pritisk. Branik policije pa je po njegovih besedah generalni<br />
direktor policije, ki s svojimi ukrepi zagotavlja, da je delo policije zakonito.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
8
Siol.net 15.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sreda, 18:57<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/bobnarjeva-ni-bi...<br />
4 / 4<br />
Člane komisije je sicer zanimalo predvsem, kakšni so bili odnosi med Bobnarjevo ter Golobom. Samo enkrat se je zgodilo, da je<br />
Bobnarjeva s sestanka z Golobom prišla zelo nezadovoljna, se je spominjal Lobnikar. Govorila sta o vprašanju organizacije uprave za<br />
policijske specialnosti in kako v organigram umestiti specialno enoto. Po njegovih besedah je Bobnarjeva na koncu rekla, da bo te<br />
stvari uredil v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav. Foto: STA ,<br />
Če bi ministrica s kadrovskimi željami predsednika vlade generalnega direktorja seznanila in bi<br />
ta moral te kadrovske menjave izvesti, tedaj bi šlo za nedovoljen vpliv politike na kadrovanje v<br />
policiji, je odgovoril poslanki NSi Vidi Čadonič Špelič. "Kaj se politiki med sabo pogovarjajo in<br />
na kakšen način se pogovarjajo, je stvar politične kulture, in ne kazenske zakonodaje," je<br />
ocenil.<br />
Kadrovske odločitve v policiji lahko sprejema le generalni direktor policije, ne notranji minister<br />
in ne predsednik vlade, je povedal Lobnikar. Lahko pa politiki govorijo karkoli, tako je po<br />
Lobnikarjevi oceni navsezadnje odločilo sodišče, ko je dalo politiku pravico uporabljati sovražni<br />
govor. "Ampak to ne vpliva na kadrovsko samostojnost policije," je poudaril.<br />
Na vprašanje Vide Čadonič Špelič, ali je Bobnar kdaj omenila, da predsednik vlade Robert Golob<br />
od nje zahteval čistke v policiji, je odgovoril, da se o čistkah niso nikoli pogovarjali. Na začetku<br />
mandata so si za nalogo zadali izvesti nadzor nad policijskimi pooblastili v času protestov zoper<br />
covidne ukrepe. V kabinetu Bobnarjeve so se pogovarjali predvsem o zagotavljanju zakonitosti,<br />
strokovnosti in učinkovitosti policije, je navedel.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
9
POP TV, 24 ur - 19:00 15.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
1 / 2<br />
Golob odhaja na poseg<br />
POP TV, 15.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong>, 24 UR, 19:00<br />
PETRA KERČMAR (voditeljica)<br />
Predsednik vlade Robert Golob se za nekaj dni umika iz javnosti, njegov kabinet je namreč sporočil, da bo imel v petek v<br />
ljubljanskem kliničnem centru nujno operacijo kile.<br />
JANI MUHIČ (voditelj)<br />
Medtem ko bo premier Golob okreval po operaciji, ga bo nadomeščal podpredsednik vlade Luka Mesec. Uspešno<br />
operacijo mu je že zaželel prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša, ki je prav tako kot predsednik vlade<br />
prestal operacijo kile leta 205<br />
PETRA KERČMAR (voditeljica)<br />
Gre sicer za zelo varen operativni poseg. Večina pacientov lahko zapusti bolnišnico že na dan posega ali dan po<br />
operaciji. Žiga Bonča.<br />
ŽIGA BONČA (novinar)<br />
Premier je bolečine čutil že v poletnih mesecih, v času, ko je od Danijela Bešiča Loredana prevzel zdravstveni resor.<br />
nogo si je v tem mandatu poškodoval kar 2 .<br />
NOVINARKA<br />
Gospod Golob pa sta v redu?<br />
ROBERT GOLOB (slovenski premier)<br />
Odlično.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
ŽIGA BONČA (novinar)<br />
Tokrat pa ga čaka nujna operacija kile.<br />
Neznani govorec 7<br />
Jaz bom se v naslednjih dneh malo umaknil iz javnosti, tudi zaradi tega, ker imam 1 manjši operacijski poseg, ker me, nič<br />
takega ni. Gre za rutinsko operacijo. Bom pa pod narkozo, tako da tudi zaradi tega ne bom mogel dajati izjav par dni.<br />
ŽIGA BONČA (novinar)<br />
Pod kirurškim nožem je bilo že več predsednikov vlad. Leta 1999 so v ljubljanskem kliničnem centru na ledvicah<br />
odstranili maligno tvorbo takratnemu premierju Janezu Drnovšku. Leta 2005 je Janez Janša prav tako prestal operacijo<br />
kile, in sicer v mariborskem kliničnem centru.<br />
JANEZ JANŠA (predsednik SDS-a)<br />
Jaz mislim, da ima Slovenija več dobrih bolnišnic, ne samo eno.<br />
ŽIGA BONČA (novinar)<br />
Leta 20<strong>11</strong> pa so v ljubljanskem UKC-ju zaradi hudega vnetja srednjega ušesa zdravili Boruta Pahorja.<br />
MIHA ŽARGI<br />
Tudi laboratorijski kazalci kažejo na to, da se vnetje umirja.<br />
ŽIGA BONČA (novinar)<br />
Premierja Goloba bo predvidoma nekaj dni nadomeščal podpredsednik vlade Luka Mesec. Mesecu je premier oktobra<br />
javno namenil nekaj ostrih besed, potem ko je poslanec Levice spraševal o neusklajevanju socialnih transferjev.<br />
10
POP TV, 24 ur - 19:00 15.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
2 / 2<br />
ROBERT GOLOB (slovenski premier)<br />
Opažam pri marsikaterem ministru, da je namenoma pustil izven proračuna tiste, ki so, ki jih je najtežje zavrnit, tukaj. Da<br />
si je s tem olajšal delo. In meni je že da je to vaš minister. In jaz verjamem, da ste z njim opravili pod temeljito razpravo<br />
zakaj je do tega predloga prišlo.<br />
ŽIGA BONČA (novinar)<br />
Janez Janša premierju Golobu želi uspešno operacijo, na spletu pa je zapisal še, da upa, da nas Luka Mesec v tem času<br />
ne bo izpisal iz Zveze Nato.<br />
VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (poslanka NSi)<br />
Ja, jaz vsekakor želim roko pri vodenju vlade. Ja, kot vemo, ima predsednik vlade 2 podpredsednika, eno je ženska in<br />
eno je moški. Naj ugibam, morda pa bolj zaupa moškim. Bomo videli, kako se bo izkazal.<br />
ŽIGA BONČA (novinar)<br />
Nekateri se sprašujejo, zakaj nadomeščanja ni zaupal. Podpredsednici vlade Tanji Fajon. Urad vlade za komuniciranje<br />
pojasnjuje, da ima vlada 2 podpredsednika, ki se pri nadomeščanju predsednika vlade izmenjujeta, kot so zapisali, tudi<br />
seje vlade kadar je premier odsoten, vodita izmenično podpredsednica Tanja Fajon in podpredsednik Luka Mesec.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
<strong>11</strong>
POP TV, 24 ur - 19:05 15.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
1 / 3<br />
Delodajalci ogorčeni nad evidentiranjem<br />
POP TV, 15.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong>, 24 UR, 19:05<br />
PETRA KERČMAR (voditeljica)<br />
To so Butale. Tako so ogorčeni delodajalci, ki se nikakor ne predstavljajo, kako bo strogo<br />
evidentiranje delovnega časa videti v praksi. Takih neumnosti, kot pravijo, gospodarstvo ne bo<br />
moglo sprejeti.<br />
JANI MUHIČ (voditelj)<br />
In če se bodo morali štempljati skorajda vsi, ki opravljajo kakršnokoli delo, pa ta pravila ne<br />
veljajo za tiste ki so zakon sestavili. Poleg ministrov se ne bo treba štempljati niti sodnikom,<br />
županom, visokošolskim učiteljem, državnim sekretarjem in tožilcem.<br />
PETRA KERČMAR (voditeljica)<br />
Med gospodarstvom in oblastjo torej vre. Zakaj si je vlada zase postavila svoja pravila igre.<br />
Delavci jih bomo morali upoštevati, oni pa ne. Sandra Boršič.<br />
SANDRA BORŠIČ (novinarka)<br />
Danes v državnem zboru pred mikrofon ulovimo 2 poslanki. Ste se danes štempljali?<br />
VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (poslanka NSi)<br />
Ne.<br />
SANDRA BORŠIČ (novinarka)<br />
A ste se danes evidentirali?<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
SARA ŽIBERT (poslanka Gibanja Svoboda)<br />
Ne. Namreč opravljam funkcijo.<br />
SANDRA BORŠIČ (novinarka)<br />
Funkcionarke. Zato se izognejo strogim pravilom, ki bodo zadela tako rekoč vse ostale<br />
zaposlene v naši državi. In zakaj so pravilne morajo držati prav oni ki so zakon potrdili.<br />
SARA ŽIBERT (poslanka Gibanja Svoboda)<br />
Naša narava dela je drugačna, imamo vse odborov, ki niso časovno omejena, včasih lahko<br />
trajajo tudi več kot 12 ur, zato bi bilo to zelo težko izvedljivo.<br />
SANDRA BORŠIČ (novinarka)<br />
a se vam ne zdi na primer tudi novinarji imamo tako podobno delo ali pa vendarle vstopamo v<br />
štempljanje, enako vozniki, prevozniki, gostinci. Zakaj oni da, vi ne?<br />
SARA ŽIBERT (poslanka Gibanja Svoboda)<br />
Namen tega te novele je, da izboljšamo pravice zaposlenih.<br />
SARA ŽIBERT (poslanka Gibanja Svoboda)<br />
In še več.<br />
SARA ŽIBERT (poslanka Gibanja Svoboda)<br />
Pa imamo funkcionarji pač drugačen status in nenazadnje naš šef je javnost.<br />
12
POP TV, 24 ur - 19:05 15.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
2 / 3<br />
PETER PIŠEK (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije)<br />
Jaz mislim, da je vrag vzel šalo in da je to več kot Butala.<br />
SANDRA BORŠIČ (novinarka)<br />
Nedopustno in neizvedljiva v praksi očitno za mnogo poklicev, poudarja Pišek. Tudi za<br />
novinarskega.<br />
GAŠPER ANDRINEK (predsednik Društva novinarjev Slovenije)<br />
Novinarke in novinarji tudi težko ločimo med delom in prostim časom. Konec koncev gre za<br />
svojevrsten življenjski slog.<br />
SANDRA BORŠIČ (novinarka)<br />
Zakon prinaša dodatno delo tudi v gostinstvu.<br />
VINKO RUŠNIK<br />
Mislim da je pa to cerka vsaj dodatnega pol ure do eno uro dela na dan.<br />
SANDRA BORŠIČ (novinarka)<br />
Pol redu eno uro dela na dan ampak kdaj v urah, ko delate, ko imate gostilno odprto?<br />
VINKO RUŠNIK<br />
Ne, jaz mislim da zvečer po zaključku ker se bo videla so se vsi vestno prijavili, se niso prijavili.<br />
PETER PIŠEK (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije)<br />
Ne vem čemu služijo eno dodatne evidence, dodatno birokracija. Res sploh ne najdem pravih<br />
besed za take neumnosti. In gospodarstvo tega ne bo moglo sprejeti.<br />
SANDRA BORŠIČ (novinarka)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Pred kamero smo danes povabili tudi pristojnega ministra za delo Luko mesca, da bi ga vprašali,<br />
ali se je danes, ko je prišel v službo, evidentiral oziroma zakaj se njemu ni treba štempljati,<br />
čistilki, gostincem in ostalim delavcem pa Ja. A danes minister Mesec pred naše kamere ni<br />
stopil. So pa odgovorili iz njegove pisarne da pač ministri, poslanci opravljajo delo na podlagi<br />
drugih pravnih razmerij in ne delovnih zato zanje veljajo drugačne pravice.<br />
VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (poslanka NSi)<br />
Jaz mislim da bi morala pravila veljati za vse enako. Jaz osebno imam štempljanjerada. Mislim,<br />
da so ta zakon pisali tisti, ki v resnici niso še nikoli hodili v službo, se zjutraj štempljali in se<br />
morali izkazati s konkretnimi rezultati.<br />
PETER PIŠEK (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije)<br />
Takega nizkega nivoja komunikacije ali pa odločajo neposlušanje gospodarstva, ljudi, lokalne<br />
skupnosti, ne polnim.<br />
SANDRA BORŠIČ (novinarka)<br />
Zato pričakuje, da bodo neizvedljivi zakon umaknili ali pa ga vsaj spremenili.<br />
JANI MUHIČ (voditelj)<br />
No in če pristojni minister Mesec za nova pravila evidentiranja danes pred naše kamere ni stopil,<br />
pa je pred dobro uro za našo televizijo spregovoril gospodarski minister, Matjaž Han.<br />
PETRA KERČMAR (voditeljica)<br />
13
POP TV, 24 ur - 19:05 15.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
3 / 3<br />
Ki je povsem jasen. Zakon ne gre v smer, da bi imela tako delavec kot gospodarstvo korist.<br />
Jasno je, da ni izvedljiv, pravi. Kdaj bo torej vlada popravila zakon in kako in kaj to pomeni za<br />
ponedeljek.<br />
MATJAŽ HAN (minister za gospodarstvo, turizem in šport)<br />
Tudi jaz sem dobival v vseh teh dneh neizmerno velik klicev. Je ta moment neizvedljiv in si ga<br />
ljudje ki imajo dolgo prakso delo delovnopravnega znanja ne znajo razlagat kako bi ga sploh v<br />
bistvu speljali in bodo imeli težave in gospodarstveniki in tudi delavci. Zato je včasih potrebno ko<br />
vidimo da nekatera stvar ne gre, mogoče malo zadihati in probat novelirat tam kjer se pač da.<br />
SANDRA BORŠIČ (novinarka)<br />
Pričakujete jutri posluh?<br />
Neznani govorec 24<br />
Jaz mislim da Ja sej verjetno ko imam jaz klica je tudi drugi ministri klice.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
14
POP TV, 24 ur zvečer - 22:29 15.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 14:00<br />
1 / 4<br />
Delo parlamentarne preiskovalne komisije<br />
POP TV, 15.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong>, 24 UR ZVEČER, 22:29<br />
UROŠ SLAK (voditelj)<br />
Je nekdanji vršilec dolžnosti šefa policije Boštjan Lindav odšel zaradi vmešavanja premierja Goloba v kadrovanje ali<br />
nezadovoljstva takratne ministrice Tatjane Bobnar? Da z njegovim delom ni bila zadovoljna, je pred poslanci preiskovalne<br />
komisije danes pričala njena državna sekretarka Tina Heferle, ki je s takratnim državnim sekretarjem Brankom<br />
Kobnikarjem zanikala politične pritiske na delo policije. Odmevno pričanje Bobnarjeve in Lindava je včeraj postavil pod<br />
vprašaj tudi aktualni notranji minister Poklukar, je pa tokrat prišlo do različnih interpretacij še med poslanci. Potem ko je<br />
poslanec SDS-a Branko Grims predsednika komisije, sicer poslanca Gibanja Svoboda Miha Lamuta obtožil, da z<br />
načinom izpraševanja vabljenih sam izvaja politični pritisk na aktualni postopek, ki ga zoper premierja Goloba vodi<br />
policija. In kdaj bo predsednik vlade stopil pred poslance? Najprej pa v parlament? Maja Kos.<br />
MAJA KOS (novinarka)<br />
Leto dni po interpelaciji takratne notranje ministrice Tatjane Bobnar, v parlamentu danes ponovno o njenih trditvah o<br />
političnih pritiskih na delo policije, o katerih je pred poslanci pričal tudi nekdanji vršilec dolžnosti šefa policije Boštjan<br />
Lindav. Državna sekretarja Bobnarjeve, Branko Lobnikar in Tina Heferle, jih sama nista zaznala oziroma o njih nista nič<br />
vedela. Tako danes. A pogovori lanskega 31. maja so na spoznavnem srečanju tekli tudi na temo kadrovanja.<br />
ANDREJ KOSI (SDS)<br />
Ali je takrat gospod Golob izjavil oziroma rekel, da je potreba čim prej nekaj narediti tudi s tistim tam dol, ki je direktor na<br />
mojem koncu?<br />
TINA HEFERLE (državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve)<br />
Ja, na tem sestanku je bilo govora tudi o nekih kadrovskih zadevah policije. Potem je skozi pogovor predsednik vlade<br />
rekel: "Kaj pa je s tistim direktorjem tam dol v našem koncu? Slišim pripombe nad njim." To je vse.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
MAJA KOS (novinarka)<br />
Interpelacija, ki jo je Bobnarjeva uspešno prestala, pa naj bi bila ključna točka preloma.<br />
BRANKO LOBNIKAR (državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve)<br />
Smo začeli zaznavati na Ministrstvu za notranje zadeve, da je prihaja..., da je začelo prihajati do razhajanja med<br />
ministrico za notranje zadeve in predsednikom vlade. Takrat pa so se odnosi spremenili. Je vse skupaj kulminiralo tudi v<br />
situacijo, ko ni bilo več mogoče kakovostno delati zaradi tega, ker smo se zelo veliko časa ukvarjali s konflikti in s<br />
premišljevanjem o tem, kaj in zakaj je treba kakšno stvar narediti.<br />
MAJA KOS (novinarka)<br />
Decembrski odstop Bobnarjeve je sicer generalno sekretarko vlade Barbaro Kolenko Helbl presenetil. Ob njej pa je že<br />
včeraj stopil pred poslance še aktualni notranji minister Boštjan Poklukar.<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade, 24.10.<strong>2023</strong>)<br />
Sva se maja, maja, preden je bila imenovana, dogovorila, da ima eno samo nalogo in to je, da očisti policijo janšistov.<br />
VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (NSi)<br />
Kako vi to razumete?<br />
BOŠTJAN POKLUKAR (minister za notranje zadeve)<br />
Popolnoma kot politično izjavo.<br />
VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (NSi)<br />
15
POP TV, 24 ur zvečer - 22:29 15.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 14:00<br />
2 / 4<br />
Torej gre za političen pritisk na policijo, kajti vi ste večkrat povedali, da lahko tako imenovana čiščenje ali kadrovske<br />
zamenjave znotraj policije dela samo direktor policije?<br />
BOŠTJAN POKLUKAR (minister za notranje zadeve)<br />
Ne, to je političen diskurz.<br />
MAJA KOS (novinarka)<br />
Tako Lindav kot Bobnarjeva sta minuli četrtek sicer pred Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb stala za<br />
svojimi trditvami, da je bila policija pripravljena aretacijo ruskih vohunov izvesti na prvi možen termin 28. novembra lan.<br />
Da je bila ta izvedena šele 5. decembra, pa da naj bi zahteval premier Golob. Razlog? Sovpadanje z referendumskim<br />
trojčkom.<br />
TINA HEFERLE (državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve)<br />
Presenečen nad t zanosom ali pa z željo embivše ministrice, da gospod Lindav pridobi poln mandat, ker v tednih ali pa<br />
mesecih pred tem, ko se je vsa ta zgodba začela krhati in v medijih pojavljati, sem jaz na lastna ušesa slišala iz njenih<br />
ust, kako gospodu Lindavu ne bo podelila polnega mandata oziroma ga ne bo predlagala v imenovanje za polni mandat,<br />
češ da je bila z njegovim delom nezadovoljna.<br />
MAJA KOS (novinarka)<br />
Ob poslancih, odgovore iščejo tudi na protikorupcijski komisiji in na policiji.<br />
UROŠ SLAK (voditelj)<br />
Gospod Grims, danes ste lahko slišali, ne. Oba državna sekretarja nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar nista<br />
zaznala nobenih političnih pritiskov, še posebej ne od predsednika vlade Goloba.<br />
BRANKO GRIMS (SDS)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Ja, selektiven spomin je hud problem, a ne, in nekateri se spomnijo samo tistega, kar jim paše ali pa to interpretirajo.<br />
Resnica je pa ta, da je ravno včeraj gospod Ciperle dokončno izbil še zadnjo slamico, za katero se je držal gospod<br />
Golob, ko je povedal, da tista izjava, ki jo je gospod Ciperle podpisal, da ni bilo političnih pritiskov, zajema izključno in<br />
