KD3-2023-compressed

NASLOVLJENA PUBLIKACIJA NSi, DVORAKOVA 11A, 1000 LJ
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 LJUBLJANA
ŠTEVILKA 34, SEPTEMBER 2023
INTERVJU:
MAG.
SABINA
SOBOČAN
Vedno razmišljamo,
kako lahko nekaj
naredimo bolje,
hitreje in trajnostno.
Odprava
škode po
katastrofalni
ujmi
Zakon o zaščiti
živali v posmeh
kmetom in
stroki
NSi med
razstavljalci
na sejmih
AGRA in MOS
1

Letna konferenca
Zveze seniorjev
SREDA, 18. OKTOBER 2023, OB 12. URI
GLAVNO TAJNIŠTVO NSi
DVORAKOVA 11A, 1000 LJUBLJANA
UVODNIK
Janez Cigler Kralj,
vodja poslanske skupine NSi
Ne bo zahtevna
samo jesen –
že poletje je bilo
Letna konferenca
Združenja delavcev
SREDA, 18. OKTOBER 2023, OB 17. URI
GLAVNO TAJNIŠTVO NSi
DVORAKOVA 11A, 1000 LJUBLJANA
Letna konferenca
Zelene zveze
TOREK, 24. OKTOBER 2023, OB 17.30
GOSTILNA BRIN
KNEZDOL 2A, 1420 TRBOVLJE
Pred konferenco bo ob 16. uri potekal
voden strokovni ogled največje
sončne elektrarne v Sloveniji -
Prapretno v Občini Hrastnik.
Vabljeni vsi zainteresirani.
Običajno že proti koncu poletja namigujemo,
da se pripravljamo na
»vročo politično jesen«. Letos te priložnosti
nismo imeli, saj so velik del
Slovenije prizadele ujme, viharji in
poplave, ki so nekaterim vzele vse,
tudi življenja. Obenem pa povzročile
ogromno škodo na infrastrukturi: cestah,
mostovih, stavbah, vodovodih
in plinovodih. Po prvem šoku smo
Slovenci stopili skupaj in priskočili na
pomoč. Civilna zaščita, gasilci, vojska
in prostovoljci smo z odliko opravili
svoje delo, srčna hvala prav vsem!
Zdaj je na potezi vlada, ki ji skoraj dva
meseca po katastrofalnih poplavah
ne moremo dati niti ocene zadostno.
Prostovoljcev ni več na terenu, prišel
je začetek pouka, služb, spremenjen
je tek življenja. Občine, predvsem
manjše in finančno šibke, ne zmorejo
plačati težke mehanizacije, saj
jim vlada še ni nakazala niti evra za
intervencijo! Mnogi župani/je so se
obrnili na nas s prošnjo, da pomagamo
zadržati bageriste pri njih, da bi
nadaljevali čiščenje. Vlada ostaja le
pri obljubah in besedah. Ključno je,
da denar nemudoma pride na teren,
k občinam in k ljudem. Pred novembrskim
deževjem je treba postoriti
nujna opravila.
Prav tako ni jasno, kaj bo z nadomestnimi
domovi za tiste, ki so ostali
brez njih. Se bo vlada odločila za
socialistično tipsko gradnjo ali bo
dejansko pomagala s transferom ljudem,
da si organizirajo gradnjo?
Ob tem opozarjam, da imamo v državi
mnogo težav, ki se preteklo leto
niso rešile, celo nasprotno – veliko se
jih je še zaostrilo. Zdravstvene reforme
ni nikjer, tudi ministra za zdravje
ne. Davčna reforma naše vlade je še
vedno ustavljena, tudi gospodarstvo
je vedno bolj obremenjeno. Samo
mimogrede omenim, da se je nemška,
pozor, leva vlada nedavno odločila
razbremeniti svoje gospodarstvo
davkov v višini sedem milijard evrov.
Sledita sosednji Avstrija in Hrvaška.
To je prava pot za uspešno gospodarstvo
in družbo blaginje.
Nabrali smo si novih moči in tako
vstopamo v novo etapo parlamentarnega
dela za zdrav razum!
Ključno je, da denar
nemudoma pride na
teren, k občinam
in k ljudem.
Letna konferenca
Kmečke zveze
ČETRTEK, 26. OKTOBER 2023, OB 11. URI
GOSTILNA AMFORA
PODPEŠKA CESTA 150, VNANJE GORICE
Vljudno vabljeni na letne konference organizacijskih oblik NSi. Več informacij in prijave: info@nsi.si
POUDARKI
4
6
Pismo predsednika
Vladi ne gre verjeti na besedo
Aktualno iz DZ
Proti dodatnim obremenitvam
8
12
18
Intervju
mag. Sabina Sobočan
Predlogi NSi
za popoplavno sanacijo
Osebno
Irena Dolenc
, interni časopis
Nove Slovenije – krščanskih demokratov ·
Izdaja: Glavno tajništvo NSi,
Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana ·
Odgovorna oseba: Robert Ilc, glavni tajnik ·
Oblikovanje: Miha Horvat ·
Urednika: mag. Aleš Trtnik in Lucija Boševski ·
Naslovna fotografija: Združenje Manager ·
Naklada: 15.000 izvodov ·
Ljubljana, september 2023 ·
Tisk: Prima d. o. o. ·
2
3

PISMO PREDSEDNIKA
KOMENTAR
Aktualni vladi ne gre verjeti na besedo
Ni vizije in ni ideje
Ljudem moramo omogočiti,
da se sami postavijo na noge
in si življenje uredijo po
svojih željah.
Slovenijo so prizadele poplave. Številni naši prijatelji
in znanci so v poplavah izgubili vse. Škoda je
gromozanska: številne porušene hiše, ljudje brez
strehe nad glavo, porušene ceste, mostovi … Zbudili
smo se v drugačno Slovenijo. Zopet pa sta se
pokazali naša velika solidarnost in iskrena skrb za
sočloveka. Številni ste pomagali na terenu, drugi ste
darovali denar ali materialno pomoč, spet tretji ste
pomagali s toplo besedo ali molitvijo. Iskrena hvala
vsem, tudi tistim, ki ste se udeležili številnih delovnih
akcij, ki jih je organizirala naša stranka.
Sedaj sledi zahtevna popoplavna obnova.
Najpomembnejše bo vprašanje, kako zagotoviti
obnovo številnih porušenih domov. Bomo ta problem
reševali s centralno gradnjo tipskih hiš in naselij, ki
jih bo vodila država? V Novi Sloveniji upamo, da ne.
Ljudje morajo od države in zavarovalnic čim prej
dobiti odškodnine ter finančno pomoč, ki se zbira
po celotni Sloveniji. Ljudem moramo omogočiti, da
se sami postavijo na noge in da si življenje uredijo
po svojih željah.
Ključna bo tudi sprememba načina urejanja
in čiščenja strug vodotokov. Sedanji sistem, v
katerem so za čiščenje vodotokov zadolženi
koncesionarji, enostavno ne deluje. Predlagali
bomo, naj bo Direkcija za vode preprosto pristojna
za izdajo dovoljenj, material iz vodotoka pa lahko
brezplačno odvzame vsak, ki ima za to interes.
Sistem koncesionarjev naj ostane v veljavi zgolj
za tržno nezanimive odseke vodotokov. Predlagali
bomo tudi dvig povprečnin za občine, saj bodo te
popoplavno obnovo izvedle bistveno hitreje in bolj
učinkovito kot država.
V preteklem letu smo se že navadili, da aktualni
vladi ne gre verjeti na besedo. V NSi bomo pozorno
spremljali potek popoplavne obnove, da se obljube,
dane ljudem in občinam, tudi dejansko uresničijo.
Nova Slovenija si bo v političnem prostoru še
naprej prizadevala povezati vse sile, ki želijo
prenoviti in okrepiti slovensko desno sredino.
Pokazati moramo, da je drugačna, zmerna in
sproščena desna sredina mogoča. Še enega
mandata leve vlade si kot država enostavno ne
moremo več privoščiti. Zato moramo storiti vse,
da bomo po naslednjih volitvah lahko oblikovali
stabilno desno-sredinsko vlado.
Matej Tonin,
predsednik NSi
Ponovno smo spoznali, da je učinkovito
vladanje brez vrednosti, programsko
profilirane politike pa praktično
nemogoče. »Ad hoc« politični
nastavki, kljub morda veliki želji in prizadevanju,
ugasnejo, še preden dobro
zaživijo. Pregorijo, ker nimajo predhodne
politične orientacije. Politika
namreč ni zgodba ene kampanje niti
enega mandata, ampak je program in
ideološki profil.