samo tekoče operativno delo policije, ne zajema pa, poudarjam, ne kadrovskih zadev in ne sodelovanja z drugimi<br />
službami. Prav tam, kjer gospa Bobnarjeva in gospod Lindav očitno upravičeno očitata gospodu Golobu politične pritiske.<br />
UROŠ SLAK (voditelj)<br />
Gospod Lamut, se strinjate z gospodom Grimsom?<br />
MIHA LAMUT (poslanec GS)<br />
Vsekakor ne, saj smo slišali zdaj. Kot sem že prej povedal, sva teh par dni sedela skupaj, danes sva si tukaj najbližje.<br />
Očitno sva poslušala druge zgodbe ali kaj takšnega. Gospod Ciperle je včeraj jasno povedal, da se poročilo oziroma<br />
dopolnitev poročila nanaša na operativne stvari. To je tudi tema sklica naše preiskovalne komisije, ki jo sam vodim -<br />
vmešavanje v delo policije. Kadrovske stvari je pa potem kasneje na ta isti dan, na tej isti seji aktualni minister za<br />
notranje zadeve, gospod Poklukar jasno opredelil, pod koga sodijo in na kakšen način se lahko izvajajo.<br />
BRANKO GRIMS (SDS)<br />
No, kadrovanje, ko gre za samo vlado, je seveda v pristojnosti predsednika vlade. Če pa predsednik vlade zahteva<br />
določeno kadrovanje znotraj policije, potem pa je to direktno vmešavanje v delo policije, ki pomeni po eni strani<br />
prekoračitev pooblastil, očitno nezakonito dejanje in po mojem mnenju ima tudi indice kaznivega dejanja. Vse to seveda<br />
se zdaj vsi trudijo, da bi pač zmanjšali vrednost tega, na kar sta upravičeno opozorila gospod Lindav in gospa<br />
Bobnarjeva, za kar jima gre vse priznanje in tudi dejstvo, da sta se za ceno lastnih karier uprle temu političnemu posegu<br />
v kadrovanje. Pri tem še posebej opozarjam, da je gospa Bobnarjeva na moje izrecno vprašanje ob njenem zaslišanju,<br />
kar je zapisala v pisno izjavo, ki jo je poslala predsedniku vlade, da si ena politična stranka očitno želi podrediti policijo,<br />
ali je ta politična stranka Svoboda, odgovorila z odločnim da.<br />
MIHA LAMUT (poslanec GS)<br />
<strong>16</strong>
POP TV, 24 ur zvečer - 22:29 15.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 14:00<br />
3 / 4<br />
Aktualni minister za notranje zadeve pa je včeraj odgovoril z odločnim ne. Torej imamo besedo proti besedi nekoga,<br />
sploh pa, ker je bil šikaniran že s strani prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Danes pa so očitno veliki borci za ta<br />
2 oba, ki sta takrat, bom rekel, letela v Tacen. Tega ne razumem.<br />
BRANKO GRIMS (SDS)<br />
Očitno ne razumete tudi tega, da aktualni minister kot priča lahko govori za obdobje, ko je on minister. Vse ostalo pa je<br />
zgolj izražanje mnenja in ne šteje kot pričanje. O dogodkih, pri katerih ga ni bilo, zraven, nima aktualni minister, kaj<br />
govoriti. O tem sta govorila gospa Bobnarjeva in gospod Lindav in za svojimi izjavami tudi odgovorno stojita. To je edino,<br />
kar šteje.<br />
MIHA LAMUT (poslanec GS)<br />
Moram poudariti, da aktualni minister je član stranke Gibanje Svoboda in je odgovarjal v tem kontekstu, ali je politična<br />
stranka Svoboda tista, ki si hoče uzurpirati mesta v policiji in drugje? Odgovoril je ne. Ne govorimo o terminskem času<br />
tistih dveh, treh dni od odreditve naše parlamentarne preiskave, kjer lahko kateregakoli člana Svobode jaz kot predsednik<br />
preiskovalne komisije ali pa kdorkoli drugi od članov te komisije vpraša, ali si želi Svoboda podrediti policijo. Odgovor bo<br />
ne.<br />
UROŠ SLAK (voditelj)<br />
Odgovor je ne, gospod Grims.<br />
BRANKO GRIMS (SDS)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Seveda je odgovor, ki je relevanten odgovor ministrice Bobnarjeve, ne. Gospod minister Poklukar pa je član Svobode in<br />
V pravu vedno velja Nemo judex in causa sua, nihče ne more biti razsodnik v svoji lastni zadevi. In taisti problem ima<br />
seveda tudi gospod, ki vodi to komisijo in zaradi tega rad polaga besede v usta tistim, ki sprašuje in se potem na to<br />
sklicuje. Dejstva so samo naslednja. Gospod Lindav in gospa Bobnarjeva sta, kot sta sama rekla, razgalila političen<br />
pritisk na policijo, ki ni primerljiv s čemerkoli, kar je bilo do tedaj. Drugič, zaradi tega sta se bila pripravljena za to, da sta<br />
reševala integriteto, svojo osebno in integriteto institucije policije torej, odpovedati lastni karieri in ste jo žrtvovala,<br />
namesto da bi se podredila zahtevam Svobode kot politične stranke. Pri tem sta poudarila, še enkrat povem, gospa<br />
Bobnarjeva izrecno na moje vprašanje, da je Svoboda tista politična stranka, ki si želi podrediti delo policije. To pove vse.<br />
Zadnji argument pa je izbil gospod Ciperle, kajti spomnil bi, da je gospod Golob mahal z eno izjavo, pad to je bil podpisan<br />
gospod Ciperle, češ da ga ta odreši vseh problemov, ker v njej piše, da ni bilo političnih pritiskov. On pa je povedal, da se<br />
ravno na kadrovanje in pa na sodelovanje različnih služb, se pravi tudi na Sovo, ne, to je točno tisto, kar mu očitata<br />
gospod Lindav in pa gospa Bobnarjeva, to sploh ne nanaša. To se pravi, je tisto njegovo sklicevanje brezpredmetno.<br />
MIHA LAMUT (poslanec GS)<br />
Poglejte, kadrovanje smo razčistili včeraj oziroma je razčiščeno že v zakonodaji. To, da tista dopolnitev poročila, ki je bila<br />
poslana, podpisana s strani gospoda Ciperleta na zahtevo predsednika vlade, kogarkoli odrešuje, je morda uporabljen<br />
izraz, govori pa o tem, da na delo policije ni bilo pritiskov: ne političnih, ne kakršnihkoli drugih. Če pa notri eksplicitno ne<br />
zajema kadrovanja, saj ga ne more. O kadrovanju govori zakon in o kadrovanju v policiji lahko odloča edino in le<br />
generalni direktor policije. To je bilo jasno izrečeno na javni sceni.<br />
UROŠ SLAK (voditelj)<br />
Ste vi polagali besede v usta tistim, ki ste jih zasliševali, spraševali, kar vam očita gospod Grims, da povejo tisto, kar si vi<br />
želite?<br />
MIHA LAMUT (poslanec GS)<br />
To je v bistvu del mojega postopkovnega predloga, ki je sicer nenavadno, da ga sam kot predsednik uporabljam, ampak<br />
sem vmes mogel ene 2-krat poseči v dolga vprašanja določenih članic in članov komisije. In bom se sedaj tako izrazil, jaz<br />
njim očital, da polagajo besede. Sam ne vem točno, na katerem vprašanju bi to naj bilo. Lahko da je bilo tako formirano.<br />
Sigurno pa so vse priče povedale tako, kot so želele same. Nenazadnje pa so na sejah preiskovalne komisije dolžne<br />
govoriti resnico.<br />
UROŠ SLAK (voditelj)<br />
Ste vi polagali besede v usta?<br />
17
POP TV, 24 ur zvečer - 22:29 15.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 14:00<br />
4 / 4<br />
BRANKO GRIMS (SDS)<br />
Ne, ne. Poglejte, bom razložil na kaj se to nanaša. Vse drugo mislim, da je bilo kar v mejah pristojnosti komisije, ampak<br />
problem je nastal takrat, ko sta bila zdajle vabljeni 2 priči, s katerima je policija že opravlja tudi določena preiskovalna<br />
dejanja, sicer v predhodnem postopku, ki poteka zaradi ovadbe, ki jo je vložila gospa ministrica Bobnarjeva in oba sta<br />
bila torej zaslišana kot človeka, za katera tudi policija ocenjuje, da sta lahko relevantni priči v tej kazenski zadevi. In pri<br />
obeh je potem postavil predsedujoči vprašanje, kaj pa zdaj onadva mislita o tej ovadbi. To se pravi, onadva sta se<br />
vrednostno opredeljevala do zadeve, v kateri sta sama vpletena in v kateri sta bila sama zaslišana. To pa zagotovo ni<br />
ustrezno in ni skladno z načeli etike in pa s pristojnostmi komisije. Kajti to seveda pomeni, da se opredeljuješ v zadevo, v<br />
kateri si sam vpleten. Jasno je, da bo vsak rekel, da ni kriv, ne.<br />
MIHA LAMUT (poslanec GS)<br />
No, odgovarjala sta pravnica in pa doktor varnostnih ved in organizacijskih sistemov. Mislim, da je dovolj jasno in<br />
eksplicitno na začetku, ko pričnem sejo, povedano, da na katerokoli vprašanje, tako moje kot tudi od kateregakoli<br />
drugega člana ali članice ni potrebno odgovoriti. Jaz sem vprašal, to potrdim, kako ocenjujeta samo, ne vsebino, ne<br />
potek, ampak težo.<br />
BRANKO GRIMS (SDS)<br />
Upravičenost v tem smislu.<br />
UROŠ SLAK (voditelj)<br />
Dobro. Povejte mi...<br />
BRANKO GRIMS (SDS)<br />
...to je ravno to. Vrednostna sodba, o zadevi, v katero si sam vpleten.<br />
MIHA LAMUT (poslanec GS)<br />
Jaz sem rekel, jaz sem rekel...<br />
BRANKO GRIMS (SDS)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
...to je nedopustno...<br />
MIHA LAMUT (poslanec GS)<br />
...uh ja, težko. Prav.<br />
UROŠ SLAK (voditelj)<br />
Povejte mi, gospod Lamut, koliko prič mislite še zaslišati, preden bo izdano končno poročilo?<br />
MIHA LAMUT (poslanec GS)<br />
Do sedaj je bilo zaslišanih 7 prič. Se pravi skupaj z magstrico Bobnar in magistrom Lindavom. V zadnjih dveh dneh,<br />
včeraj in danes še 5. Pričakujem, da do vmesnega poročila zaslišimo med 10 in 12 prič.<br />
UROŠ SLAK (voditelj)<br />
Najlepša hvala obema, da ste bili naša gostja. Hvala.<br />
MIHA LAMUT (poslanec GS)<br />
Hvala vam.<br />
18
Kanal A, Svet - 18:08 15.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 01:00<br />
1 / 1<br />
Robert Golob na operacijo<br />
KANAL A, 15. <strong>11</strong>. <strong>2023</strong>, SVET, 18:08<br />
SUZANA PERMAN (voditeljica)<br />
Čeprav je bil danes še na terenu, pa predsednika vlade Roberta Goloba v petek čaka nujna operacija kile. Operirali ga<br />
bodo v ljubljanskem kliničnem centru. V času bolniške odsotnosti, ki bo predvidoma trajala nekaj dni, pa ga bo<br />
nadomeščal podpredsednik vlade in minister za delo Luka Mesec. Kar je glede na to, da je Mesec do nedavnega vodil<br />
stranko, ki je največje nasprotje desnice, sprožilo nekaj zgražanja v opoziciji. Janša je cinično zapisal, da upajo, da<br />
Mesec Slovenije v tem času ne bo izpisal iz Nata in priključil Hamasu ter Palestini. No, prav Janša je sicer na enak poseg<br />
moral leta 2005, ko je bil prav tako predsednik vlade. Nadomeščal pa ga je takratni finančni minister Andrej Bajuk.<br />
ROBERT GOLOB (predsednik Vlade Republike Slovenija)<br />
Jaz bom se v naslednjih dneh malo umaknil iz javnosti tudi zaradi tega, ker imam en manjši operacijski poseg. Nič takega<br />
ni. Gre za rutinsko operacijo. Bom pa pod narkozo. Tako, da tudi zaradi tega ne bom mogel dajati izjav par dni.<br />
VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (poslanka NSi)<br />
Kot vemo, ima predsednik vlade dva podpredsednika. Eno je ženska in eno je moški. Naj ugibam, morda pa bolj zaupa<br />
moškim. Bomo videli, kako se bo izkazal.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
19
Planet TV, Planet 18 - 18:15 15.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 02:00<br />
1 / 2<br />
Novo zaslišanje<br />
PLANET TV, 15.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong>, PLANET 18, 18:<strong>16</strong><br />
MIRAN TIŠIČ (voditelj)<br />
Potem ko je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar politične pritiske na policijo ostro zanikal, je danes<br />
preiskovalna komisija zaslišala še nekdanjega sekretarja na Ministrstvu za notranje zadeve Branka Lobnikarja in aktualno<br />
državno sekretarko, Tino Heferle. Zaradi odnosa med Bobnarjevo in Golobom je po besedah Lobnikarja delovno okolje<br />
postalo sovražno. Zaupanje v delo pa praktično ničelno. Ekipa Bobnarjeve je tako po vpisu Tine Heferle doživljala pravo<br />
agonijo. O političnih pritiskih sta kljub temu, kot trdita, slišala šele iz medijev, nikoli neposredno od nekdanje ministrice.<br />
Anja Ristić.<br />
ANJA RISTIĆ (novinarka)<br />
Preiskovalni vroči stolček danes kot prve zasede Branko Lobnikar, nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za notranje<br />
zadeve, ki kot točko preloma v odnosu bobnar Golob določil uspešno prestano interpelacijo takratne notranje ministrice.<br />
BRAKO LOBNIKAR<br />
Ni bilo več neke visoke stopnje zaupanja v delo in niti nismo vedeli, kaj bomo lahko delali, kdaj bomo lahko delali, s kom<br />
lahko v vladi republike Slovenije sploh kaj naredimo. Tako, da je bilo delo proti koncu njenega mandata z vidika<br />
produkcije, učinkovitosti in uspešnosti oteženo.<br />
ANJA RISTIĆ (novinarka)<br />
Kdo je za trenja in nezaupanje odgovoren, Lobnikar ne zna povedati, saj, kot pravi državna sekretarja, na sestankih<br />
bobnarjeve in Goloba nista nikoli prisostvovala. Ministrica mu kljub temu o premierjevih domnevnih političnih pritiskih ni<br />
nikoli poročala.<br />
BRAKO LOBNIKAR<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Za politični pritisk ne štejem pogovora med dvema politikoma, ki se pogovarjata o tem, kako naj bo delo organizirano, ne<br />
glede na to kaj se ta 2 politika med sabo pogovarjata. Zaradi tega, ker se politika konča za razliko od mnenja bivše<br />
ministrice Tatjane Bobnar v pisarni generalnega direktorja policije, ki mora biti branik zakonitosti dela policije.<br />
ANJA RISTIĆ (novinarka)<br />
Pred preiskovalno komisijo, je sedla tudi aktualna državna sekretarka Tina Heferle, ki je odstop bobnarjeve sicer podprla.<br />
TINA HEFERLE (državna sekretarka na notranjem ministrstvu)<br />
Jaz sem podprla njen odstop, ampak zato da se je ta agonija, ki smo jo v bistvu vsi bili deležni na ministrstvu takrat v<br />
njeni ekipi, končala. Ker pač stvari ne morejo teči naprej, če nimaš zaupanja šefa, če nimaš zaupanja sodelavcev.<br />
ANJA RISTIĆ (novinarka)<br />
Sama je kot Lobnikar o političnih pritiskih slišala šele iz medijev.<br />
VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (poslanka NSi)<br />
Pa vam je o njih gospa ministrica kaj povedala? Vi ste bili najožja ekipa? Ste rekli da ste si pošiljali messidže? Torej ste<br />
vedli? Je ona kaj omenila te pritiske.<br />
TINA HEFERLE (državna sekretarka na notranjem ministrstvu)<br />
Ne, na tak način kot je bilo pol v medijih predstavljeno ni omenjala, vsaj meni ne, a ne. Tako, da kot rečeno jaz sem bila v<br />
bistvu na nek način presenečena nad temi očitki, ki so potem zaokrožili v medijih sploh na tak način kot so bili<br />
predstavljeni.<br />
ANJA RISTIĆ (novinarka)<br />
20
Planet TV, Planet 18 - 18:15 15.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 02:00<br />
2 / 2<br />
Še bolj kot očitki o političnih pritiskih je državno sekretarko presenetila želja nekdanje ministrice, da gospod Lindav<br />
pridobi poln mandat, saj še nekaj tednov nazaj z njegovim delom ni bila zadovoljna.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
21
Domovina.je 15.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sreda, 20:38<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/odzivi-na-vstop-petra-greg...<br />
1 / 9<br />
Odzivi na vstop Petra Gregorčiča –<br />
Pogorelec: »SDS prevzema SLS«, Janša:<br />
»Izpadli bodo oboji«<br />
Rok Čakš<br />
15. <strong>11</strong>. <strong>2023</strong> ob 20:37 2 komentarja<br />
Slovenija<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Zajem slike Twitter SLS<br />
POSLUŠAJ ČLANEK<br />
Stranka SLS je v torek sporočila nosilca svoje liste na volitvah v Evropski<br />
parlament: to ne bo dosedanji evropski poslanec Franc Bogovič, temveč fizik,<br />
bivši predsednik Programskega sveta RTV Slovenija ter komentator aktualne<br />
politike v Uri moči na Planet TV Peter Gregorčič.<br />
Njegov prestop v politiko je vzbudil kar nekaj odzivov predvsem med desnim<br />
22
Domovina.je 15.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sreda, 20:38<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/odzivi-na-vstop-petra-greg...<br />
2 / 9<br />
spletnim komentariatom. Ti gredo od izrazov navdušenja, do pomislekov, da ga<br />
je škoda za evropsko politiko, do privoščljivih pripomb, da bo obračunal z NSi,<br />
pa do trditev, da gre za posredni Janšev obračun s krščanskimi demokrati.<br />
Da je angažma Gregorčiča dobra poteza SLS, ki je s tem uspešno opozorila<br />
nase, pišemo v komentarju, a dodajamo, da bo desnosredinskemu bloku kot<br />
celoti koristila le, če se bodo prenehali gristi med seboj in se raje posvetili<br />
temu, kako poslanske sedeže utrgati iz rok konkurenci na levi.<br />
O kandidaturi profesorja s Fakultete za strojništvo Petra Gregorčiča za evropskega<br />
poslanca smo obsežno pisali že včeraj . Tokrat se osredotočamo na nekatere odzive<br />
na omrežju X. Najprej njegovo naznanilo o vstopu v politiko:<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
23
Domovina.je 15.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sreda, 20:38<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/odzivi-na-vstop-petra-greg...<br />
3 / 9<br />
Njegova kandidatura je med komentatorji na družabnih omrežjih naletela na mešan<br />
odziv. Mnogi se nad njo navdušujejo, vendar v isti sapi pravijo, da bi ga raje videli<br />
politično delovati v Sloveniji. » Dobra poteza SLS. Mislim pa, da bi g. Gregorčič več<br />
koristnega doprinesel SLO na domačem političnem parketu kot pa v EU, kjer bo glas<br />
vpijočega v puščavi ,« je denimo na X-u zapisal Jani N. Tone Anžlovar mu je<br />
odgovoril, da je dr. Gregorčič še mlad, v EU si bo napravil ime, ki bo daleč bolj<br />
prepoznavno, kot so naši EU parlamentarci z levega političnega pola. »Tako ga bo<br />
tudi v RS spoznala najširša publika in bo nekoč postal PV. Z njim bo SLS zaživela,<br />
oživijo naj tudi slovenski krščanski demokrati,« je dodal.<br />
»Zakaj ne kandidira za državni zbor,« se je vprašal Kralj Matjaž in dodal, da bi SLS z<br />
njim prišla na 6 ali 7 %. »Samo kaj, ko stric aka JJ ne dovoli.« Dobil je sledeči<br />
odgovor, ki je odprl nadaljnjo razpravo:<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Svoje mislim ob tem je na X-u delil tudi Bojan Požar , ki je Gregorčiča zgolj dva dni<br />
pred tem še gostil kot neodvisnega komentatorja politike v svoji oddaji Ura moči.<br />
Zapisal je, da gre za dobro potezo predsednika SLS Marka Balažica, da bo šlo za<br />
očitni spopad predvsem znotraj volilnega bazena SLS–NSi, kjer bi slednja lahko<br />
izgubila evropskega poslanca, saj bo Gregorčič izjemno močan na TV in drugih<br />
soočenjih. Bo pa imel tudi nevarno neposredno konkurenco s Francem Bogovičem, ki<br />
24
Domovina.je 15.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sreda, 20:38<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/odzivi-na-vstop-petra-greg...<br />
4 / 9<br />
bi ga lahko premagal s preferenčnimi glasovi. Seveda pa se Gregorčič poslavlja kot<br />
komentator Ure moči, mu je pa Požar ponudil možnost intervjuja.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
25
Domovina.je 15.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sreda, 20:38<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/odzivi-na-vstop-petra-greg...<br />
5 / 9<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Bolj zadržan do Gregorčičevega vstopa na politično sceno je Janez Pogorelec iz NSi,<br />
ki v tem vidi prevzem SLS-a s strani SDS.<br />
»Me prav zanima, ali je to na evropski ravni EPP ali je kaj bolj desnega?« se sprašuje<br />
Pogorelec, pri čemer mu Žiga Turk odgovarja, da so » stališča zelo EPP «. In dodaja,<br />
da sam v Sloveniji pogreša kakovostno ECR ponudbo.<br />
26
Domovina.je 15.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sreda, 20:38<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/odzivi-na-vstop-petra-greg...<br />
6 / 9<br />
Podobno kot Pogorelec razmišlja tviteraš Liberalec:<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Tako pa Gregorčičev vstop komentira Janez Janša:<br />
27
Domovina.je 15.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sreda, 20:38<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/odzivi-na-vstop-petra-greg...<br />
7 / 9<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
KOMENTAR: Rok Čakš<br />
Kjer se prepirajo trije, kdo dobiček ima?<br />
Je Peter Gregorčič dodana vrednost ali sredstvo v notranjih razprtijah na<br />
politični desnici? Bo v Evropski parlament spravil sebe in SLS ter izrinil NSi ali<br />
bodo zunaj ostali oboji, kot napoveduje Janša? Mar to pomeni lansiranje<br />
novega obraza na desnici?<br />
Pojdimo po vrsti. S postavitvijo Petra Gregorčiča za nosilca liste za Evropski<br />
parlament je v danih razmerah, ko je medijem nezanimiva in tone v javno<br />
pozabo, odlično potezo zase potegnila SLS. Sicer se še z enim močnim<br />
kadrom, ki so ga postavili v ospredje, celo pred dolgoletnega vlečnega konja<br />
stranke Franca Bogoviča, še bolj pomikajo stran od svoje ruralne baze v smer<br />
urbane desnice. A dokler pomaga pridobivati dodatne glasove, seveda takšna<br />
strategija ne more biti sporna. Peter Gregorčič se je v svojih javnih pojavljanjih<br />
izkazal kot luciden, retorično spreten govorec, kar je za politični uspeh<br />
28
Domovina.je 15.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sreda, 20:38<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/odzivi-na-vstop-petra-greg...<br />
8 / 9<br />
izjemnega pomena. V obeh smislih je torej Gregorčič za SLS velika pridobitev,<br />
morda celo rešilna bilka za politično preživetje vsaj na evropskem parketu.<br />
Ali s tem ogroža mesto evropskega poslanca NSi-ju? Vprašanje je iz več<br />
vidikov manj na mestu kot katero drugo. Najprej zato, ker smo priča odprti<br />
konkurenčni tekmi, v kateri naj zmaga boljši. Če politiki NSi s svojo kilometrino,<br />
znanjem in izkušnjami niso sposobni odbiti takšnega napada, si mesta v<br />
politiki niti ne zaslužijo. Da so krščanski demokrati Gregorčičeva tarča, je<br />
jasno po njegovem nedeljskem nastopu v Uri moči, ko se jih je temeljito lotil.<br />
Šele dan ali dva kasneje se je razkrilo, da je Požarjevo oddajo Gregorčič<br />
izkoristil za svoj prvi politični nastop in identificiranje glavnega tekmeca, kot<br />
ga seveda vidi sam. Poteza nastopa v vlogi neodvisnega komentatorja ob tem,<br />
ko že veš, da boš dva dni kasneje z veliko gotovostjo predstavljen kot nosilec<br />
politične liste, je seveda etično sporna. A politika je umazana igra in Gregorčič<br />
jo kot takšno očitno sprejema in jo je tako pripravljen igrati. Da se ni lotil tudi<br />
SDS-a, kaže na spretno izogibanje konflikta s tistim, ki je v politični areni, v<br />
katero želiš pristopiti, močnejši. NSi je, iz znanih okoliščin, šibkejša in zato bolj<br />
smiselna tarča.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
A da samostojen nastop SLS-a z Gregorčičem na prvem mestu ni povsem po<br />
volji predsedniku SDS-a, je jasno tudi iz njegovega odziva. V prvi vrsti zato, ker<br />
je Janša želel SLS pridobiti zase – tako za skupen nastop na evropskih<br />
volitvah, vezan na obvezno sodelovanje tudi na državnozborskih. Janševa<br />
dolgoročna strategija je namreč k sebi priključiti vse ostanke nekdaj velike<br />
Slovenske ljudske stranke, kar je storil že s Kanglerjem in Šrotom, seveda pa si<br />
pod svojim okriljem želi tudi matico.<br />
Zdaj kaže, da SLS na to ni pristala in Janša zato napoveduje drobitev glasov in<br />
izpad iz evropske scene tako NSi-ju kot SLS-u. S tem Janša svojim volivcem<br />
že vnaprej sporoča, naj slučajno glasu za SDS-ovo listo ne prenesejo h<br />
Gregorčiču, saj bodo s tem šli v prazno. Zaveda se namreč, da je po<br />
prepričanjih in dejanjih Peter Gregorčič mnogo bližje politični poziciji SDS-a<br />
kot Nove Slovenije. Zato je vprašanje, koliko bo Gregorčič vzel NSi-ju, ki hkrati<br />
ne odpira dileme, koliko lahko pobere SDS-u, v bistvu enostranski spin.<br />
Bolj od tega, kako se bodo ob Gregorčičevem vstopu medsebojno pogrizli<br />
znotraj desnega pola, pa bi akterji desnice morali ukvarjati s tem, kako s<br />
skupnimi močmi Evropski ljudski stranki iz Slovenije prinesti čim več<br />
evroposlanskih sedežev. Povedano drugače: kako te iztrgati iz objema levega<br />
pola, ki je na zadnjih volitvah osvojil 4, enako kot desnosredinski pol. Sedaj je<br />
29
Domovina.je 15.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sreda, 20:38<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/odzivi-na-vstop-petra-greg...<br />
9 / 9<br />
na voljo eden več – bo ta pripadel levi ali desni opciji? Na pogled se zdi manj<br />
pomembno vprašanje, a v resnici ni, saj po pomenilo pomenljivo sporočilo<br />
pred sledečimi volitvami, ki bodo državnozborske.<br />
A glej ga zlomka, ob vseh razburkani debati med desnim komentariatom se to<br />
vprašanje praktično ne pojavlja. Nasploh se zdi, da apologeti enih in drugih<br />
izgubo sedeža celo bolj privoščijo sorodni stranki, kot pa bi jo kakšni Svobodi.<br />
Vse to kaže, da se energija na desnici ta čas troši v povsem napačne namene<br />
– v medsebojna razprtije, obračunavanja, podstavljanja polen in medsebojne<br />
privoščljivosti. Slednje pa gotovo ni pot do zmage tudi nad povsem razsuto<br />
levico. Pa najsi gre za evropske ali sledeče državnozborske volitve.<br />
Časa za umiritev strasti in preusmeritev energije je še dovolj. Vprašanje je le,<br />
če so glavni akterji in njihovi apologeti tega sposobni.<br />
#evropske volitve 2024 #peter gregorčič<br />
#slovenska ljudska stranka<br />
Izbrano za naročnike<br />
Domovina 123: Odstrel moškosti<br />
Priimek Bonutti lahko prevedemo Dobrič<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Karl Bonutti, diplomat in ekonomist: »Žena je delala 18 ur na dan, jaz pa malo<br />
manj«<br />
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran<br />
30
Svet24 <strong>16</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 4<br />
Površina: 1.323 cm 2 1 / 3<br />
Površina: 1.323 cm 2 31<br />
POLOVICA MŠ, IZ KJOIENH IZSELJUJEM,<br />
JE ZGRAJENA POSITOLETIiH POPLAVAH<br />
■ Kdo je odgovoren, da sta na poplavnem območju<br />
pri Letušu zrasli naselji, v katerih živi več sto ljudi,<br />
ki se jih je občina zdaj odločila preseliti? In kdo je<br />
gradnjo tam dovolil?<br />
Avtorja: Primož Cirman in Tomaž Modic<br />
Foto: Andraž Purg, Bobo, Gurs, KPV<br />
A<br />
so<br />
vgustovske<br />
poplave<br />
v občini Braslovče<br />
pusti le g loboke ra ne.<br />
Najbolj so prizadele<br />
območje Letuša, naselja s skoraj<br />
900 prebivalci. Narasla Savinja je<br />
poplavila več kot 270 hiš, nekaj<br />
pa jih je trajno uničila ali celo prestavila<br />
za nekaj metrov.<br />
VSAKA DRUGA<br />
HIŠA ZRASLA<br />
PO<br />
KATASTROFALNIH<br />
POPLAVAH<br />
Ključno vprašanje je tako,<br />
kako je sploh mogoče, da sta na<br />
poplavnem območju zrasli naselji,<br />
v katerih živi več sto ljudi, in<br />
kdo je gradnjo tam dovolil. V uredništvu<br />
necenzurirano.si so zato<br />
pregledali prostorske akte in druge<br />
dokumente za območje, kjer<br />
je tudi Letuška gmajna. Uredništvo<br />
nezenzurirano.si je ugotovilo,<br />
daje bila skoraj polovica ogroženih<br />
hiš zgrajenih po letu 1990,<br />
ko so to območje prizadele do<br />
nedavnega najhujše poplave, da<br />
je bila skoraj vsaka peta hiša na<br />
območju, ki zdaj velja za ogroženo,<br />
zgrajena v zadnjih 20 letih,<br />
nekatere celo pred nekaj leti, da<br />
so med lastniki najnovejših<br />
zgradb tudi nekateri najglasnejši<br />
nasprotniki selitve in da je na<br />
tem območju tudi najmanj ena<br />
črna gradnja. Ob tem ugotavljajo,<br />
da se nekateri novejši objekti nahajajo<br />
le nekaj deset metrov od<br />
struge Savinje.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Konec oktobra so lastniki hiš<br />
v naseljih Letuška gmajna in Roje<br />
od predstavnikov občine, vlade<br />
in vodarske stroke izvedeli,<br />
da se bodo morali preseliti<br />
drugam. Po načrtu bi<br />
njihove hiše porušili, da bi<br />
naredili prostor vodi. S tem<br />
bi obenem pred poplavami<br />
zavarovali Celje<br />
in druga naselja<br />
v Spodnji Savinjski<br />
dolini. Večina<br />
prebivalcev, ki jih<br />
je ob vsakem večjem<br />
deževju<br />
strah za imetje,<br />
je to odločitev<br />
pozdravila.<br />
Slaba<br />
polovica ji odločno<br />
nasprotuje in poudarja,<br />
da se ne želi<br />
seliti.<br />
Toda ti ljudje<br />
so se na območje<br />
sotočja Savinje in<br />
Pake preselili, ker<br />
jim je nekdo to dovolil.<br />
rrmsTTffiff<br />
li§lw<br />
'
Svet24 <strong>16</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 4<br />
Površina: 1.323 cm 2 2 / 3<br />
SFy<br />
|H<br />
KDAJ SE JE NAJVEČ<br />
GRADILO<br />
tvi bivše velike občine Žalec. Prvi<br />
župan je postal Duško Goričar iz<br />
Gre za uredbo o pogojih in<br />
omejitvah za izvajanje dejavno-<br />
Kot je razvidno iz podatkov<br />
Slovenske ljudske stranke (SLS), a<br />
sti in posegov v prostor na ob-<br />
prostorskega<br />
portala Geodetske<br />
seje obdržal le štiri leta. Za njim<br />
močjih, ogroženih zaradi poplav,<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
uprave RS (Gurs), na tem območju<br />
do leta 1964 praktično ni bilo<br />
hiš. Po tistem je prišlo do razmaha<br />
novogradenj. Do osamosvojitve<br />
je na parcelah, ki so prej veljale<br />
za kmetijska zemljišča, zraslo<br />
skoraj 80 novih stanovanjskih<br />
nepremičnin.<br />
Dogajanje so pretrgale poplave.<br />
Leta 1990 so reke prestopile<br />
bregove po vsej državi. Najbolj<br />
so se razdivjale v Spodnji Savinjski<br />
dolini. A seje na to hitro pozabilo.<br />
Od takrat je na tem območju zraslo<br />
dodatnih več kot 60 hiš. Najbolj<br />
dejavni so bili ravno časi takoj<br />
po poplavah. Gradilo seje tako na<br />
levem kot desnem bregu Savinje.<br />
Intenzivna gradnja se je še<br />
pospešila, ko je občina Braslovče<br />
leta 1998 nastala po razdeli-<br />
Površina: 1.323 cm 2 je prišel Marko Balant, ki je bil<br />
kandidat SDS in NSi, na županskem<br />
položaju pa se je obdržal<br />
dva mandata, do leta 2010.<br />
V tem času so pomladne<br />
stranke poskrbele še za potezo,<br />
ki seje tako tukaj kot drugod izkazala<br />
za usodno. Pomenila je<br />
bianco menico za gradnjo na<br />
poplavnem območju. Poselitev<br />
območij, ki ne bi smela biti nikoli<br />
pozidana.<br />
ZA VSE JE KRIVA UREDBA IZ<br />
LETA 2008<br />
Leta 2008, slabih deset mesecev<br />
po katastrofalnih poplavah v<br />
Železnikih, je namreč začel veljati<br />
predpis, ki je prižgal zeleno luč<br />
za serijsko gradnjo na poplavnih<br />
območjih v Sloveniji.<br />
32<br />
ki so jo spisali na ministrstvu za<br />
okolje in prostor. Takrat ga je vodil<br />
Janez Podobnik (SLS). Uredbo<br />
je prva vlada Janeza Janše (SDS)<br />
sprejela v začetku septembra<br />
2008, le dobra dva tedna pred<br />
parlamentarnimi volitvami. V veljavi<br />
je še danes.<br />
Uredba je dejansko avtomatizirala<br />
postopke, s čimer je številnim<br />
investitorjem zelo olajšala<br />
pot do vodnega soglasja. Pod pritiskom<br />
občin in lokalnih skupnosti<br />
je spodbudila širitev naselij in<br />
industrijskih con, že pred tem nastalih<br />
na poplavnih območjih, ki<br />
so na udaru meter ali več visokih<br />
stoletnih<br />
vod.<br />
V Braslovčah so šli še dlje. Kot<br />
so poročali na NI, sta leta h<br />
2008 takratni župan Balant
Svet24 <strong>16</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 4<br />
Površina: 1.323 cm 2 3 / 3<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
in podžupan Vinko Drča občinskim<br />
svetnikom v odločanje dala<br />
prostorski akt, ki ni bil usklajen z<br />
državo. Ti so kljub temu 140 hektarjev<br />
prvovrstne kmetijske zemlje<br />
spremenili v 340 zazidljivih<br />
parcel. Pet let pozneje je ustavno<br />
sodišče del občinskega prostorskega<br />
akta razveljavilo. Toda škoda<br />
je bila že storjena.<br />
Mnogi so vmes že začeli graditi,<br />
po naših podatkih je od takrat<br />
v Letušu zraslo najmanj 15<br />
novih stanovanjskih objektov.<br />
Spet drugi so prav na podlagi nezakonitega<br />
in neustavnega prostorskega<br />
načrta obstoječe gradnje<br />
legalizirali. Kot so razkrili na<br />
NI, v Letušu stoji najmanj pet takih<br />
hiš, pa tudi dva vikenda. Prav<br />
vse je podivjana Savinja 4. avgusta<br />
poplavila.<br />
»Z VSAKIM POSEBEJ SE<br />
BOMO DOGOVARJALI«<br />
Kot je znano, bo država preselitev<br />
okoli 150 hiš v Letušu<br />
uredila s posebnim zakonom.<br />
Ta bo lastnikom dopuščal več<br />
možnosti: lahko si bodo pomagali<br />
z državno odškodnino, ali<br />
bo država zanje odkupila kakšno<br />
od že obstoječih nepremičnin,<br />
ali pa bodo deležni nadomestnega<br />
objekta na predvidenih<br />
lokacijah.<br />
Toda v ozadju nasprotovanj<br />
bi lahko bili tudi preprosti ekonomski<br />
razlogi. Mnogi se morda<br />
bojijo, da bo cenitev njihovih<br />
hiš pokazala, da so te vredne bistveno<br />
manj, kot so vanje vložili.<br />
Ali pa bodo njihove starejše nepremičnine<br />
vredne (pre)malo in<br />
bodo v zameno prejeli novejše,<br />
vendar manjše hiše. Ali pa živijo<br />
v črnih gradnjah, za katere ne bi<br />
prejeli veliko in bodo končali na<br />
cesti.<br />
Vodja sveta za vode Rok Fazarinc<br />
poudarja, da so morebitni<br />
strahovi odveč. »Vrednotenje bo<br />
potekalo po normah, kijih uporablja<br />
Dars, za katerega se ve, da<br />
Površina: 1.323 cm 2 ;<br />
* v<br />
•Zӝv |,‘ T-Ơg!gtafe<br />
• •<br />
l <br />
•<br />
m<br />
jM<br />
’.<br />
plačuje visoke oziroma poštene Zato se bomo z vsakim posebej<br />
odškodnine. Poleg tega se zavedamo,<br />
pogovarjali in poskušali doseči<br />
da so ljudje v različnih si-<br />
najbolj optimalen dogovor,« je<br />
tuacijah. Nekateri imajo posojila. pojasnil Fazarinc.B<br />
33
Delo <strong>16</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 1<br />
Površina: 131 cm 2 1 / 1<br />
Površina: 131 cm 2 34<br />
Na obzorju preiskava Gen-I<br />
Parlamentarni nadzor Namigi o ustanovitvi komisije ,<br />
ki bi pod<br />
drobnogled vzela poslovanje Gen-I iz časa vodenja Roberta Goloba<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Pri delovanju parlamentarne komisije<br />
za<br />
nadzor obveščevalnih<br />
in<br />
varnostnih služb (Knovs)<br />
so zaradi upada kooperativnosti<br />
koalicijskih poslancev v zadnjem<br />
času težave, ki pa jih, pojasnjuje<br />
predsednik Knovsa<br />
»poskušajo nekako rešiti«.<br />
Suzana Kos<br />
Po naših informacijah<br />
jim je nadzor<br />
Sove minuli teden<br />
ob sodelovanju člana<br />
iz vrst stranke SD<br />
nato<br />
uspelo<br />
vendarle<br />
opraviti.<br />
Kaj so<br />
ugotovili,<br />
Žakelj<br />
želi<br />
ne<br />
Janez Žakelj,<br />
razkriti,<br />
češ da o »vsebini nadzora ne<br />
more govoriti«, a po naših informacijah<br />
se indici o spremljanju<br />
komunikacij nekaterih članov NSi<br />
ob nadzoru niso potrdili; odredbe<br />
sodišča, ki bi to dovolila, namreč<br />
niso našli.<br />
Zaradi spora pa vse od volitev<br />
SDS tako v Knovsu kot tudi v Komisiji<br />
za nadzor javnih financ<br />
(KNJF) že vse od državnozborskih<br />
volitev ne sodeluje. Obe<br />
dali<br />
■<br />
.<br />
V NSi, ki jo vodi<br />
<br />
j<br />
Matej Tonin, so se po<br />
\ neuradnih informaciodločili,<br />
da<br />
ustanovitev<br />
ki<br />
družbe<br />
bodo<br />
za<br />
posle<br />
komisiji tako<br />
NSi.<br />
tudi vodita poslanca<br />
V političnih kuloarjih pa je zdaj<br />
zakrožila napoved o skorajšnji<br />
ustanovitvi preiskovalne komisije,<br />
ki bo pod drobnogled vzela sume<br />
nepravilnosti pri poslovanju Gen-I<br />
v času vodenja Roberta Goloba. V<br />
NSi so se po neuradnih informacijah<br />
odločili, da bodo dali svoje<br />
podpise za njeno ustanovitev. K<br />
tej odločitvi naj bi jih spodbudilo<br />
dejstvo, da je Valentin Hajdinjak,<br />
nekdanji podpredsednik stranke,<br />
pod pritiskom posameznikov iz<br />
kroga Gibanja Svoboda, moral oditi<br />
z vrha Darsa. Po teh neuradnih<br />
informacijah naj bi NSi svoje poslanske<br />
podpise, ki jih je stranka že<br />
pred časom zbrala in deponirala,<br />
predala v roku<br />
STRAN 2<br />
dobrega meseca dni.