Zato trpi vse, še zlasti trpijo mnogi
sodržavljani, ki so bili prizadeti v katastrofalnih
poplavah. Hkrati trpi tudi
delo vlade same – nihanje v odločitvah
in hipno spreminjanje stališč
do ključnih vsebin pa postajajo stalnica.
Velikim pričakovanjem je sledilo
veliko razočaranje vseh, ki smo upali,
da se bo v zapletenih mednarodnih in
ekonomskih razmerah slovenska politika
lahko ukvarjala z zares pomembnimi
in ne z marginalnim temami, da
se bo ukvarjala z izzivi, s katerimi se
bodo soočale naslednje generacije.
Kako bomo sanirali posledice poplav,
uredili zdravstvo, zagotovili dostojne
pokojnine in plače? Kaj je tisto, kar
bo Slovenijo definiralo v socialnem,
družbenem in ekonomskem smislu v
naslednjih tridesetih letih? Vse to so
ključna vprašanje. Svet se namreč vrti
okrog velikih stvari, Slovenija pa žal le
okrog marginalnih tem.
Kje smo? Partnerica predsednika
vlade in njena stališča do nekaterih
vsebin v osnovi ne bi smela biti problem,
če bi do teh vsebin vlada imela
Svet se vrti okrog velikih
stvari, Slovenija pa žal le
okrog marginalnih tem.
vsaj stališča in izhodišča. Pa jih nima,
čeprav gre za dnevno lahkotno vsebino.
Ni problem težavno usklajevanje
s socialnimi parterji, če bi vlada sploh
vedela, kaj želi uskladiti. Pa ne ve. Zastoji
na avtocestah tudi ne bi bili problem,
če bi vlada imela vizijo, kako jih
odpraviti – pa je nima. Tudi problema
katastrofalnega stanja v zdravstvu, ki
se vleče že desetletja, se vlada ne zna
niti lotiti, a to tudi ne bi bil problem, če
bi vlada imela vsaj idejo, v katero smer
stvari reševati. Pa je nima. Problem je
torej pomanjkanje vizije.
Poplave. Politika, tako leva kot desna,
je pokazala, da zna biti enotna, ko gre
zares. V Novi Sloveniji smo predlagali
več ukrepov, da bi ljudem pomagali, ti
predlogi pa so bili le delno podprti s
sprejemanjem interventne zakonodaje.
Pred vlado je še glavnina dela, če
želi ljudem pomagati in prizadetim
delom države povrniti normalnost. Pa
ima vlada sploh vizijo? Bojim se, žal,
da ne. Spet bomo poslušali predsednika
vlade, tisto zimzeleno verzijo, ki
jo poznamo že pri obljubljanju potrebnih
reform, da se ne da vsega tako hitro
storiti. V NSi obljubljamo, da na te
ljudi in na vse prizadete kraje ne bomo
pozabili – tudi takrat ne, ko se bodo
kamere ugasnile. Bdeli bomo nad porabo
denarja za popoplavno obnovo.
Pri vladnem delovanju gre torej za
pomanjkanje idej pri ključnih vsebinah,
ki nas pestijo in nas bodo še bolj
obremenjevale v prihodnjih letih. Ni
smeri, ni kompasa, ni predloga, kako
doseči socialni in družbeni preboj.
Izhoda ne vidim, če bo vlada nadaljevala
mandat v takšni sestavi, kot ga
je začela. V enem letu in dveh mesecih
smo tako priča temu, da je vlada
mnogim ogromno vzela, a tudi to ne
bi bil problem, če bi vedela, zakaj je
vzela in kam bo dala. Visoka obdavčitev,
obremenitev gospodarstva, katastrofalne
razmere v zdravstvu, visoka
inflacija, zmanjšanje kupne moči, slaba
demografska slika, beg možganov
… so resni problemi, a z modro politiko
ne bi bili nerešljivi. So pa nerešljivi,
če trenutno najbolj odgovorni ne poznajo
smeri reševanja ali pa smer parcialno
prilagajajo javnemu mnenju.