Delo <strong>16</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 554 cm 2 1 / 2<br />
NSi ima težave<br />
pri nadzoru Sove<br />
Knovs Preverjal indice o sledenju članom NSi - Z izrednimi<br />
nadzori Sove zaradi nekooperativnosti koalicije težave<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 554 cm 2 35<br />
»V zadnjih dveh mesecih smo poskušali<br />
nekajkrat izvesti nenapovedane<br />
parlamentarne nadzore<br />
Sove, a zaradi nekooperativnosti<br />
članov komisije iz vrst koalicije<br />
to ni bilo mogoče. Želim si večje<br />
pripravljenosti za sodelovanje<br />
vladnih strank,« pravi Janez Žakelj,<br />
predsednik parlamentarne<br />
komisije za nadzor obveščevalnih<br />
in varnostnih služb (Knovs).<br />
Suzana Kos<br />
Pri delovanju Knovsa so torej zaradi<br />
upada kooperativnosti koalicijskih<br />
poslancev v zadnjem času<br />
težave, ki pa jih, pojasnjuje predsednik<br />
Knovsa,<br />
»poskušajo nekako<br />
rešiti«. Po naših informacijah jim<br />
je nadzor minuli teden ob sodelovanju<br />
člana iz vrst stranke SD<br />
nato<br />
vendarle uspelo opraviti. Kaj<br />
so ugotovili, Žakelj ne želi razkriti,<br />
češ da o »vsebini nadzora ne more<br />
govoriti«, a po naših informacijah<br />
se indici o spremljanju komunikacij<br />
nekaterih članov NSi ob nadzoru<br />
niso potrdili; odredbe sodišča,<br />
ki bi to<br />
dovolila, namreč niso našli.<br />
Okrnjeni nadzor opozicije<br />
V obeh parlamentarnih nadzornih<br />
komisijah mora imeti večino<br />
opozicija, ki ima v svojih rokah<br />
tudi funkcijo predsednika obeh<br />
komisij.<br />
Zaradi spora pa vse od volitev<br />
SDS tako v Knovsu kot tudi v Komisiji<br />
za nadzor javnih financ<br />
(KNJF) že vse od državnozborskih<br />
volitev ne sodeluje. Obe komisiji<br />
tako tudi vodita poslanca NSi.<br />
V političnih kuloarjih pa je zdaj<br />
zakrožila napoved o skorajšnji<br />
ustanovitvi preiskovalne komisije,<br />
ki bo pod drobnogled vzela sume<br />
nepravilnosti pri<br />
poslovanju Gen-I<br />
v času vodenja Roberta Goloba. V<br />
NSi so se po neuradnih informacijah<br />
odločili, da bodo dah svoje<br />
podpise za njeno ustanovitev. K tej<br />
odločitvi naj bi jih spodbudilo dejstvo,<br />
da je Valentin Hajdinjak, nekdanji<br />
podpredsednik stranke, pod<br />
pritiskom posameznikov iz kroga<br />
Gibanja Svoboda moral oditi z vrha<br />
Darsa. Po teh neuradnih informacijah<br />
naj bi NSi svoje poslanske<br />
podpise, ki jih je stranka že pred časom<br />
zbrala in deponirala, predala v<br />
roku dobrega meseca dni.<br />
Do zdaj tega ni želela storiti, saj<br />
so svoje podpise pod zahtevo za<br />
ustanovitev preiskovalne komisije<br />
o Gen-I pogojevali s tem, da bi poslanci<br />
SDS zasedli mesta v nadzornih<br />
komisijah državnega zbora in s<br />
tem v polni meri omogočili nadzor<br />
nad delom celotne vlade.<br />
Vprašanje o pat poziciji<br />
brez odgovora<br />
Janez Žakelj, ki vodi Knovs, poudarja,<br />
daje takoj pripravljen odstopiti<br />
z mesta predsednika komisije<br />
in je to že tudi večkrat javno povedal,<br />
medtem ko Jernej Vrtovec, ki<br />
vodi KNJF, te pripravljenosti ne<br />
kaže. SDS pa vztraja, da prevzame<br />
vodenje KNJF.<br />
Ali torej opozicijske pat pozicije<br />
ni konec? V NSi odgovarjajo, da je<br />
zdaj »na potezi SDS«.<br />
V SDS pa včeraj<br />
tega poziva niso<br />
želeli<br />
komentirati,<br />
češ da<br />
so na to temo<br />
že večkrat povedali<br />
vse in je<br />
torej znano, da<br />
želijo ob podpisih<br />
poslancev<br />
NSi za<br />
preiskovalno komisijo za Gen-I<br />
hkrati še mesto predsednika KNJF.<br />
Državni zbor mora odrediti parlamentarno<br />
preiskavo, če to zahteva<br />
tretjina, torej trideset poslancev.<br />
SDS jih ima 27, NSi pa osem. Prvak<br />
NSi Matej Tonin je pat pozicijo, v<br />
kateri nihče ni želel popustiti, pojasnjeval,<br />
da je to »edini vzvod, ki<br />
ga imajo do SDS, ter če bi popustili<br />
pri tem, bi vsak z njimi lahko delal,<br />
kar želi«. Vseskozi pa je moral<br />
ob tem zavračati tudi ocene, da si<br />
dogovora s SDS v resnici ne želijo,<br />
ker so tako po zamenjavi vlade<br />
ohranili nekatere svoje kadre na<br />
pomembnih položajih. Med njimi<br />
je bil Valentin Hajdinjak na vrhu<br />
Darsa, Janez Tomšič pa v upravi<br />
Slovenskega državnega holdinga.<br />
Predsednik Knovsa o<br />
manjši kooperativnosti<br />
koalicijskih poslancev.<br />
NSi naj bi v kratkem<br />
predala podpise za<br />
ustanovitev preiskovalne<br />
komisije za<br />
SDS vztraja pri<br />
za<br />
KNJF.<br />
Gen-I.<br />
zahtevi<br />
prevzem vodenja<br />
Ob parlamentarnem<br />
nadzoru<br />
obveščevalcev<br />
indici o<br />
spremljanju<br />
komunikacij nekaterih<br />
članov NSi niso bili<br />
potrjeni.
Delo <strong>16</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 554 cm 2 2 / 2<br />
• J I<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
554 cm 2<br />
V NSi pravijo, da imajo pripravljene podpise za zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije za Gen-I, ali bodo popustili zahtevi SDS, da se odpovedo<br />
vodenju Komisije za nadzor javnih financ, pa ni jasno. Foto Leon Vidic<br />
.••s.<br />
J<br />
- 'si<br />
dane<br />
Površina:<br />
36
Delo <strong>16</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 543 cm 2 1 / 2<br />
Koalicija s korupcijo vzela<br />
pozornost SDS s prebežniki<br />
Državni zbor Ker so migracije politično pomembna tema za SDS ,<br />
so izredno sejo na to temo premaknili na termin , ki bo odmevnejši<br />
Včeraj je stranka SDS umaknila<br />
rupcijska seja samo proceduralna<br />
Poleg tega je vlada v torek na<br />
predlog priporočil vladi za ustavitev<br />
nezakonitih migracij, učinkovitejše<br />
ukrepe za zaščito meja<br />
Slovenije ter krepitev varnosti<br />
državljanov Slovenije, s<br />
bila odpovedana<br />
čimer je<br />
tudi današnja<br />
izredna seja državnega zbora, na<br />
kateri naj bi obravnavali ome-<br />
in vsebinska dimna zavesa, da bi<br />
odvrnili pozornost od migracij.<br />
Kaj<br />
počne vlada<br />
V zahtevi za sklic izredne seje državnega<br />
zbora, ki so ga pripravili<br />
v SDS, je predlog petih priporočil<br />
vladi za ustavitev nezakonitih<br />
seji odbora za državno ureditev<br />
in javne zadeve sklenila, da se za<br />
nemoteno opravljanje nalog policije<br />
vpokličejo<br />
pomožni policisti<br />
zaradi zavarovanja državne meje.<br />
Pomožni policisti bodo sodelovali<br />
pri obvladovanju nezakonitih<br />
migracij.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 543 cm 2 37<br />
njena priporočila. SDS, ki veliko<br />
pozornosti namenja<br />
migrantski<br />
problematiki, bo v nadaljevanju<br />
vztrajala pri sklicu izredne seje<br />
državnega zbora na<br />
Uroš Esih<br />
to temo.<br />
SDS je zmotilo, da je kolegij predsednice<br />
državnega zbora v torek<br />
sklenil, da državni zbor na zahtevo<br />
koalicije obravnava predlog<br />
priporočil vladi v zvezi z bojem<br />
proti korupciji v Sloveniji, kjer je v<br />
ospredju razkritje, da naj bi šel del<br />
denarja za čiščenje vodotokov medijem,<br />
povezanim s stranko SDS, v<br />
zameno<br />
za podelitev koncesije. Na<br />
kolegiju so se koalicijske stranke<br />
odločile, da bo državni zbor 55. izredno<br />
sejo izvedel pred 54. izredno<br />
sejo, na kateri naj bi razpravljali o<br />
priporočilih SDS za ustavitev nezakonitih<br />
migracij.<br />
Sklic 54. izredne seje so v SDS<br />
zahtevah 3. novembra, koalicija<br />
pa je zahtevo za sklic 55. seje vložila<br />
10.<br />
skupine SDS<br />
novembra. Vodja poslanske<br />
Jelka Godec je ocenila,<br />
da je vzrok za nenavadno terminsko<br />
sosledje izrednih sej<br />
državnega<br />
zbora ta, da po sedmih urah<br />
obravnave priporočil nihče več<br />
ne bo spremljal seje, ki jo zahteva<br />
SDS. Vodja poslanske skupine NSi<br />
Janez Cigler Kralj pa, da je protiko-<br />
migracij ter krepitev varnosti državljanov<br />
Slovenije in njihovega<br />
premoženja. Predlagali so, naj<br />
vlada okrepi prisotnost policije na<br />
kritičnih mejnih točkah, zagotovi<br />
varnost ljudi in premoženja, v kar<br />
naj<br />
vključi tudi Slovensko vojsko.<br />
Po predlogu SDS bi moral državni<br />
zbor vlado tudi pozvati k aktivnostim<br />
za sestanek z odgovornimi<br />
v vladah držav članic EU, ki so prizadete<br />
zaradi povečanega števila<br />
nezakonitih migracij na balkanski<br />
poti z<br />
namenom organizirati močne<br />
mejne sile za pomoč Hrvaški pri<br />
varovanju zunanjih meja EU.<br />
Vlada je v torek sprejela mnenje<br />
o predlogu priporočil, ki so<br />
jih oblikovali v SDS. Pojasnjuje, da<br />
policija v okviru nadzora na notranjih<br />
mejah Slovenije s Hrvaško in<br />
Madžarsko zagotavlja okrepljeno<br />
prisotnost na kritičnih mejnih odsekih,<br />
povezanih z migracijskimi<br />
tokovi in čezmejno kriminaliteto.<br />
Vlada se zaveda, da za normalno<br />
delovanje schengenskega območja<br />
potrebujemo dobro varovane zunanje<br />
meje, zato so Hrvaško večkrat<br />
pozvali k dodatni okrepitvi<br />
nadzora na zunanji schengenski<br />
meji, tudi z enotami Frontex, saj bi<br />
to prispevalo k zmanjšanju sekundarnih<br />
migracij in nedovoljenih<br />
vstopov v<br />
Slovenijo.<br />
Sporazuma z<br />
Marokom ni<br />
Letos je močno zrasel delež državljanov<br />
Maroka, ki so nezakonito<br />
vstopih v Slovenijo. Po podatkih<br />
policije Slovenija nima sklenjenega<br />
bilateralnega sporazuma o<br />
ponovnem sprejemu oseb s kraljevino<br />
Maroko.<br />
Nosilec sporazumov<br />
o vračanju pa je ministrstvo za zunanje<br />
zadeve.<br />
»Slovenija aktivno sodeluje v<br />
evro-afriškem rabatskem<br />
procesu,<br />
v medvladnem dialogu na področju<br />
upravljanja migracij in razvoja.<br />
Med prednostnimi cilji Slovenija<br />
tudi v tem okviru zagovarja izboljšanje<br />
sodelovanja pri vračanju in<br />
ponovnem sprejemu državljanov<br />
partnerjev procesa,«<br />
pa pojasnjujejo<br />
na zunanjem ministrstvu.<br />
Slovenija pa pri<br />
iskanju skupnih<br />
in trajnostnih rešitev upravljanja<br />
migracijskih tokov podpira skupni<br />
pristop EU za okrepljeno in celostno<br />
sodelovanje z<br />
državami izvora<br />
in tranzita. Skupna prizadevanja so<br />
usmerjena v krepitev sodelovanja<br />
na<br />
področju vračanja, ponovnega<br />
sprejema in reintegracije nezakonitih<br />
migrantov ter operativnega<br />
sodelovanja s pristojnimi agencijami<br />
EU, kot so Europol, Frontex in<br />
Evropska agencija za azil.
Delo <strong>16</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 543 cm 2 2 / 2<br />
Površina: 543 cm 2 38<br />
Letos seje močno povečal delež državljanov Maroka, ki so nezakonito vstopili v Slovenijo. Slovenija z Marokom<br />
nima sklenjenega bilateralnega sporazuma o ponovnem sprejemu oseb. Foto Matej Družnik<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Nedovoljeni vstopi v Slovenijo<br />
Število obravnavanih primerov i Največ dela za novomeške policiste<br />
po državljanstvu prebežnikov, jan. -sep. : število obravnavanih nedovoljenih migracij<br />
sprememba v primerjavi<br />
i po policijskih upravah, jan.-sep.<br />
z enakim obdobjem 2022,<br />
v odstotkih ; 990(2,2%)! 1.820(4,1%)<br />
Afganistan 13.878 381 j PU Ljubljana I druge PU<br />
Maroko 6.973 3.885 :<br />
Pakistan 4.561 171 ; 7.218(<strong>16</strong>,1%)<br />
Bangladeš 3.223 84 i PU Koper<br />
Kuba<br />
1.095<br />
, ,<br />
drugi 6.534<br />
DELO Vir: Policija<br />
t<br />
_<br />
34.723 (77,6 %)<br />
PU Novo mesto
Demokracija <strong>16</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 12<br />
Površina: 2.408 cm 2 1 / 5<br />
39<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
Demokracija <strong>16</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 12<br />
Površina: 2.408 cm 2 2 / 5<br />
40<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
Demokracija <strong>16</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 12<br />
Površina: 2.408 cm 2 3 / 5<br />
Površina: 2.408 cm 2 41<br />
javnomnenjski anketi<br />
Vesna Vukovič, Tina Gaber, Urška<br />
Klakočar Zupančič in Tatjana Bobnar.<br />
je že »vrgel čez rame«. Podobno velja za<br />
V iz stranke. Do Goloba pa je nekoliko bolj<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Vida Kocjan | O UKOM, Freepik, STA/Bor Slana, Nebojša Tejič<br />
Golobove usodne ženske<br />
Za Goloba in posledično za Slovenijo so usodne Vesna Vukovič,<br />
Tina Gaber, Urška Klakočar Zupančič in Tatjana Bobnar. Vukovičeva<br />
je nekdanja novinarka (brez ustrezne izobrazbe), nazadnje<br />
portala Necenzurirano. Robert Golob pa ji je kot direktor v Gen-<br />
-I iz tega državnega podjetja nakazal 103 tisoč evrov, namena<br />
izplačila nista nikoli pojasnila. Po lanskih volitvah je postala<br />
tiskovna predstavnica Gibanja Svoboda, danes pa je generalna<br />
sekretarka stranke, po poročanju medijev in posameznikov strah<br />
in trepet vseh v stranki. Skupaj z zaveznico Tino Gaber, nekajmesečno<br />
spremljevalko Roberta Goloba, naj bi imeli po navedbah<br />
virov na slednjega neverjeten vpliv. Tretja Golobova usodna<br />
ženska je Urška Klakočar Zupančič, poslanka, predsednica državnega<br />
zbora in soustanoviteljica stranke Gibanje Svoboda. Bila<br />
je tudi podpredsednica stranke, vendar je morala po diktatu<br />
Roberta Goloba to mesto zapustiti. Menda naj bi se bil vnel boj<br />
znotraj navedene trojice usodnih žensk. Četrta za Goloba usodna<br />
ženska pa<br />
bo najverjetneje Tatjana Bobnar, nekdanja ministrica<br />
za notranje zadeve. Sprva je bila Golobova izbranka, nato je morala<br />
odstopiti s tega mesta. Po navedbah obeh zato, ker v policije<br />
ni dovolj vneto »očistila janšizma«, kakor ji je naročil. Bobnarjeva<br />
pa bo, kot kaže, za Goloba usodna zato, ker bo z njeno<br />
pomočjo padel s prestola predsednika vlade. Njeno nedavno<br />
pričanje pred posebno preiskovalno komisijo v državnem zboru<br />
zoper premierja je bilo eksplozivno.<br />
Goloba in koalicijo dohitevajo napake<br />
Ob vsem tem smo priča velikim težavam na področju makroekonomije<br />
in gospodarstva. Slovenija je namreč v času vladne<br />
koalicije Roberta Goloba prešla med države s<br />
precej višjo stopnjo<br />
inflacije od povprečja evroobmočja, oktobra letos je ta kar 2,3-<br />
krat višja od povprečja. Skrb zbujajoče pa je, da inflacijo poganjajo<br />
domači dejavniki, s čimer odpadejo vsi izgovori koalicije<br />
Roberta Goloba (Gibanje Svoboda, SD in Levica). Koalicija inflacijo<br />
še dodatno hrani, namesto da bi jo reševala. Tako je počela<br />
lani, še slabše je letos, ko je v Sloveniji stopnja inflacije nad povprečjem<br />
evroobmočja tudi zaradi protigospodarskih reform.<br />
Roberta Goloba in koalicijo tako dohitevajo napake. Pravzaprav<br />
se ekonomskemu delu vodenja države skorajda ne posvečajo,<br />
koalicija je v razsulu, predsednika pa bolj zanimajo počitnice in<br />
potovanja v družbi partnerice. Država pa posluje stihijsko.<br />
Kar 1,12 milijarde evrov primanjkljaja<br />
Podatki državnega proračuna kažejo, daje bil njegov primanjkljaj<br />
v prvih desetih mesecih leta <strong>2023</strong> 1,12 milijarde evrov. Gibanja<br />
so bila slabša kot v istem obdobju lani. Prihodki so bili<br />
višji za i,8 odstotka, odhodki pa za 8,3 odstotka. V tem niso<br />
upoštevani odhodki za interventne ukrepe. Po podatkih Fiskalnega<br />
sveta so k visoki porabi največ prispevali stroški dela in<br />
transferji sklada socialnega zavarovanja. Ce bo šlo tako naprej,<br />
se<br />
nam lahko zgodi, da bo primanjkljaj do konca leta znašal neverjetni<br />
dve milijardi evrov, kar bo 637 milijonov evrov več kot<br />
v celotnem lanskem letu. Porabili bodo torej 2 milijardi evrov<br />
več, kot se bo v državni proračun steklo prihodkov. Slednje pomeni,<br />
da bodo Slovenijo in njene davkoplačevalce dodatno zadolžili<br />
za najmanj dve milijardi evrov.<br />
Zadnjih 20 let nismo bili v takem stanju<br />
Stvari so kritične. Visoka inflacija namreč vpliva tudi za postopno<br />
izgubo notranje konkurenčnosti v primerjavi z drugimi<br />
državami članicami, s katerimi Slovenija tekmuje v evroobmočju.<br />
Na to opozarja tudi ekonomist Igor Masten, ki pravi, da 20 let<br />
nismo poznali tega, da bi slovenska inflacija toliko odstopala od<br />
povprečja EU.<br />
Skrbi zbujajočega dogajanja pri mednarodni menjavi<br />
pa nismo poznali 15 let. Masten opozarja, da se recesiji v<br />
letu 2024 praktično ne moremo izogniti. Ta nam bo prinesla<br />
glavne skrbi predvsem na področju javnih financ. Ob<br />
usihajoči<br />
gospodarski rasti bodo stroški zadolževanja višji. Masten opozarja<br />
še na zgrešenost energetske politike. Cene energentov in<br />
pogonskih goriv bodo za potrošnike visoke.<br />
Na vprašanje, kako bi morala ukrepati Slovenija, da bi težave<br />
ublažila, je Masten za Nova24TV dejal, da bi preprosto morali
Demokracija <strong>16</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 12<br />
Površina: 2.408 cm 2 4 / 5<br />
Površina: 2.408 cm 2 42<br />
Janez Janša napovedal propad vladne<br />
garniture: »Slovenija nujno potrebuje<br />
stabilizacijo razmer«<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Predsednik SDS Janez Janša na omrežju X: Že nekaj dni se mediji<br />
MSM trudijo s pripravo javnosti na šok, ki ga prinaša nova anketa<br />
Mediane (Delo). Kaj podobnega se v zadnjih 35 letih nikoli ni dogajalo.<br />
V zraku je politični #DerUntergang (propad - op.) formalno vladajoče<br />
garniture.<br />
Centri moči, katerih obstoja niti ne skrivajo več, v veliki nervozi iščejo<br />
zamenjavo za predsednika vlade Goloba. S tem hočejo podaljšati<br />
oblast nesposobne koalicije in pridobiti čas za ustvarjanje »novega«<br />
obraza. Vodstvi koalicijskih strank SD in Levica pri tem aktivno<br />
sodelujeta.<br />
Zamera, jeza in bes osrednjega centra moči je še narasel po zadnjem<br />
konfliktu med Gibanjem Svoboda in Novo Slovenijo. S tem je<br />
namreč ogrožen njihov ključni politični cilj tega mandata: Ustavne<br />
spremembe, s katerimi želijo cementirati imenovanje sodnikov<br />
brez javnosti, spremeniti volilni sistem po volji tranzicijske levice in<br />
uvesti možnost selektivnega odločanja na Ustavno sodišče.<br />
Vse od leta 2000, ko je združena SLS+SKD omogočila tranzicijski levici<br />
spremembo ustave za preprečitev uvedbe večinskega volilnega<br />
sistema, neizvoljenim centrom moči ni uspelo zagotoviti 2/3 večine<br />
v državnem zboru za želene spremembe po svoji meri. Tokrat je<br />
zaradi kolaboracije Nove Slovenije kazalo odlično, vendar soloakcija<br />
Gibanja Svoboda pri odstavljanju kadrov Nove Slovenije sedaj ta<br />
ključni cilj ogroža. Pogojno lahko za nekaj časa le NSi podaljša politično<br />
življenje predsedniku vlade Golobu, in sicer s tem, da ne odstopi<br />
od podpore spornim ustavnim spremembam.<br />
Nervoza neizvoljenih centrov moči je toliko večja, ker se zaradi kaotičnega<br />
stanja med poslanci GibanjaSvoboda zamenjava PV Goloba<br />
lahko tudi sfiži in do predčasnih volitev tako lahko pride prej,<br />
preden bodo nanje pripravljeni.<br />
V naslednjih tednih in mesecih tako lahko pričakujemo vse prej kot<br />
stabilno okolje za potrebne reforme in obnovo po avgustovski ujmi.<br />
Rast BDP v<br />
drugem<br />
četrtletju letos je bila<br />
le 1,4-odstotna, v<br />
istem obdobju lani<br />
8,8 odstotka, s tem<br />
da so nato lansko<br />
rast z revizijo znižali<br />
za kar 4,1 in jo zbili<br />
na 4,4 odstotka.<br />
začeti z gospodarjenjem v proračunu.<br />
Opozoril je, da vladna koalicija še vedno<br />
vzdržuje odnos, ki bi ga lahko opisali z »ni meja« (za trošenje).<br />
Gre za trošenje, ko se nevladnim organizacijam z Metelkove 6 v<br />
Ljubljani z lopato meče denar, hkrati pa se napovedujejo nove<br />
Indeks inflacije, po mesecih<br />
PRIMERJAVA SLOVENIJA - DRŽAVE EVROOBMOČJA<br />
12 ;<br />
0<br />
Poleg tega se bo težka artilerija (represija) centrov moči z že preizkušenimi<br />
metodami zlorabe državnih organov in medijev MSM<br />
na vse načine lotevala stranke SDS, Poslanske skupine<br />
Janše, predsednika SDS<br />
in tistih redkih medijev (Nova24TV, Demokracija<br />
...), kijih ne obvladujejo.<br />
SDS, Janeza<br />
Ker je tudi zunanje okolje bolj nestabilno kot kadarkoli po naši osamosvojitvi,<br />
in to z močnim trendom poslabševanja, bo čas pred<br />
nami nevaren. Slovenija tudi zato<br />
nujno potrebuje strateško stabilizacijo<br />
notranjih razmer. Edina demokratična pot do te rešitve so<br />
čimprejšnje volitve v državni izbor ter nato oblikovanje močne in<br />
operativne vlade, ki bo kos notranjim in zunanjim izzivom ter neodvisno<br />
od neizvoljenih centrov moči.<br />
Za zdaj zgolj stranka SDS razpolaga z ekipo, ki je zbrana okrog nedavno<br />
imenovanega strateškega sveta SDS in ki je sposobna že jutri<br />
brez dolgega uvajanja uspešno prevzeti odgovornost. Za volitve<br />
in po njih pa bo treba pritegniti tudi mnoge, ki so se doslej kljub<br />
nesporni sposobnosti in moralni integriteti izogibali delu za skupno<br />
dobro v<br />
okviru izvršilne oblasti.<br />
Zamujenega je namreč veliko in skrajni čas je za formulo združevanja<br />
moči za<br />
Janez<br />
Slovenijo brez izključevanja,<br />
Janša, predsednik SDS<br />
IV. 2022 Vira: SURS, F.urostot: Op.: Letni indeks inflacije (mesec / isti mesec prejšnjega leta X. <strong>2023</strong><br />
Območje evra je v oktobru zabeležilo 2,9-odstotno inflacijo, Slovenijo po z visoko (primerljivo)<br />
inflacijo 6,6 odstotka še vedno ostaja krepko nad povprečjem evrskega območja.<br />
težave, povezane z obnovo po avgustovski ujmi. Masten opozarja,<br />
daje treba končno začeti z gospodarjenjem, »da se pogleda,<br />
katere izdatke potrebujemo za ohranitev gospodarske rasti. Od<br />
29
Demokracija <strong>16</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 12<br />
Površina: 2.408 cm 2 5 / 5<br />
Površina: 2.408 cm 2 43<br />
Inflacija v državah članicah evroobmočja<br />
STOPNJA INFLACIJE, V % (OKTOBER <strong>2023</strong>) Vir: Eurostat<br />
I<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
V Sloveniji smo vsak dan revnejši, inflacija požira<br />
prihranke in delovna mesta.<br />
nje so namreč odvisni tudi prilivi v proračun<br />
in izločitev javnofinančnih izdatkov, kijih<br />
ne potrebujemo. Postavljanje prioritet je<br />
torej<br />
ta čas bolj potrebno kot kadar koli prej,«<br />
je prepričan.<br />
Padata poraba električne energije<br />
in obseg industrijske proizvodnje<br />
Tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS<br />
so zelo kritični do vodenja vladne politike.<br />
Navajajo, daje v Sloveniji osnovni problem,<br />
da se pravila igre nenehno spreminjajo. Hkrati<br />
opozarjajo na padec gospodarske rasti.<br />
Pomemben kazalnik pri tem je tudi poraba električne energije.<br />
V prvih devetih mesecih je bila medletno nižja za 6,8 odstotka.<br />
Največji padec so zabeležili v predelovalnih dejavnostih (-10,4<br />
odstotka). Poraba električne energije pada že ves čas, odkar državo<br />
vodi koalicija Roberta Goloba. V GZS še opozarjajo, da je<br />
Slovenija po prispevkih že rekorderka v Evropski uniji.<br />
Na pragu črni oblaki<br />
Kot bi ne bilo vsega slabega dovolj, je evropski statistični urad<br />
Eurostat za gospodarstvo območja z evrom objavil, da bruto<br />
domači proizvod (BDO) upada. Slovenski Urad za makroekonomske<br />
analize in razvoj (Umar) je napoved gospodarske rasti za<br />
Slovenijo znižal za 1,6 odstotne točke, s 3 na 1,4 odstotka. Gospodarske<br />
napovedi za leto <strong>2023</strong> je močno poslabšala tudi Organizacija<br />
za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Na pragu so<br />
torej precej črni oblaki, vladajoča koalicija pa se za to ne zmeni.<br />
Umar je zapisal, da se znižuje vrednost kazalnika gospodarske<br />
klime, zaupanje med potrošniki pa je precej pod dolgoletnim<br />
povprečjem. S.krb zbujajoče je tudi, daje zaupanje nižje kot pred<br />
letom najbolj v gradbeništvu. Realni izvoz seje zmanjšal za 4,7<br />
odstotka, uvoz pa za 3,7 odstotka. Krepi se tudi upad povpraševanja<br />
v glavnih trgovinskih partnericah. K upadu je pomembno<br />
pripomoglo znižanje menjave z Nemčijo, Italijo, Avstrijo in Hrvaško,<br />
opazno je bilo zmanjšanje izvoza vmesnih proizvodov<br />
(kovin in drugih materialov) ter strojev in naprav brez vozil.<br />
Manj je tudi naročil.<br />
MK/ v<br />
<br />
Prihodek v večini dejavnosti pada<br />
To pa še ni vse. V večini trgovskih panog seje realni prihodek<br />
avgusta, po predhodnih podatkih pa tudi septembra še zmanjšal;<br />
medletno večji je ostal le v trgovini z motornimi vozili. Prihodka<br />
v trgovini na debelo in trgovini na drobno (brez motornih<br />
goriv), ki se tekoče zmanjšujeta že od pomladi, sta bila v osmih<br />
mesecih medletno manjša za 5 odstotkov. Prodaja v trgovini na<br />
Slovaška 7<br />
Hrvaška g 7<br />
M— 6,6<br />
Estonija 5,0<br />
Avstrija ——<br />
4,9<br />
——<br />
Francija 4,5<br />
Malta<br />
— —<br />
—<br />
4,3<br />
Grčija 3,9<br />
'<br />
Irska 3,6<br />
Španija<br />
■■■■— 1 3,5<br />
Ciper I 3,3<br />
Portugalska 3,3<br />
Nemčija 3,0<br />
Litva 3,0<br />
Evrsko območje 2,9<br />
Latvija 2,4<br />
Finska 2,4<br />
Luksemburg ■■■■■■■■ 2,1<br />
-<br />
Italija ■■■■■■■ 1,9<br />
-1,0 ■■■I Nizozemska<br />
-1 ,7 Belgija<br />
Slovensko inflacijo ]e hila oktobra občutno nad povprečjem evrskega območja. Letna rast cen,<br />
merjena s harmomzironim indeksom cen življenjskih potiebščin, je bila 6,6-odstotna. Višjo<br />
stopnjo inflacije sta oktobra imeli le Slovaško (7,8-odstotno) in Hrvaška (6,7-odstotno).<br />
drobno z živili, s pijačami in tobačnimi izdelki je manjša za 4<br />
odstotke, z neživih pa za 5 odstotkov. Med neživih je najbolj<br />
upadla prodaja trajnih in nekaterih poltrajnih proizvodov. Od<br />
druge polovice lanskega leta se krepi le prihodek v trgovini z<br />
motornimi vozili.<br />
Plače in brezposelnost<br />
V gospodarstvu so do vladne koalicije izredno kritični.<br />
Povprečna bruto plača seje avgusta medletno realno zvišala<br />
za 4,2 odstotka. V zasebnem sektorju je bila višja za 2,9 odstotka,<br />
v javnem pa za 6,7 odstotka. Slednje je povezano predvsem z<br />
lanskim dogovorom o dvigu plač. Nominalno je bila povprečna<br />
bruto plača avgusta medletno višja za 10,7 odstotka, v javnem<br />
sektorju za 13,3 odstotka, v zasebnem za 9,3<br />
odstotka. Povečuje<br />
se tudi brezposelnost, število delovnih mest pa seje po treh letih<br />
prvič zmanjšalo. V predelovalnih dejavnostih je bilo kar 1.700<br />
delovnih mest manj. Konec septembra je bila stopnja anketne<br />
brezposelnosti 3,6-odstotna in višja kot mesec pred tem. [d]<br />
—
Demokracija <strong>16</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 22<br />
Površina: 863 cm 2 1 / 2<br />
Površina: 863 cm 2 44<br />
Kučanovo<br />
»palestinsko«<br />
sporočilo Golobu<br />
omrežju ozmerjal opozicijskega posv<br />
j|* JmR* JT <br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Z razglasitvijo, da ne bo zmanjšal<br />
števila ministrstev obilne vlade, v<br />
kateri je pet ministrstev več kot v<br />
prejšnji vladi Janeza Janše (SDS),<br />
in da ne bo rekonstrukcije, da bi se<br />
znebil slabih ministrov, je Robert<br />
Golob (Gibanje<br />
Svoboda) prejšnji<br />
teden pomiril Tanjo Fajon (SD)<br />
in Asto Vrečko (Levica) ter se izognil<br />
obisku Milana Kučana, po<br />
kakršnih so v preteklosti odstopali<br />
šefi levih vlad.<br />
Pošilja<br />
pa Kučan Golobu že dalj časa obvestila,<br />
da ni zadovoljen. Golob se na ta sporočila<br />
doslej ni odzival preveč<br />
konstruktivno.<br />
Iz stranke je denimo zabrisal Mojco Šetinc<br />
Pasek, ki je veljala za Kučanovo novinarsko in<br />
poslansko princesko. Janša je po eni od serijskih<br />
diskreditacij SDS s fašisti, Šetinc Paškovo skupaj<br />
z Eugenijo Carl v odzivu na omrežju Twitter<br />
označil kot<br />
Milanovi odsluženi prostitutki. Sodstvo,<br />
večina sodnikov je bila članov zveze komunistov,<br />
ko jo je še vodil Kučan, pomembni, denimo<br />
Branko Masleša, pa so bili celo funkcionarji<br />
te totalitarne organizacije, je Janšo obsodilo. Izjava<br />
je bila gotovo netočna: Šetinc Paškova nikakor<br />
ni bila odslužena.<br />
Spor Kučana in Goloba v Tarči<br />
Golobje Šetinc Paškovo vrgel iz stranke, ko je<br />
kritizirala dva milijona težko plačilo iz obrambnega<br />
ministrstva Marjana Šarca proti POP TV. Po škandalu<br />
gaje Šarec preklical. Zgodilo pa se je v času, ko<br />
je v parlamentu čez Goloba udarila še nekdanja<br />
notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki je danes<br />
zaposlena pri predsednici Nataši Pirc Musar. Pirc<br />
Musarjevo je za predsednico predlagal Milan Kučan.<br />
Proti Golobu, kije potem propadel z Milanom Brglezom,<br />
ki gaje kandidiral skupaj s SD. Golobje pričanje<br />
Bobnarjeve, daje zahteval politične čistke v<br />
policiji, označil za lažnivega, a doslej, ker je lažnivo<br />
pričanje kaznivo dejanje, ni opaziti uradnih postopkov.<br />
Tako daleč vojne Golob ni odpeljal.<br />
Bo pa moral pred poslance premier<br />
še sam, kar bo zanesljivo spektakularno.<br />
Ti notranji spori v koaliciji in<br />
nezadovoljstvo Kučana z Golobom so<br />
bili razlog, daje bila jprejšnji teden<br />
zanimiva Tarča Erike Žnidaršič. Taje<br />
bila v času prejšnje vlade prostor za<br />
ostro kritiko leve opozicije čez bolj<br />
desno vlado. Zdaj je za spore med koalicijskimi<br />
partnerji. Kaj več bi bilo<br />
preveč tvegano. Je pa Erika Žnidaršič<br />
ta teden poskrbela za nekaj korektnosti,<br />
po katerih v času prejšnje vlade<br />
ni slovela, ko je razkrila, daje mariborska<br />
vstajniška ideologinja Vesna<br />
Vuk Godina v sorodu z Mojco Šetinc<br />
Pasek, in s tem pojasnila, kaj Vuk Godinova<br />
počne pred kamero.<br />
Povedala<br />
je tudi, daje soproga Primoža Cirmana<br />
Petra<br />
Bezjak šefica Golobovega<br />
vladnega urada za komuniciranje,<br />
Cirmanova dolgoletna sodelavka<br />
Vesna<br />
Vukovič pa generalna sekretarka<br />
Gibanja Svoboda. S tem je pojasnila<br />
razloge, zakaj je bil v studiu ob Godinovi<br />
Cirman. Vukovičevaje s pomočjo<br />
Goloba iz Gibanja Svoboda zabrisala<br />
Šetinc Paškovo. Pred kamerami<br />
je bil še svetovalec Roberta Goloba za<br />
področje zdravstva Erik Brecelj. Taje<br />
udaril po SD Tanje Fajon, češ daje ta<br />
stranka kriva za korupcijo v zdravstvu,<br />
čeprav resor<br />
zdravstva že leto<br />
in pol vodi Gibanje Svoboda, ki seje<br />
z Brecljevo pomočjo doslej uspešno<br />
znebila svojega velikega upa Danijela<br />
Bešiča Loredana. V studiu je bil še<br />
neuspešni predsedniški kandidat in<br />
župan Kočevja<br />
Peter Jančič, novinar in urednik, Spletni časopis<br />
OSTA/Boštjan Podlogar<br />
Vladimir Prebilič,<br />
morda kot najnovejši novi obraz, če<br />
Golob izgubi živce in<br />
zbeži pred Kučanom.<br />
Glavno sporočilo Tarče pa je<br />
bilo, daje najpomembnejša reforma<br />
v zdravstvu v tem, daje novi direktor<br />
UKC Marko Jug dobil 50.000 evrov<br />
vreden terenec, ki pa je bil najprej<br />
preveč modre barve in so zaradi tega<br />
ponavljali razpis, in daje najpomembnejša<br />
vladna reforma v tem, daje šef<br />
na novo ustanovljenega ministrstva<br />
za okolje Bojan Kumer dobil mercedes<br />
EQE 350 4Matic, težak sto tisoč evrov.<br />
Elektrificiranega seveda, kot se spodobi<br />
za reformirane kadre Goloba iz<br />
GEN-I v bohotni vladi.<br />
Med temi zapleti je šel Robert Golob<br />
s Tino Gaber v Pariz, kjer je poslal<br />
Palestincem v gazo še dodatno humanitarno<br />
pomoč iz<br />
državnega proračuna,<br />
za katero je znano, da so jo<br />
zadnja leta hamasovci, ki so v Gazi<br />
podobno vplivna totalitarna oblast,<br />
kot je bila nekoč Kučanova zveza komunistov<br />
pri nas, pretopili v graditev<br />
podzemnih tunelov, nakup orožja in<br />
obsežno urjenje, da bi izvedli teroristične<br />
napade na Izrael, ki ga poskušajo<br />
izbrisati z obličja sveta, s čimer<br />
so<br />
sprožili vojno in trpljenje Izraelcev<br />
in Palestincev, ki smo mu priča.<br />
Kek bi tožil zaradi Hamasa<br />
Med to dodatno vladno pomočjo<br />
Palestincem mi je nekdanji poslanec<br />
Zaresa Franci Kek zagrozil s tožbo,<br />
ker sem ga kritiziral, da širi propagando<br />
Hamasa, ko je na spletnem
Demokracija <strong>16</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 22<br />
Površina: 863 cm 2 2 / 2<br />
Predsednik vlade<br />
Robert Golob z<br />
razvpito Tino Gaber<br />
na obisku v Franciji.<br />
Slednja je bila pa<br />
mnenju nekaterih<br />
simbolično oblečena<br />
v<br />
barve palestinske<br />
zastave.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Nutranji spon v vladajoči koaliciji .<br />
in nezadovoljstvo Milana Kučana z<br />
Golobom sc bili razlog, da je bila prejšnji<br />
teden zanimiva Tarča Erike Žnidaršič<br />
lanca SDS Franca Breznika, ker sije<br />
s poslancem NSi Jernejem Vrtovcem<br />
ogledal kraje, kjer so Palestinci pod<br />
lec,<br />
vodstvom Hamasa brutalno morili<br />
celotne izraelske družine in ugrabljali<br />
mlade punce, starce in otroke.<br />
Številne ugrabljene imajo v Gazi še<br />
vedno za talce. Izraelci posnetkov iznakaženih<br />
trupel svojih državljanov<br />
in otrok ne objavljajo, kot to počnejo<br />
Palestinci. Ogled krajev, kjer so<br />
teroristi<br />
brutalno morili in ugrabljali tudi<br />
otroke in s tem sprožili vojno, je Kek<br />
označil kot nedopustno ravnanje naših<br />
poslancev, ker v Gazi medtem izpod<br />
ruševin vlečejo otroške roke,<br />
se stegujejo po življenju.<br />
Ko sem se odzval, daje precej umazana<br />
propaganda Hamasa, ko na tak<br />
način nasprotuje ogledu krajev terorističnih<br />
napadov, ki so razlog strašnega<br />
trpljenja na obeh straneh in<br />
ki<br />
tudi<br />
smrti številnih otrok v Gazi, mi je<br />
zagrozil s tožbo. V preteklosti so me<br />
nekdanji politični sodelavci Gregorja<br />
Golobiča že tožili, ko sem v Delu poročal<br />
o nezavarovanih posojilih NLB<br />
Ultri. To je zdaj podobna grožnja.<br />
Tako je Kek sporočil, da naj bi teroristično<br />