Po nepotrebnem smo v prvem letu
mandata dobili kopico zgodb iz kulturnega
boja. Po nepotrebnem cepetamo
na mestu pri sprejemu odločitve
za JEK2, čeprav je jasno, da brez
nove jedrske elektrarne ne moremo
zagotoviti energetske neodvisnosti
Slovenije. Po nepotrebnem dodatno
bremenimo gospodarstvo in ljudi,
čeprav vemo, da je Slovenija, vsaj kar
se davka na plače tiče, med najbolj
obremenjenimi državami v EU. Pozitivno
poslovno okolje je ključno, da
razvijamo potencial tukaj, doma.
Čas je, da naredimo resen družbeni in
politični premislek o vsebinah, ki so pomembne,
ne pa da se ukvarjamo sami
s seboj in z marginalnim temami. Čas je
za premislek o izzivih, pred katerimi je
Slovenija v kontekstu težke politične situacije
v svetu, in izzivih, kako odpraviti
posledice katastrofalnih poplav.
Jernej Vrtovec,
poslanec NSi
4
5

AKTUALNO IZ PARLAMENTA
Aktivnosti poslanske skupine
Zakona o zaščiti živali in kmetijskogozdarski
zbornici sta škodljiva in
v posmeh stroki ter kmetom
Zakon o zaščiti živali je napisan brez mnenja stroke. Javno
so na to opozorile najmanj tri: nasprotujejo mu veterinarska,
kmetijska in tudi pravna stroka. Kljub temu se koalicija
ne ustavlja. Pripravila je amandmaje, s katerimi je kozmetično
posegla v zakon, v nekaterih predelih pa zakon celo
poslabšala. Najbolj v nebo vpijoče je dejstvo, da naj bi predstavniki
nevladnih organizacij, ki se bodo 40 ur izobraževali,
nadzirali lastnike živali (kmete) in tudi uradne veterinarje.
Gre torej za izkazovanje nezaupanja veterinarski stroki in
za hud poseg v inšpekcijski nadzor. Inšpektorji so v skladu
z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru samostojni, vendar v
tem primeru temu ni tako. Za sprejetje tega škodljivega zakona
bo odgovarjala tudi ministrica za kmetijstvo, ki v času
postopka deluje skrajno pasivno.
Zakon o kmetijsko gozdarski zbornici predstavlja še en
ustavno sporen zakon, ki je v predlagani obliki verjetno
tudi neizvedljiv. Da je zakon ustavno sporen, potrjujeta
tudi mnenji Zakonodajno-pravne službe DZ RS in Inštituta
za ustavno pravo. S sprejetjem tega zakona bo prišlo do
posega v avtonomijo zbornice. S posegom v pasivno volilno
pravico pa bo članom zbornice onemogočeno aktivno
delovanje, če so v preteklih dveh letih zgolj izkazali neko
politično opredeljenost oziroma zasedali delovna mesta, za
katere se predvideva, da jih zasedajo politično opredeljeni
posamezniki.
V Novi Sloveniji obema zakonoma ostro nasprotujemo. Če
bosta zakona sprejeta, v poslanski skupini NSi podpiramo
pobudo o ustavni presoji, saj predstavljata grob poseg v
pravice ljudi in v pravni red naše države.
6
Parlamentarna preiskovalna
komisija o gradnji kanala C0
Nova Slovenija je prispevala podpise za ustanovitev parlamentarne
preiskovalne komisije, ki bo ugotavljala morebitne
nepravilnosti pri gradnji kanala C0. Župan mestne občine
Ljubljana, Zoran Janković, gradi kanalizacijo čez območje
vodonosnika, ki z vodo oskrbuje 300.000 ljudi. Po oceni NSi
za investicijo ni pridobljenega ustreznega gradbenega dovoljenja,
prav tako ni bila izdelana presoja vplivov na okolje.
Gradnji nasprotujejo številni strokovnjaki in lastniki zemljišč
– ti so bili tarča grobih napadov varnostnih služb, ki so varovale
traso gradnje. Namen preiskovalne komisije je ugotoviti,
kdo je odgovoren za gradnjo kanalizacije na vodovarstvenem
območju brez ustreznih dovoljenj.