organizacijo Hamas v preteklosti<br />
že označil kot negativce in da<br />
je zaradi tega kritika, da širi njihovo<br />
propagando, žalitev, ki ga prizadene.<br />
Odkar so skoraj do smrti pretepli<br />
nekdanjega sodelavca na<br />
Večeru Mira<br />
Petka, se sam držim mota, s katerim<br />
sem se takrat odzval, da nas lahko<br />
tepejo, tožijo in nam grozijo, a ne<br />
bomo tiho. To isto velja za Keka in<br />
njegove grožnje. K delu poslancev pač<br />
sodi ogled krajev brutalnih terorističnih<br />
napadov, ki so razlog za vojno<br />
in številne smrti, da jih nekdanji poslanec<br />
bolj z leve ob tem zmerja, pa<br />
je tudi zgovorno.<br />
Kako daleč gre Kekova »obsodba«<br />
krutosti Hamasa, kaže dodatna polemika,<br />
ko so vladajoči poslanci v<br />
parlamentu zavrnili predlog opozicije,<br />
da bi naša država ob premirju<br />
podprla še izpustitev talcev, ki sojih<br />
v Izraelu zajeli Palestinci pod vodstvom<br />
Hamasa, in to tudi številnih<br />
otrok in<br />
starcev.<br />
S Kekom se tudi v tem ne strinjam.<br />
Če Palestinci pod vodstvom Hamasa<br />
ne bi strahopetno pobili dva tisoč<br />
večinoma neoboroženih civilistov v<br />
Izraelu, ugrabili dvesto talcev in več<br />
tednov na vso moč raketirali sosednjo<br />
državo Izrael, ne bi bilo nič mrtvih<br />
na<br />
izraelski in palestinski strani. In<br />
vsi talci bi bili še<br />
živi.<br />
Sodstvo omejuje svobodo<br />
govora, ne pa nasilja<br />
Kekove zahteve in grožnje s sodnimi<br />
spori zaradi besed so tudi posledica<br />
prakse naših sodišč, ki obsojajo<br />
za besede in s tem poskušajo omejiti<br />
svobodo javnih razprav o ravnanju<br />
naših oblasti. Po Janezu Janši, ki so<br />
ga kaznovali z osem tisoč evri globe<br />
zaradi kritike Bojana Veselinoviča na<br />
Twitterju, daje sodeloval pri<br />
novinarja, ker<br />
umoru<br />
je politično odstavil in<br />
potem še na cesto vrgel odgovornega<br />
urednika STA Boruta Meška, ta pa je<br />
kmalu za tem umrl, je zdaj sodišče<br />
izreklo še sodni opomin Luki Mescu,<br />
ker je v parlamentu šefa majhne<br />
stranke Bernarda Brščiča ozmerjal,<br />
daje bil »nekoč radikalen neolibera-<br />
danes fašist«.<br />
Površina: 863 cm 2 45<br />
Obe sodbi povsem po nepotrebnem omejujeta<br />
svobodo govora.<br />
Sodišča po nepotrebnem omejujejo svobodo govora.<br />
Obsojajo kritike oblasti in puhli Meščev populizem,<br />
ne pa pozivov k smrti in nasilju, spodbujanja<br />
nacionalne in verske nestrpnosti in<br />
antisemitizma.<br />
Pri pozivih k smrti in s tem umorom na kolesarskih<br />
protestih je že tožilstvo razglasilo, da pozivov<br />
k smrti janšizma ne bo preganjalo, ker smo svobodna<br />
država. In nobenih reakcij oblasti ni opaziti<br />
niti pri širjenju nestrpnosti in antisemitizma na<br />
protestih Alah je velik zadnji mesec, kjer smo poslušali<br />
tudi antisemitska gesla o Palestini od reke<br />
do morja. Obratno, na te proteste, so, da bi pritiskali<br />
na oblast, hodili celo politiki vladne Levice.<br />
Pritiskajo sami nase.<br />
Kek me, če to želi, lahko toži. Nisem Kučanova<br />
princeska Mojca Šetinc Pasek, da bi me morala<br />
ščititi Urška Klakočar Zupančič, in nočem politične<br />
zaščite, če opozorim na nespodobno diskreditiranje<br />
opozicijskih poslancev nekdanjega politika<br />
z leve, kije po koncu politične kariere spet medijski<br />
delavec depolitizirane državne RTVS.<br />
Kako dvoličen je odnos države, njenih institucij,<br />
tudi univerze in medijev do teroristične organizacije<br />
Hamas in njenih privržencev v Gazi, kijih je<br />
med Palestinci veliko, pa pokaže diplomska naloga<br />
novinarja RTVS Borisa Vaseva, ki za spletni portal<br />
RTVS poroča o<br />
dogajanju na Bližnjem vzhodu. Za<br />
Vaseva so mednarodne judovske organizacije v<br />
preteklosti pri predsednici Nataši Pirc Musar protestirale,<br />
da širi antisemitske vsebine, v diplomski<br />
nalogi pa seje tako zahvalil za pomoč teroristični<br />
organizaciji Hamas, brez katere »mu ne bi uspelo«.<br />
Ta pristni odnos med študentom in teroristično<br />
organizacijo, ki mori in ugrablja ljudi in katere<br />
cilji so povsem jasno antisemitski, ni zmotil profesorjev<br />
na univerzi in ne moti RTVS, ko ta novinar<br />
poroča o dogodkih v teh krajih.<br />
To pa ni čudno, če upoštevamo, daje v vladi neokomunistična<br />
Levica Aste Vrečko, ki vodi resor,<br />
pristojen za medije, politike te stranke pa vidimo<br />
na antisemitskih protestih. Vasev, Levica, nekoliko<br />
pa tudi Kek so Kučanovo »palestinsko« sporočilo<br />
Golobu iz naše totalitarne preteklosti. [d]
Demokracija <strong>16</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 24<br />
Površina: 2.254 cm 2 1 / 5<br />
Površina: 2.254 cm 2 46<br />
'<br />
40<br />
Jk<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
5 J i’t2>%<br />
<br />
“ ’» 'j<br />
•'■:<br />
■•<br />
;■• ;-<br />
• - -<br />
,,<br />
\<br />
„ .<br />
%<br />
'■<br />
,(i<br />
KHK \<br />
<br />
‘ftSdK<br />
. £V jh9H|| <br />
v
Demokracija <strong>16</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 24<br />
Površina: 2.254 cm 2 2 / 5<br />
Površina: 2.254 cm 2 47<br />
[INTERVJU]<br />
Dr. Anže Logar<br />
»Upam, da se motim, ampak sosledje dogodkov<br />
napeljuje na misel, da premier Golob pripravlja<br />
okoliščine za naslednji rop desetletja«<br />
Metod Berlec G2 Rok Rakun, Polona Avarzo<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Pogovarjali<br />
smo se s prvim človekom Platforme sodelovanja<br />
dr. Anžetom Logarjem. Lani je veliko pozornosti<br />
zbudil s svojo prepoznavno predsedniško<br />
kandidaturo. Če bi bila Republika Slovenija normalna<br />
parlamentarna demokracija in če<br />
bi bil slovenski medijski<br />
prostor svetovnonazorsko uravnotežen, bi bil danes<br />
po vsej verjetnosti predsednik republike. Tako pa je še<br />
vedno poslanec Državnega zbora<br />
Republike Slovenije in<br />
predsednik Sveta SDS. A ob omembi njegovega imena in<br />
priimka se javnost sprašuje, ali bo Platformo sodelovanja<br />
postopoma preoblikoval v politično stranko in z njo nastopil<br />
na prihodnjih državnozborskih volitvah.<br />
Gospod Logar,<br />
Platforma sodelovanja je bila ustanovljena<br />
31. maja letos in ima 12 ustanovnih članov. Poleg vas in<br />
podpredsednice Romane Jordan so to še Alja Brglez, Eva<br />
Irgl, Matej Avbelj, Igor Masten, Jernej Pikalo, Mitja Čander,<br />
Rok Ravnikar, Igor Hustič, Mark Boris Andrijanič in Mirko<br />
Požar. Ste namenoma zbrali ustanovne člane z različnih<br />
vetrov, z zelo različnih strokovnih, profesionalnih področij?<br />
Temeljno sporočilo Platforme je sodelovanje posameznikov,<br />
ki prihajajo iz različnih okolij, imajo različne izkušnje, svetovni<br />
nazor, poklic, če želite. Za takšen korak pa moraš stopiti<br />
onkraj ideološkega horizonta in povezati posameznike različnih<br />
pogledov na svet, ki pa so hkrati odprti za predloge drugih.<br />
Želijo iskati tisto, kar nas povezuje, ne pa deli. Civilnodružbenih<br />
organizacij, kjer vsi mislijo enako, imamo v Sloveniji že<br />
preveč. Vesel sem, da seje zbralo nekaj predstavnikov mlajše<br />
srednje generacije, ki želimo pokazati, da se da konstruktivno<br />
razmišljati po svoje<br />
Koliko članov in podpornikov ima Platforma sodelovanja?<br />
in hkrati soustvarjati razvojna vprašanja.<br />
Članov imamo 800, podpornikov pa, verjamem, precej več.<br />
pjig hicnni<br />
y<br />
za gibanje od spodaj navzgor, ki želi prek javnih<br />
razpra<br />
teme zdravega razuma. Čim več nas bo, tem<br />
glasnejši bomo in uspešnejši bo glas dialoga v slovenski družbi.<br />
Na prvi tribuni platforme<br />
10. oktobra ste gostili gospodarstvenike,<br />
s katerimi ste se pogovarjali o razvojni<br />
prihodnosti slovenskega gospodarstva. Ob<br />
tem ste v<br />
izjavi za javnost dejali, da njen namen ni preoblikovanje<br />
v stranko, temveč vzpostavitev prostora za razpravo. S<br />
kakšnim namenom ste torej ustanovili Platformo sodelovanja?<br />
S takšnim, kot ste pravkar opisali. Vsaka javna tribuna<br />
odpre eno temo. Prva je odprla tematiko gospodarskega okolja,<br />
druga konec novembra bo sprožila razpravo o duševnem<br />
zdravju, tretja javna tribuna bo naslovila vprašanje izobraževanja<br />
s poudarkom na razvoju. Z javno tribuno torej začnemo<br />
razpravo na posameznem področju. Nosilec tematike,<br />
v prvem primeru je to dr. Igor Masten, v drugem bo Eva Irgl,<br />
na podlagi izsledkov razprave začne pripravljati nekakšen<br />
katalog problemov oziroma seznam ključnih ozkih grl na<br />
posameznem področju, ki omejujejo razvoj Slovenije oziroma<br />
blaginjo državljank in državljanov. Ta »katalog« nosilec dopolnjuje<br />
do faze, ko po njegovi presoji zajame vse najpomembnejše<br />
slabosti s tega področja. V drugi fazi bomo skupaj<br />
izbrali po dve, tri najbolj pereča ozka grla posameznega<br />
področja in pripravili predlog rešitve v obliki zakonodajnega<br />
predloga. Računam, da bomo v letu in pol prišli z ducatom<br />
rešitev, katerih uresničitev bo zelo pomembna za razvojni<br />
potencial Slovenije v<br />
naslednjih desetih letih.<br />
No, na prvi tribuni Platforme sodelovanja je bila izrečena<br />
zanimiva misel predsednika AmCham Slovenija<br />
Blaža Brodnjaka, kije tudi prvi človek NLB, da prihodnost<br />
slovenskega gospodarstva vidi v<br />
je: »Ob vsakem neuspehu se<br />
želji po uspehu. Dejal<br />
moramo pogovoriti, zakaj<br />
nam ni uspelo, in se iz napak učiti, da bomo tako uspešnejši.«<br />
Za čim večji uspeh pa moramo biti sposobni po<br />
njegovem preseči »ideološke pregrade v svojih glavah«.<br />
Ali to pomeni, da boste skušali s Platformo sodelovanja<br />
preseči »ideološke pregrade v<br />
glavah«?<br />
Z ideologijo se ne bomo ukvarjali. Je že dovolj tistih, ki se.
Demokracija <strong>16</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 24<br />
Površina: 2.254 cm 2 3 / 5<br />
Površina: 2.254 cm 2 48<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Gospodarstveniki so na tribuni govorili o lastnih izkušnjah<br />
z razvojem gospodarstva in z občinstvom delili svoje poglede<br />
na gospodarsko prihodnost Slovenije. Kritični so bili do<br />
visoke obdavčitve slovenskih podjetij in ocenili, da Slovenija<br />
glede spodbujanja gospodarstva zaostaja za<br />
drugimi<br />
državami v regiji. Kako ocenjujete gospodarsko politiko<br />
Golobove vlade?<br />
Vedno bolj se zdi, da predsednik vlade ob prevzemu funkcije<br />
ni zares natančno vedel, kam želi peljati Slovenijo. V glavi ni imel<br />
jasnega načrta ukrepov, ki bi podpirali razvojne izzive<br />
Te<br />
Slovenije.<br />
brezidejnosti pa prej očitno ni želel predebatirati znotraj svojega<br />
ožjega kroga svetovalcev ali znotraj sicer<br />
številčno najmočnejše<br />
koalicije v zgodovini Slovenije. Izbral je raje improvizacijo<br />
in se hitro »nalezel« programa Levice, edine stranke v koaliciji,<br />
kije imela zelo jasne politične cilje. Njihov programje sicer škodljiv<br />
za Slovenijo, saj temelji na demagogiji, na ideji lažne egalitarnosti,<br />
ki za realizacijo političnih ciljev potrebuje zlagani<br />
razredni boj med delavstvom in gospodarstvom. Soočeni smo s<br />
političnim menedžmentom, ki je izrazito slab za gospodarski<br />
razvoj države in zdi se, daje vlada z vsakim naslednjim predlogom<br />
pripravljena iti še<br />
niže.<br />
Kako pa gledate na odziv vlade po katastrofalni ujmi?<br />
petek ste bili v državnem zboru kritični do<br />
V<br />
dela novele interventnega<br />
zakona, ki določa dodatne ukrepe in rešitve za<br />
odpravo posledic avgustovskih poplav in plazov ...<br />
Upam, da se motim, ampak sosledje dogodkov napeljuje na<br />
misel, da premier Golob pripravlja okoliščine za naslednji rop<br />
desetletja. Za ta namenje moral najprej napihniti škodo, ki jo je<br />
povzročila avgustovska ujma. Čim več je ocenjene škode, tem<br />
bolj bo lahko posegal v naše žepe za dodatna sredstva, bodisi<br />
posredno bodisi neposredno. Tako je na<br />
dejansko škodo približno<br />
3 milijarde evrov vlada Roberta Goloba naredila še finančno<br />
shemo za dodatnih j milijard evrov. Skupaj smo po besedah<br />
koalicije pred 10<br />
milijard evrov vredno »misijo« prenove Slovenije.<br />
Ne pozabimo, to je dvakratnik obsega bančne luknje! Za<br />
trošenje teh sredstev vlada pripravlja zakon o obnovi. Osnutek,<br />
ki smo ga dobili v roke, je poln sivih con, odmikov od veljavne<br />
zakonodaje in zelo rodovitno gojišče za moralni hazard tistih, ki<br />
so v funkciji odločanja - v tem primeru trojčka Gibanja Svoboda,<br />
SD in Levice. Javno se vsi zaklinjajo na potrebo po transparentnosti,<br />
v ozadju pa delujejo prav v nasprotni smeri. To sem želel<br />
nazorno pokazati na razpravi v DZ o noveli interventnega zakona.<br />
V roke mi je namreč prišel novi pravilnik ministrstva za<br />
infrastrukturo, po katerem bodo lahko oddajali gradbena dela<br />
brez javnega naročila kar do višine 5,4 milijona evrov! V dobe-<br />
Temeljno sporočilo<br />
Platforme<br />
je sodelovanje<br />
je sodelovanje<br />
posameznikov, ki<br />
prihajajo iz različnih<br />
okolij, imajo različne<br />
izkušnje, svetovni<br />
nazor, poklic, če želite. *<br />
sedno tajnih postopkih brez predhodne seznanitve vseh zainteresiranih.<br />
Do zdaj je bila<br />
ta meja 100.000 evrov in<br />
priznajte, povečanje zbuja<br />
resne pomisleke. Poleg<br />
tega ta pravilnik ni objavljen<br />
na<br />
spletnih straneh<br />
ministrstva,<br />
čeprav<br />
gre za javna, naša<br />
sredstva torej.<br />
V<br />
prejšnji vladi ste<br />
bili minister za zunanje<br />
zadeve. Kako ocenjujete<br />
zunanjo politiko sedanje<br />
vlade in vaše naslednice<br />
na ministrstvu<br />
za zunanje zadeve?<br />
Pogrešam fokus. Kaj sploh hočemo? Kaj so naše prioritete?<br />
Na primer, kako bomo članstvo v Varnostnem svetu ZN<br />
izkoristili za pozicioniranje Slovenije v mednarodnem okolju?<br />
Kako bomo povečali navzočnost na ključnih razvojnih<br />
trgih, se tesneje povezali s partnerji in pomagali gospodarstvu.<br />
Minilo je tudi že več kot leto in pol ministrovanja, pa<br />
še vedno ni prišlo do dvostranskega srečanja med Slovenijo<br />
in ZDA. Skratka upam, da bo ministrica v prihodnjih<br />
mesecih dvignila svoj angažma v<br />
višjo prestavo.<br />
Republika Slovenija bo s 1. januarjem 2024 -<br />
prvič po<br />
letu 1998 prevzela sedež nestalne članice Varnostnega<br />
sveta Organizacije združenih narodov. Kakšna<br />
-<br />
so<br />
vaša pričakovanja glede tega?<br />
Izzivov je veliko. Dobili smo izjemno zaupanje držav članic<br />
OZN, ki od nas pričakujejo aktivno delovanje. Naša<br />
velika prednost je, da za omizje Varnostnega sveta ZN ne<br />
prinašamo obsežne nacionalne agende, ampak lahko uspešno<br />
prevzamemo vlogo poštenega pogajalca tudi v najzahtevnejših<br />
krizah. Tako smo delovali v času predsedovanja<br />
Svetu EU, zato nam je uspelo skleniti trialoge na 22 zakonodajnih<br />
področjih. Za ilustracijo: Nemčiji je to uspelo samo<br />
na 7 področjih. In tudi v okviru Varnostnega sveta ZN imamo<br />
izjemno priložnost, če le ne bomo prehitro potlačili<br />
ambicij ali pa se preveč očitno postavili na to ali ono stran.<br />
Kako pa ocenjujete mednarodno dogajanje, povezano<br />
z Bližnjim vzhodom? Pred dobrim mesecem dni smo<br />
bili priča brutalnemu napadu teroristične organizacije<br />
Hamas na Izrael ...<br />
Napad teroristične organizacije Hamas na Izrael 7. oktobra<br />
je treba primerjati z napadom na WTC v New Yorku <strong>11</strong>. septembra<br />
2001. Gre za prelom v sicer že tako zapletenem mirovnem<br />
procesu, ki nosi mir samo v imenu. Po tem napadu<br />
ne bo nič več<br />
tako, kot je bilo. Izrael je razglasil vojno, poslal<br />
kopenske sile na območje Gaze, napoveduje izkoreninjenje<br />
teroristične organizacije Hamas. Verjetno se ne bo ustavil,<br />
vendar pa seje treba zavedati, da v tem trenutku počne<br />
točno tisto, kar je Hamas pričakoval, da bo izzval s svojim<br />
gnusnim dejanjem. Če<br />
ne bo pravočasno obglavil Hamasa,<br />
se bojim, da bodo posledice še hujše. Pri tem mislim predvsem<br />
na vprašanje izraelskih talcev, ki jih je Hamas zajel in<br />
prepeljal v Gazo. Tudi visok smrtni davek med civilisti in<br />
otroki v Gazi zahteva odgovore mednarodni javnosti. Mislim,<br />
da bi moral Izrael ob kopenski ofenzivi že<br />
zavoljo podpore<br />
mednarodne javnosti v boju zoper teroriste na območje<br />
Z ideologijo se ne bomo ukvarjali.<br />
Je že dovolj tistih, ki se.<br />
poslati tudi nujne medicinske ekipe, ki bi nudile ustrezno<br />
prvo zdravstveno pomoč. S tem bi pokazal, da ni v vojni s<br />
Palestinci, ampak s teroristično organizacijo Hamas.<br />
Po<br />
drugi strani pa seje vojna v Ukrajini znašla v senci<br />
dogajanja na Bližnjem vzhodu.<br />
Ja, in to v kritični fazi, ko seje ukrajinska ofenziva izpela<br />
brez večjih uspehov, ruska protiofenziva pa se pripravlja.<br />
Vladimir Putin je tako največji vojni dobičkar bližnjevzhodnega<br />
vojaškega spopada in zelo verjetno tudi eden njegovih<br />
spodbujevalcev.