Vrnimo učiteljem, vzgojiteljem in
ravnateljem pedagoško avtoriteto
Potem ko je aprila odmeval primer vrstniškega nasilja v Celju,
smo opozorili, da nasilja med mladoletnimi ne bomo preprečili
zgolj z akcijskimi načrti, temveč potrebujemo zakonodajne
spremembe. Na nujni seji parlamentarnih odborov
za izobraževanje in notranje zadeve smo dosegli, da so bili
sprejeti sklepi, ki vlado zavezujejo k pripravi zakonodajnih
sprememb. Te bodo učiteljem, vzgojiteljem in ravnateljem
vrnile pedagoško avtoriteto in avtonomijo. Vlado smo pozvali
tudi k pripravi dopolnitve zakonodaje, ki bodo omogočile
učinkovitejšo obravnavo spletnega ustrahovanja. Poleg tega
so poslanci Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje predlagali,
da pripravi analizo ukrepov in zakonodajnih sprememb, ki
so jih države članice EU sprejele v zvezi s preprečevanjem
nasilja med mladoletnimi, Zavodu Republike Slovenije za
šolstvo pa priporočili, da pregleda vlogo vzgojnih načrtov v
osnovnih šolah in jih nadgradi.
V Sloveniji moramo
okrepiti srednji razred.
Ta vlada pa ljudi in podjetja
še dodatno ožema.
NSi ukrepala pri spornem izplačilu
nagrade Svetlani Makarovič
Poslanska skupina NSi je zahtevala sklic Komisije za nadzor
javnih financ zaradi spornega izplačila 8346 evrov Prešernove
nagrade Svetlani Makarovič, čeprav se ji je pred 23 leti v
celoti odpovedala. Izpostavili smo resen sum, da je Ministrstvo
za kulturo iz javnih sredstev izplačalo denarno terjatev,
ki v resnici sploh ni več obstajala. Temu je kasneje pritrdil
tudi pravni strokovnjak prof. dr. Rajko Pirnat.
Komisija za nadzor javnih financ je na predlog NSi sprejela
sklepe, naj Ministrstvo za kulturo zahteva vračilo izplačane
denarne nagrade, zadevo pa naj preverijo Komisija za
preprečevanje korupcije (KPK), Računsko sodišče in proračunska
inšpekcija. Računsko sodišče zadevo obravnava kot
prejeto pobudo za izvedbo revizije, proračunska inšpekcija
zadevo že obravnava. KPK pa je zadevo odstopila policiji,
saj so bili zaznani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja
izplačila brez pravne podlage in oškodovanja proračuna. Od
pristojnih organov pričakujemo, da bodo zadevi prišli do dna.
Če gremo lahko v tujini h kateremu
koli zdravniku, zakaj tega ne bi
mogli tudi doma?
Kljub visokoletečim obljubam o zdravstveni reformi sedanja
vlada na tem področju ni storila še ničesar, nedopustno čakajočih
pa je iz meseca v mesec več. Zato smo v NSi pripravili
zakonodajne spremembe, ki bi čakajočim nad dopustno
čakalno dobo omogočile, da zdravstveno storitev opravijo
pri katerem koli izvajalcu v Sloveniji, ki ima licenco za opravljanje
zdravstvene dejavnosti. Izvajalec bi za opravljeno
storitev od ZZZS prejel enako plačilo, kot ga zanjo prejmejo
javni zavodi ali koncesionarji. Že sedaj gre lahko tak bolnik
na poseg ali zdravljenje v tujino, ZZZS pa mu znotraj EU krije
stroške storitve pri katerem koli izvajalcu zdravstvene dejavnosti
– bodisi v javnem bodisi v zasebnem sektorju. Edino
logično je, da enako omogočimo tudi v Sloveniji, v skrajševanje
čakalnih vrst pa vključimo vse izvajalce zdravstvene
dejavnosti, ki jih premoremo.
Preoblikovanje dopolnilnega
zdravstvenega zavarovanja
z negativnim vplivom na
državni proračun
AKTUALNO IZ PARLAMENTA
S sklicem seje Komisije za nadzor javnih financ smo junija
opozorili, da vlada ni pripravila nobenih finančnih izračunov
v zvezi s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega
zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek. Prispevek bo
sprva znašal 35 EUR, nato pa se bo letno zviševal glede na
rast povprečne bruto plače. Vendar pa predlagatelji niso
predstavili nobenih projekcij, kaj bo to ob rasti stroškov zdravstvenih
storitev pomenilo za proračun in javne finance ter
v kolikšni meri bo novi obvezni zdravstveni prispevek sploh
zadostoval za pokrivanje stroškov zdravstvenih storitev. Državni
proračun bo tako očitno postal samopostrežna blagajna
za minus, ki ga bo še dodatno ustvarjal državni monopolist
ZZZS. Zanj je aktualni predsednik vlade sicer že ugotovil,
da je del problema v zdravstvenem sistemu, vendar mu
kljub temu aktualna vlada s prenosom dopolnilnega zdravstvenega
zavarovanja namenja le še več denarja – namesto
da bi najprej korenito spremenila njegov način delovanja.