Demokracija <strong>16</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 24<br />
Površina: 2.254 cm 2 4 / 5<br />
Površina: 2.254 cm 2 49<br />
<br />
To pomeni, da je<br />
premier Golob z<br />
razkritjem svojega<br />
nedopustnega početja<br />
in zahtevami po<br />
zamenjavah konkretnih<br />
oseb v<br />
policiji zavil na<br />
pot brez vrnitve. Glede na<br />
njegove reakcije bi si<br />
trditi, da se<br />
upal<br />
tega zaveda.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Kakšna bi morala biti ob vsem tem<br />
turbulentnem mednarodnem dogajanju<br />
vloga Evropske unije?<br />
Nadaljnja neomajna pomoč Ukrajini,<br />
enotnost v tej krizi, pa aktivnejše delovanje<br />
na področju bližnjevzhodne krize.<br />
Predsednica Evropske komisije Uršula<br />
von der Leyenje tu prevzela pobudo, kar<br />
je treba pohvaliti, manjka pa<br />
več navzočnosti<br />
visokega predstavnika za<br />
skupno<br />
zunanjo in varnostno politiko Josepa<br />
Borrella. Je pa res, da morata biti potem<br />
oba predstavnika EU usklajena in enotna<br />
v podajanju stališč, saj bi bilo v nasprotnem<br />
primeru več škode kot koristi.<br />
Vrniva se k Sloveniji. Kako komentirate<br />
obtožbe, ki jih je na račun predsednika<br />
vlade Roberta Goloba nedavno<br />
v državnem zboru izrekla nekdanja<br />
ministrica za notranje zadeve Tatjana<br />
Bobnar? O njegovem vmešavanju v<br />
policijo ...<br />
Te besede je izrekla na seji preiskovalne<br />
komisije. Sam sem vodil eno in poudarjam,<br />
da priča za izrečene besede ka-<br />
Soočeni smo .<br />
s<br />
političnim<br />
menedžmentom, ki<br />
je izrazito slab za<br />
gospodarski razvoj<br />
države in zdi se,<br />
je vlada z vsakim<br />
da<br />
naslednjim predlogom<br />
pripravljena iti še<br />
niže.<br />
sklep o začetku postopka za spremembo<br />
ustave. Nasprotujete pa osnutku rate v Platformi sodelovanja ...<br />
da zato ne, ker se čedalje bolj angaži-<br />
ustavnega zakona glede imenovanja<br />
Sodnega sveta, če se ne motim?<br />
Seveda sem podprl. Če nam prek razprave<br />
o prenosu potrjevanja sodnikov na<br />
zensko odgovarja. Ker Tatjana Bobnar predsednika republike uspe zagotoviti<br />
to seveda zelo dobro ve, svojih izjav ni ustrezno preoblikovanje sestave Sodnega<br />
dajala na pamet. Za izrečene trditve ima<br />
sveta v smeri, ki bo dala večjo težo<br />
zelo verjetno tudi dokaze. To pomeni, da meritokraciji v sodnih vrstah, potem<br />
je premier Golob z razkritjem svojega podprem takšno spremembo. Druge<br />
nedopustnega početja in zahtevami po ustavne spremembe so bolj občutljive.<br />
zamenjavah konkretnih oseb v policiji Še posebej nesprejemljiva je predlagana<br />
zavil na pot brez vrnitve. Glede na njegove<br />
sprememba, po kateri se bo ustavno so-<br />
reakcije bi si upal trditi, da se tega dišče samo odločalo, katere primere vze-<br />
zaveda.<br />
ti v obravnavo. Se pa zdi, da so glede na<br />
dogajanja v koaliciji tudi ustavne spremembe<br />
Vas preseneča Golobova čistka znotraj<br />
verjetno že zunaj reformnega<br />
Gibanja Svoboda?<br />
potenciala te vlade.<br />
Te reakcije sem imel v mislih. Da bi<br />
prikril svojo dejansko šibkost, je navzven Gospod Logar, ste poslanec in predsednik<br />
potegnil odločne poteze, ki pa niso bile<br />
Sveta SDS. V medijih se veliko<br />
ravno posrečene in so še za nekaj metrov piše, ugiba o vašem statusu, položaju<br />
skrajšale tisto pot brez vrnitve.<br />
znotraj stranke SDS. Kakšen je?<br />
Predsedniška tekma mi je ponudila<br />
Kako pa komentirate to, da se je malce širši pogled na politično dogajanje<br />
predsednik Gibanja Svoboda Golob ob<br />
v Sloveniji in me tudi okrepila v razumevanju<br />
nastopu vlade zavzemal za povečanje<br />
politike kot vzvoda za iskanje re-<br />
števila ministrstev v vladi, sedaj pa šitev v duhu sodelovanja. Zato včasih v<br />
zagovarja nasprotno. Navajam: »Veliko<br />
državnem zboru glasujem drugače od<br />
pomeni tudi 17. Veliko število je svojih poslanskih kolegov. To je čisto<br />
vse, kar je večje od 12. Pri tako velikem normalno za razvito parlamentarno demokracijo<br />
številu ministrstev medresorsko<br />
in ne bi smelo vplivati na moj<br />
usklajevanje postane cokla za učinkovitost<br />
delovanja vlade.«<br />
položaj v poslanski skupini ali v stranki.<br />
Samo potrjuje tisto, kar sem rekel v Kako se razumete s predsednikom<br />
uvodu - daje premier Golob prevzel vodenje<br />
države, ne da bi imel v glavi jasno Dobro. Povem svoje mnenje tudi o<br />
SDS Janezom Janšo?<br />
izdelan koncept, kam hoče pripeljati Slovenijo.<br />
stvareh, o katerih se ne strinjava, in zato<br />
Razprava o številu ministrstev je nisem izključen iz stranke.<br />
le simptom te vsebinske izpraznjenosti.<br />
Kako pa gledate na predlagane<br />
Izvršilni odbor SDS je pred dnevi<br />
imenoval Strokovni svet SDS, ki ima<br />
ustavne spremembe, kijih snuje vladajoča<br />
12 odborov. Se pravi nekakšno vlado<br />
koalicija? V državnem zboru v senci. Vi niste prevzeli vodenja no-<br />
ste kot edini poslanec SDS podprli benega od teh odborov. Domnevam,
Demokracija <strong>16</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 24<br />
Površina: 2.254 cm 2 5 / 5<br />
Površina: 2.254 cm 2 50<br />
Dobro. Povem svoje mnenje tudi o<br />
stvareh, o katerih se ne strinjava,<br />
in zato nisem izključen iz stranke.<br />
Platforma zahteva kar precej mojega časa. Za zdaj smo še vedno<br />
v fazi uveljavitve društva, zato tudi realno ne bi imel časa za<br />
aktivnejše sodelovanje v strokovnem svetu.<br />
V preteklih mesecih seje veliko ugibalo, ali boste s platformo<br />
nastopili na evropskih volitvah prihodnje leto. V<br />
začetku septembra ste zavrnili povabilo predsednika NSi<br />
Mateja Tonina k skupnemu nastopu s SLS ...<br />
To je tudi edino, o čemer smo v zvezi z evropskimi volitvami<br />
debatirali in se odločali v okviru platforme. Zdaj se pripravljamo<br />
na drugo okroglo mizo 30. novembra na<br />
temo duševnega zdravja.<br />
Kaj pa na prihodnjih državnozborskih volitvah glede na<br />
to, da obstaja možnost, da bo sedanja vladajoča koalicija<br />
zaradi notranjih sporov predčasno razpadla?<br />
Nisem tako prepričan v hitro končanje mandata te koalicije.<br />
Golob bo šel, to je skoraj gotovo. Sprejeti mora še tisti 10-milijardni<br />
zakon o obnovi, da si njegovemu nasledniku ne bo treba<br />
mazati rok s sprejetjem netransparentnega zakona epskih razsežnosti.<br />
Kot uvod v svoj mandat bo novi tehnični premier imel<br />
zakonsko podlago za visoko trošenje davkoplačevalskega denar-<br />
Biografija<br />
Dr. Anže Logar se je rodil leta 1976 v Ljubljani. Leta 2000 je<br />
diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, januarja 2006<br />
je magistriral na Fakulteti za podiplomske državne in evropske<br />
študije, julija 20<strong>16</strong> pa doktoriral na Fakulteti za uporabne<br />
družbene študije. Leta 2000 se je zaposlil v banki SKB, januarja<br />
2003 pa odšel z mesta produktnega vodje v oddelku za marketing<br />
in se zaposlil v Evropskem parlamentu. V obeh vladah<br />
premierja Janeza Janše ga je Vlada RS imenovala na položaj<br />
direktorja Urada Vlade RS<br />
za komuniciranje, med predsedovanjem<br />
Slovenije Svetu EU pa je opravljal funkcijo uradnega govorca<br />
slovenskega predsedovanja Svetu EU. Kasneje je v Direktoratu<br />
za gospodarsko diplomacijo na Ministrstvu RS za zunanje<br />
zadeve v nazivu pooblaščeni minister.deloval na področju<br />
odnosov z OECD, v začetku julija 2014 pa je bil izvoljen za poslanca<br />
v Državni zbor Republike Slovenije. Za poslanca je bil izvoljen<br />
tudi leta 2018 in aprila lani. Od marca 2020 do konca<br />
maja 2022 je bil zunanji minister Republike Slovenije.<br />
Je ljubitelj<br />
športa in navdušen pohodnik. <strong>16</strong>. februarja 2007 mu je ob<br />
dnevu neodvisnosti tedanji litovski predsednik Valdas Adamkus<br />
podelil državno priznanje Life Saving Cross za zasluge pri<br />
reševanju državljana Republike Litve Mantvydasa Juozapavičiusa<br />
pred utopitvijo v enem od madžarskih jezer. Že dvakrat je<br />
odšel na romanje v Španijo in prehodil Jakobovo pot do priljubljenega<br />
romarskega središča Santiago de Compostela - prvič po<br />
francoski in drugič po severni poti. Letos<br />
Platformo sodelovanja.<br />
spomladi je ustanovil<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Kot uvod v svoj mandat bo<br />
ja. V takšnih okoliščinah ne bo veliko interesa za predčasno<br />
končanje mandata. Bi pa bilo z<br />
vidika Slovenije dobro, da se<br />
ne čaka predolgo, preden se karte na novo premešajo.<br />
In še<br />
novi tehnični premier imel<br />
zakonsko podlago za visoko trošenje<br />
davkoplačevalskega denarja. V<br />
okoliščinah ne bo<br />
veliko interesa<br />
za predčasno končanje mandata.<br />
takšnih<br />
čisto za konec. Kakšno Slovenijo si želite? Za<br />
kakšno Slovenijo si boste prizadevali v prihodnje?<br />
Slovenija potrebuje predvsem -<br />
mir. Da bodo ljudje lahko<br />
v miru izkoristili svoje potenciale. Oblikovati je treba družbeno<br />
klimo, ki bo dobre in marljive nagrajevala in spodbujala<br />
k delu, k ustvarjanju nečesa novega, boljšega. Na gospodarskem<br />
področju je treba zagotoviti stabilno davčno okolje,<br />
ki se ne bo spreminjalo vsak mesec. Gospodarstvu moramo<br />
dati jasno zavezo, da se v naslednjih letih davki ne bodo<br />
spreminjali navzgor. Na področju zunanje politike moramo<br />
igrati samozavestno in vedeti, kaj hočemo. V medsebojnih<br />
družbenih odnosih pa sije treba priznati, da smo drugačni,<br />
da imeti drugačno mnenje, ni nekaj slabega, če le namen ni<br />
slab. Da imamo samo eno domovino in daje izključno na<br />
nas, da se odločimo, kdaj bo nastopil pravi čas za odločitev,<br />
da začnemo sodelovati drug z drugim za boljšo Slovenijo.<br />
Kajti tole, kar gledamo zdaj<br />
-<br />
drug proti drugemu, vseskozi,<br />
vsepovsod, zagotovo ne pelje v pravo smer. [d]
Demokracija <strong>16</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 30<br />
Površina: 1.247 cm 2 1 / 3<br />
»Vlada v senci« stopa iz sence<br />
»Izvršilni odbor SDS<br />
je na današnji seji<br />
med drugim oblikoval<br />
strokovni svet stranke, ki<br />
bo organizacijsko v<br />
celoti<br />
pokrival vsa področja<br />
vladnih resorjev,« je 13.<br />
aprila 2004, pred skoraj<br />
20 leti torej, poročala<br />
STA. To je bilo v času<br />
vlade Antona Ropa, ki<br />
r<br />
se je obnašala kot slon v<br />
trgovini s<br />
porcelanom,<br />
SDS pa je s<br />
predlogi<br />
svojega strokovnega<br />
odbora začela aktivno<br />
predstavljati svoj<br />
alternativni program.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Gašper Blažič j G2 Veronika Savnik, Polona<br />
Avanzo, UKOM, STA/Oaniel Novakovič, Arhiv<br />
Demokracije<br />
Pokazalo<br />
se je, da je bilo formiranje<br />
strokovnega sveta, ki sicer ni stalni<br />
organ v sestavi stranke, ga pa<br />
vendarle določa njen statut, takrat zelo<br />
dobra poteza. V kombinaciji z novoustanovljenim<br />
Zborom za republiko, ki<br />
je postal tudi povod za izgon zunanjega<br />
ministra Dimitrija Rupla iz Ropove vlade,<br />
je strokovni svet SDS deloval kot nekakšna<br />
vlada v senci oz. alternativna ekipa,<br />
kije razbila stereotip o tem, daje SDS<br />
ostra ideološko usmerjena stranka brez<br />
konkretnega programa. To se je pokazalo<br />
zlasti po razvpiti izjavi Slavoja Žižka,<br />
ko je dejal, da mu pet minut dobrega filma<br />
pomeni več kot usoda Slovenije. To je<br />
bilo sicer kakor Žižkovo javljanje iz New<br />
Yorka na prošnjo tedanjega generalnega<br />
sekretarja LDS Gregorja Golobiča, vendar<br />
pa naj bi šlo za prevaro in za vnaprej<br />
pripravljen marketinški posnetek. Žižek<br />
je takrat dejal, da bi morebitna oblast<br />
desnice pomenila katastrofo in da je<br />
Zbor za republiko zloraba civilne družbe.<br />
Lekcija iz leta 2004<br />
Tistega leta so volitve 3. oktobra prinesle<br />
novo vlado, prvič pod vodstvom Janeza<br />
Janše. Vlada, ki sojo poleg SDS sestavljale<br />
še SLS, NSi in DeSUS, je bila potrjena<br />
natanko dva meseca po volitvah, njena<br />
koalicijska sestava pa je kazala, daje daleč<br />
od »skrajne desnice«, pred katero so svarili<br />
mediji. Predvsem pa so SDS takoj obesili<br />
očitek, da sama ne bi nikoli zmagala<br />
na volitvah, če se ne bi do tedaj nepremagljiva<br />
LDS začela razkrajati od znotraj. No,<br />
to je bila precej drzna trditev, ki pa ni<br />
ustrezala resnici, saj je strokovni svet SDS<br />
vse od svojega formiranja od aprila dalje<br />
javno predstavljal svoje<br />
predloge, čeprav<br />
sije le s težavo utiral pot skozi medijski<br />
monopol. Med zanimivostmi, kijih je treba<br />
omeniti, je denimo okrogla miza o<br />
preskrbi z vodo, ki jo je povezoval tedanji<br />
predsednik odbora za<br />
okolje, prostor in<br />
energijo pokojni Milan Orožen Adamič.<br />
Kot je tedaj dejal, Slovenija ima kvalitetno<br />
vodo, vendar se vodni viri krčijo, zato bo<br />
v prihodnosti treba izboljšati ravnanje z<br />
vodami. No, dandanes bi takšno tribuno<br />
Površina: 1.247 cm 2 51<br />
potrebovali predvsem zaradi ureditve vodotokov<br />
in poplavne varnosti, pa tudi zaradi<br />
varstva pitne vode pred vplivom skraj<br />
-<br />
no škandaloznih projektov, kot je<br />
Jankovičev »drekovod« Co. Odbor za zdravstvo<br />
v SDS, ki gaje tedaj vodil Andrej<br />
Bručan, je opozarjal tudi na škodljive čakalne<br />
vrste v zdravstvu da,<br />
-<br />
prav ste prebrali,<br />
že takrat. Že junija 2004 pa seje odbor<br />
za izobraževanje in šolstvo pri strokovnem<br />
svetu SDS zavzel za liberalizacijo šolstva,<br />
kar je seveda močno vznemirilo stare gremije,<br />
ki so želeli še naprej ohranjati monopol<br />
obstoječih univerz. Junija tistega<br />
leta je sicer prišlo do ustanovitve Zbora<br />
za republiko, kije zaradi dejstva, da seje<br />
v njegovo delovanje takrat (poleg Rupla)<br />
vključil tudi filozof Tine Hribar s<br />
svojo<br />
zahtevo po spoštovanju dostojanstva pobitih<br />
leta 1945, privabil veliko število ljudi.<br />
Po drugi strani pa seje septembra 2004,<br />
tako rekoč zadnji hip, ponesrečeni nastop<br />
premierja in predsednika LDS Antona<br />
Ropa na partizanskem mitingu v Nadlesku<br />
na Notranjskem dobro ujel z gromovniškim<br />
vpitjem tedanjega predsednika<br />
borčevske zveze Janeza Stanovnika, kije<br />
nato svoj nastop skušal ublažiti z duhovito<br />
opazko za Dnevnik, češ da so pri Demokraciji<br />
presodili, daje bil njegov govor
Demokracija <strong>16</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 30<br />
Površina: 1.247 cm 2 2 / 3<br />
Površina: 1.247 cm 2 52<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
podoben Hitlerjevemu, ampak vsaj brkov<br />
nima takšnih kot Hitler. No, oblastne ideološke<br />
orgije, ki so se dogajale tisto jesen,<br />
so dejansko kazale pravo nasprotje gospodarsko<br />
usmerjenemu programu, ki ga je<br />
SDS predstavljala v<br />
NSi še vedno okleva<br />
Lekcija iz<br />
Pogled na seznam<br />
istem času.<br />
leta 2004 je bila očitno poučna,<br />
saj so bile razmere v marsičem podobne<br />
sedanjim, čeprav bo<br />
marsikdo rekel, da<br />
so sedanje razmere še bistveno slabše od<br />
tedanjih. Povsem<br />
med tedanjo LDS<br />
jasna podobnost pa je<br />
in sedanjo stranko Gibanje<br />
Svoboda, ki pravzaprav nima nobene<br />
predzgodovine iz obdobja pred lanskimi<br />
volitvami. No, razen tega, da je bil<br />
Robert Golob vezni člen, saj je bil nekdaj<br />
član LDS in državni sekretar v zadnjih<br />
treh vladah pod taktirko te stranke, posebej<br />
zadolžen za energetiko. V mandatu<br />
2002-2006 je bil v mestnem svetu MO<br />
Nova Gorica mestni svetnik stranke<br />
Mavrica (kasneje Kresnica pod vodstvom<br />
Aljoše Humarja, kije leta 2008 preoblikovala<br />
v Krščansko-demokratsko stranko in<br />
nato izginila s političnega prizorišča), leta<br />
2006 pa se je oblikovala Lista Roberta<br />
Goloba (podobno kot v Kamniku Lista<br />
Marjana Šarca, ki je postala vsedržavna<br />
stranka inje danes del Gibanja Svoboda),<br />
očitno najprej z namenom, da Golob kandidira<br />
za novogoriškega župana. To se ni<br />
zgodilo, je pa zato tri mandate ostal občinski<br />
svetnik, vmes pa na državni ravni<br />
koketiral z Jankovičevo Pozitivno Slovenijo<br />
in kasneje še s SAB. Sedanje kaotično<br />
stanje v njegovi vladi pa seje očitno časovno<br />
ujelo z zavzemanjem SDS za predčasne<br />
volitve, kar bi bila za Slovenijo najboljša<br />
možnost. Prav zato je bilo vnovično<br />
oblikovanje strokovnega sveta SDS edina<br />
logična poteza. Še<br />
predsednikov<br />
posameznih odborov<br />
kaže, da SDS ni želela<br />
teh resorjev zapreti<br />
v svoj strankarski<br />
mehurček.<br />
bolje bi bilo, če bi prišlo<br />
do oblikovanja prave vlade v senci v<br />
navezi z NSi, a kaj ko je slednja dejansko<br />
v hudem precepu, ko si gejevski lobi ob<br />
morebitni rekonstrukciji vlade želi vstop<br />
Kaj je strokovni svetin kakšne so njegove naloge<br />
Strokovni svet je statutarno delovno telo<br />
SDS, ki preučuje strokovna vprašanja, akte,<br />
predloge zakonov, novel in drugih dokumentov,<br />
ki jih sprejemajo posamezna ministrstva,<br />
vlada in parlament. Strokovni svet oblikuje<br />
stališča, daje pobude, predloge in mnenja izvršilnemu<br />
odboru, poslanski skupini SDS in<br />
drugim državnim funkcionarjem iz vrst SDS.<br />
Strokovni svet SDS v ožji sestavi sestavljajo<br />
predsedniki odborov. Vodi ga predsednik SDS.<br />
Predsednike odborov, njihove namestnike in<br />
poslance, zadolžene za posamezne odbore,<br />
imenuje izvršilni odbor<br />
NSi v koalicijo. Tako je prejšnji teden presenetljivo<br />
»sestopil z oblasti« šef Darsa<br />
Valentin Hajdinjak, poslednji mohikanec<br />
NSi v državnih strukturah.<br />
Med predsedniki<br />
odborov tudi Počivalšek<br />
To seveda ne pomeni, da strokovni svet<br />
SDS nima ambicije, da nastopi kot mogoča<br />
prihodnja vladna ekipa s programom<br />
za<br />
SDS.<br />
Odbori strokovnega sveta pokrivajo delovna<br />
področja ministrstev. Predsednik odbora<br />
strokovnega sveta organizira delo in imenuje<br />
druge člane odbora. Člani odbora po funkciji<br />
so predsedniki komisij odbora, poslanci<br />
DZ, strokovni sodelavci PS SDS in drugi posamezniki<br />
na predlog predsednika odbora.<br />
Komisije strokovnega sveta so delovna telesa<br />
odbora in pokrivajo področja dela posameznega<br />
direktorata in/ali službe v sestavi ministrstev.<br />
Oblikujejo se po konstituiranju odbora.<br />
Predsednika posamezne komisije imenuje<br />
predsednik odbora. Odbori in komisije se<br />
sestajajo v skladu s poslovnikom o delu strokovnega<br />
svetQ oz. po potrebi.<br />
Člani strokovnega sveta so lahko osebe, ki<br />
naslednje mandatno obdobje,<br />
kadarkoli bo že nastopilo. Pogled na seznam<br />
predsednikov posameznih odborov<br />
- skupno jih je 12, kar je denimo osem<br />
manj od sedanjega števila ministrstev v<br />
Golobovi vladi kaže na to, da SDS ni<br />
-<br />
želela teh resorjev zapreti v svoj strankarski<br />
mehurček. Med že uveljavljenimi<br />
predsedniki odborov, kot so<br />
po svoji strokovnosti prispevajo h kvaliteti<br />
dela SDS. Članstvo v strokovnem svetu SDS<br />
ni vezano na članstvo v SDS. Posameznik, ki<br />
želi delovati v strokovnem svetu SDS, izbere<br />
področje dela (odbor) in se opredeli za sodelovanje<br />
v<br />
denimo sedanji<br />
in nekdanji poslanci v DZ in evropskem<br />
parlamentu ter nekdanji ministri<br />
(Vinko Gorenak za<br />
pravosodje, Andrej<br />
Šircelj za finance, Romana Tomc za delo,<br />
družino in<br />
eni komisiji izbranega odbora. Komisije<br />
so odprte za vse, ki izrazijo interes in imajo<br />
primemo izobrazbo.<br />
Prošnjo za sodelovanje s priloženim življenjepisom<br />
lahko posredujete na e-naslov karin.<br />
kambic(a>sds.si, Aktivnosti strokovnega sveta<br />
SDSvzdajšnjemmandatu bodo temeljile na političnem<br />
programu, ki je bil sprejet na zadnjem<br />
kongresu SDS, na akcijskem programu Evropske<br />
ljudske stranke za obdobje 2014-2019, ki je<br />
bil sprejet na kongresu v Dublinu in v tesnem<br />
sodelovanju s poslansko skupino SDS. Na konstitutivni<br />
seji so se člani strokovnega sveta dogovorili<br />
o načinu dela za mandat do prihodnjih<br />
državnozborskih volitev.<br />
Za predsednike<br />
socialne zadeve, Milan Zver<br />
za izobraževanje, znanost in šport, Vaško<br />
Simoniti za kulturo, Zvonko Černač za<br />
infrastrukturo, Aleš Hojs za<br />
notranje zadeve<br />
in upravo, Alenka Forte za zdravje),<br />
lahko najdemo še nekatere osebnosti, ki<br />
sicer ne sodijo v<br />
posameznih odborov strokovnega<br />
sveta SDS je izvršilni odbor izbral<br />
posameznike, ki lahko glede na svoje strokovne<br />
reference pripomorejo k iskanju alternativ<br />
in novih priložnosti za stranko in kasneje<br />
tudi za Slovenijo, če bo stranki z njenim<br />
programom znova uspelo prepričati slovenske<br />
volivce.<br />
Leta 2004 je ob<br />
siloviti notranji<br />
krizi LDS in njeni<br />
aroganci SDS<br />
odlično reagirala<br />
in s svojim<br />
ožji krog stranke, kot so<br />
npr. diplomat Tone Kajzer (zunanje zadeve),<br />
kije bil zaradi politične degradacije<br />
odpoklican iz Washingtona, Jože<br />
Podgoršek (kmetijstvo), kije po<br />
strokovnim svetom<br />
predstavljala<br />
alternativni<br />
program.<br />
odstopu<br />
Aleksandre Pivec pokrival kmetijski resor<br />
v prejšnji vladi, Janez Stušek (obramba)<br />
je denimo odvetnik in nekdanji direktor
Demokracija <strong>16</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 30<br />
Površina: 1.247 cm 2 3 / 3<br />
Površina: 1.247 cm 2 53<br />
Prvo Inrševo vladaje bilo izvoljeno 3. decembra 2004, dva meseca po volitvah. Ne drži, da<br />
je za prihod desnosredinske vlade na oblast zaslužna izključno kriza tianzicijske levice.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Sove, medtem ko je za medije največje<br />
(ne)prijetno presenečenje<br />
Zdravko Počivalšek, ki vodi odbor za<br />
gospodarstvo, čeprav je bil odnos<br />
med njim in stranko še leta 2018, ko<br />
je SMC še vodil Miro Cerar, bistveno<br />
drugačen. Na<br />
spletni strani SDS je<br />
tako mogoče najti, številne programske<br />
dokumente preteklih sestav strokovnega<br />
sveta SDS,<br />
nekatere celo iz<br />
leta 2009. Kot pravijo v stranki<br />
Konkretno, ki joje nekdaj vodil Počivalšek<br />
(sedaj jo vodijanez Demšar),<br />
njegovo članstvo v strokovnem svetu<br />
SDS še ne pomeni vnaprejšnje<br />
koalicije med obema strankama.<br />
Podgoršek pa je bil sprva član DeSUS<br />
in je po izstopu te stranke iz koalicije<br />
ostal na položaju, zato mu je<br />
članstvo menda prenehalo, na volitvah<br />
leta 2022 pa je kandidiral na<br />
listi NSi, a brez uspeha. Letos avgusta<br />
je postal predsednik Foruma SDS<br />
za kmetijstvo in razvoj podeželja.<br />
Recept za zmago<br />
Mnogi poudarki strokovnega sveta<br />
SDS pa bodo ostali zelo podobni kot<br />
doslej: davčna razbremenitev države<br />
in<br />
državljanov, gospodarski razvoj,<br />
večji poudarek Slovencem iz zamejstva<br />
in iz sveta, vitka država in<br />
človeku prijazna javna uprava z manj<br />
birokracije kot doslej, regionalizacija,<br />
prometna politika, ki bo<br />
spodbujala<br />
npr. graditev tretje razvojne osi,<br />
itd.<br />
V sedanjem času pa bo potrebna predvsem<br />
učinkovita prenova po katastrofalnih<br />
poplavah in ureditev problema<br />
migracij, saj je politika sedanje vlade<br />
na tem področju izrazito škodljiva za<br />
Slovenijo. Zelo verjetno pa lahko pričakujemo,<br />
da bo SDS pozvala k zbiranju<br />
predlogov ljudi, preden bo<br />
predstavila svoj dokončni program<br />
za<br />
naslednje mandatno obdobje. To<br />
pa je tudi recept za zmago na prihodnjih<br />
volitvah, ki verjetno ne bodo šele<br />
leta 2026.<br />
[d]<br />
V sedanjem strokovnem svetu SDS nojdemo tudi ministre iz prejšnje vlcdc, med njimi<br />
sta Zdravko Počivalšek in Jože Podgoršek.
Necenzurirano.si <strong>16</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 05:58<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodb...<br />
1 / 7<br />
Sumi korupcije v UKC Ljubljana:<br />
uslužbenca prijavili policiji<br />
Uradno: v UKC Ljubljana so zaradi spornih poslov z enim od<br />
dobaviteljev policiji prijavili nekdanjega vodilnega uslužbenca<br />
iz sektorja za tehnično vzdrževanje.<br />
Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic četrtek, <strong>16</strong>. <strong>11</strong>. <strong>2023</strong>, 05:55<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
UKC Ljubljana, ki ga vodi Marko Jug (na fotografiji), je zaradi domnevno spornih poslov odpustil in policiji<br />
prijavil enega od vodilnih uslužbencev v sektorju za tehnično vzdrževanje. Ta pravi, da "očitki ne pijejo<br />
vode. Toda dobavitelj, za katerega je skrbel, je hitro začel dobivati posle v UKC Ljubljana in to večinoma<br />
mimo javnih razpisov. Marko Vavpotič / M24<br />
54
Necenzurirano.si <strong>16</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 05:58<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodb...<br />
2 / 7<br />
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, največji bolnišnici v državi, se v<br />
zadnjih dneh ukvarjajo z novimi sumi korupcije. Včeraj so namreč potrdili naše<br />
informacije, da so policiji prijavili zdaj že nekdanjega vodilnega uslužbenca iz enote<br />
sektorja za tehnično vzdrževanje. Razlog: posli s podjetjem MPGE iz Grosuplja, ki je<br />
za UKC Ljubljana v zadnjih letih izvajalo strojnoinstalacijska dela.<br />
"Gre za sum zlorabe položaja ali zaupanja pri izvajanju gospodarske dejavnosti," so<br />
pojasnili na UKC Ljubljana, ki ga vodi Marko Jug . Poudarili so, da so policiji prijavo<br />
posredovali v začetku prejšnjega tedna. Dodali so, da omenjeni uslužbenec ni več<br />
zaposlen v UKC Ljubljana. Po naših informacijah gre za Tea Reberška , vodjo ene od<br />
enot v tem sektorju. Ta očitkov včeraj ni želel komentirati. "Lahko povem samo to, da<br />
ne pijejo vode," nam je dejal in poudaril, da bo zoper odpoved uveljavljal pravna<br />
sredstva.<br />
Toda naše preverjanje domnevno spornih poslov je pokazalo, da se je podjetju MPGE<br />
uspelo nenavadno hitro prebiti med največje dobavitelje UKC Ljubljana in to večinoma<br />
mimo javnih razpisov. Ključno vlogo pri tem naj bi odigral Reberšek.<br />
Preberite še:<br />
Zakaj vse posle v zdravstvu dobiva isti gradbinec<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Do polovice poslov brez javnega razpisa<br />
MPGE, ki ima nekaj manj kot 30 zaposlenih, je z UKC Ljubljana začel poslovno<br />
sodelovati pred sedmimi leti. Do prvega večjega posla je prišel leta 2018, ko je<br />
bolnišnico vodil Aleš Šabeder . Takrat so ga izbrali za 280.000 evrov vreden projekt<br />
novega razvoda vodovodnih cevi za hospital. Za to področje je bil v UKC Ljubljana<br />
pristojen Reberšek, ki je bil izbran tudi kot skrbnik pogodbe za strokovno izvedbo del.<br />
55
Necenzurirano.si <strong>16</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 05:58<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodb...<br />
3 / 7<br />
/ Enaročanje<br />
/ Enaročanje<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Veliki met je MPGE uspel leta 2021, ko so v UKC Ljubljana med drugim iskali izvajalca<br />
strojnoinstalacijskih del. Za ta posel se je poleg njega zanimalo še podjetje Janko<br />
Team, a je oddalo višjo ponudbo. To sicer v svoji 23-letni zgodovini nikoli ni poslovalo<br />
z UKC Ljubljana. Na koncu je MPGE zmagal in dobil 1,2 milijona evrov vreden posel.<br />
Znova je skrbnik postal Reberšek.<br />
Toda skupna vrednost plačil, ki jih je MPGE dobil od UKC Ljubljana, je bistveno višja in<br />
znaša skoraj tri milijone evrov. Kako je to mogoče? Do poslov je prihajal večinoma<br />
prek naročilnic oziroma evidenčnih naročil, kjer se v UKC Ljubljana praviloma obrnejo<br />
na peščico vnaprej izbranih podjetij in od njih pridobijo ponudbe. Na drobljenje<br />
obsega del, da bi se izognili javnim razpisom, naj bi postalo pozorno tudi vodstvo<br />
UKC Ljubljana.<br />
Naredili so revizijo Reberškovega dela, predvsem poslov z MPGE. Pri tem naj bi se<br />
izkazalo, da gre za vrsto nepravilnosti, med drugim za lažno prikazovanje<br />
opravljenega dela, na primer požarne straže, za katere naj bi se izkazalo, da niso bile<br />
56
Necenzurirano.si <strong>16</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 05:58<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodb...<br />
4 / 7<br />
opravljene, bile pa so obračunane. S tem naj bi prišlo do namernega materialnega<br />
oškodovanja UKC Ljubljana.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
/ Erar<br />
Preberite še:<br />
Ko je hišni dobavitelj "zlizan" z bolnišnico: primer UKC Ljubljana<br />
"Od njih sem kupil avto, nisem ga dobil"<br />
57
Necenzurirano.si <strong>16</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 05:58<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodb...<br />
5 / 7<br />
"Opravljeno" delo je, kot rečeno, potrjeval Reberšek. Toda povezave z enim največjih<br />
dobaviteljev UKC Ljubljana naj bi presegale službene obveznosti.<br />
Od podjetja MPGE naj bi tako Reberšek prejel še osebno vozilo znamke audi<br />
allroad. "Od njih sem kupil avto, nisem ga dobil," se je na te informacije odzval<br />
Reberšek. Na vprašanje, od koga točno ga je kupil in ali je to morda direktor podjetja<br />
MPGE Matjaž Pirc , ni želel odgovoriti. "Avto sem kupil od tretje osebe," je bil kratek.<br />
V času, ko je bil redno zaposlen na UKC Ljubljana, je imel Reberšek sicer več podjetij,<br />
ki dosegajo visoke prihodke. Tako ima med drugim status samostojnega podjetnika,<br />
prek katerega je lani po podatkih ebonitete.si ustvaril <strong>16</strong>6 tisoč evrov prihodkov in 40<br />
tisoč evrov dobička. Ima tudi podjetje za inženiring S.I.M., ki na leto beleži več deset<br />
tisoč evrov prihodkov.<br />
S kom točno posluje Reberšek in ali je med njegovimi strankami tudi kdo od<br />
dobaviteljev UKC Ljubljana, ni mogoče preveriti.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
58
Necenzurirano.si <strong>16</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 05:58<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodb...<br />
6 / 7<br />
MPGE nastopa kot podizvajalec pri vsaj enem od poslov Medicoengineeringa v UKC Ljubljana. Na<br />
fotografiji Igor Zabret, lastnik Medicoengineeringa.<br />
Leo Caharija<br />
Zato pa se MPGE pojavlja v drugih, večjih poslih UKC Ljubljana. Tako so v UKC<br />
Ljubljana konec leta 2021 podpisali dober milijon evrov vredno pogodbo o pripravi<br />
prostorov in nakup angiografskega rentgenskega aparata na nevrološki kliniki. Do<br />
posla je prišlo podjetje Medicoengineering, ki trenutno sodeluje pri večini največjih<br />
investicij v slovenskem zdravstvu. Njegova lastnika sta Igor in Tanja Zabret .<br />
Kot je razvidno iz dokumentacije, je Medicoengineering kot podizvajalca pri 283 tisoč<br />
evrov vrednih strojnih inštalacijskih delih določil MPGE, njegovega nekdanjega<br />
dolgoletnega direktorja Stanka Reparja pa za vodjo del za področje strojništva.<br />
Preberite še:<br />
Boj za posle v zdravstvu: Šabedra po revizorjih "povozil" še naslednik<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
V NSi bi preiskovali UKC Ljubljana<br />
Povezave dobavitelja UKC Ljubljana, ki naj bi mu pomagal Reberšek, vodijo tudi do<br />
politike.<br />
Eden od večjih lastnikov MPGE Marjan Štrubelj je bil nekdaj član Nove Slovenije<br />
(NSi). Direktor Matjaž Pirc pa je solastnik nepremičninskega podjetja Mercurius Plus,<br />
v katerem najdemo še Matijo Brodnika , dolgoletnega direktorja podjetja Riko Ribnica,<br />
ki se ukvarja z dobavo gradbene mehanizacije (in ni povezano s precej bolj znano<br />
istoimensko družbo v lasti Janeza Škrabca ).<br />
59
Necenzurirano.si <strong>16</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 05:58<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodb...<br />
7 / 7<br />
V NSi so zaradi visoke izgube UKC Ljubljana zahtevali sklic parlamentarne komisije za nadzor javnih<br />
financ. Na fotografiji poslanec Aleksander Reberšek. facebook<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Podjetje Riko Ribnica je pred dobrim letom dni prišlo do največjega posla z državo v<br />
svoji zgodovini. Družba za avtoceste (Dars), ki jo je vodil Valentin Hajdinjak , nekdanji<br />
podpredsednik NSi, mu je podelila 20 milijonov evrov vreden posel dobave tovornih<br />
vozil in zimske mehanizacije. Pri večjem od sklopov je bil edini ponudnik, pri<br />
manjšem pa so cenejšega konkurenta izločili zaradi neizpolnjevanja pogojev.<br />
NSi je sicer v zadnjem času zelo aktivna pri preganjanju nepravilnosti v UKC<br />
Ljubljana. Jutri bo tako na zahtevo poslanske skupine stranke na nujni seji zasedala<br />
parlamentarna komisija za nadzor javnih financ, ki se bo osredotočila na 30-<br />
milijonsko izgubo največje bolnišnice pri nas. Član komisije je tudi poslanec NSi<br />
Aleksander Reberšek , ki nam je včeraj zatrdil, da sklic seje nima nobene zveze s<br />
Teom Reberškom. "Nisva v sorodu. Vem, kdo je, ampak ga osebno ne poznam," nam<br />
je pojasnil. Tudi Teo Reberšek je zagotovil, da z Aleksandrom Reberškom nista v<br />
nobenih stikih.<br />
60