Na pobudo NSi s podporo vseh strank
sprejet ukrep mokrenja na Koroškem
Nekatere koroške občine se pri odpravljanju posledic
poplav soočajo s povečano vsebnostjo svinca in drugih
težkih kovin v okolju. Prašenje povzroča prenos škodljivih
snovi v zrak ter posledično njihovo vdihavanje, zato je
nujno mokrenje na površinah, kjer se praši (pločniki, ceste in
okolice igrišč, vrtcev in šol). Opozorilom NSi, da prizadetih
občin ne smemo pustiti samih pri zagotavljanju temeljnih
pogojev za varno in zdravo okolje, so končno prisluhnile
vse parlamentarne stranke. Pri obravnavi interventnega
zakona je bil zato soglasno sprejet predlog NSi, da
se sredstva za izvajanja tega ukrepa
zagotovijo v državnem
proračunu.
NSi uspešna
z amandmajem za
protipoplavne nasipe
Pri obravnavi interventnega zakona
za odpravo posledic poplav je poslanska
skupina NSi predlagala amandma za
povečanje učinkovitosti protipoplavnih
nasipov. Z amandmajem, ki je bil sprejet, se
zagotavlja višji standard in zanesljivost pri
dograditvi in nadvišanju nasipov na rekah. Kot
posebej nujno se je to letos pokazalo npr. pri reki
Muri. Gre za enega ključnih ukrepov za zmanjšanje
poplavne ogroženosti na tem področju. Ko se bo
spet utrgalo nebo, morajo biti prebivalci ob reki
mirni, da bodo nasipi zdržali.
7

INTERVJU
INTERVJU
INTERVJU:
MAG. SABINA SOBOČAN
generalna direktorica družbe VARIS Lendava d.o.o
Vedno razmišljamo, kako lahko nekaj
naredimo bolje, hitreje in trajnostno.
»Da se!« je načelo, ki mag. Sabino Sobočan vodi skozi življenje. Je prvo ime podjetja Varis Lendava, ki je med
največjimi evropskimi proizvajalci gotovih kopalnic - v 45 letih obstoja jih je izdelalo preko 100.000. Podjetje je
prevzela od svojega očeta, pri vodenju pa stavi na vključujoče, kakovostne odnose in spodbujanje inovativnosti.
Priznanje za njeno delo je marca lani prišlo iz Francije, ko je bila izbrana med 21 voditeljic, ki jih je v okviru
predsedovanja EU francoski predsednik Emmanuel Macron povabil v Elizejsko palačo. Za prestižno domače
priznanje pa je poskrbel Upravni odbor Združenja Manager, ki ji je podelil naziv Managerka leta 2022.
mag. Aleš Trtnik
Kot je znano, v začetku vaše poklicne
poti prihodnosti niste videli
v družinskem podjetju. Nam lahko o
tej vaši poti poveste kaj več?
Povem in upam, da bo takšnih zgodb
vedno več, torej odločitev, da lahko
tako hčere kot sinovi uspešno prevzamejo
vodenje podjetja od svojih
staršev. Moj oče se je pred upokojitvijo
soočil z vprašanjem, komu naj preda
vodenje podjetja – s tem se sooča
veliko družinskih podjetnikov. Preden
sem začela delati v Varisu, sem bila
zaposlena na področju revizije in davčnega
svetovanja. Na pobudo kolega,
s katerim je govoril in pri katerem
sem opravljala kar nekaj let revizijo
podjetja, me je povprašal, ali bi me
zanimalo prevzetje vodenja Varisa.
Moj odgovor je bil meni samoumeven
in seveda pozitiven. Najprej sem
se leta 2013 v Varis Lendava zaposlila
kot notranja revizorka, nato pa, leto
kasneje, kot pomočnica direktorja.
Leta 2015 pa mi je oče prepustil svoje
vodstveno mesto.
Nam lahko razkrijete, kaj je tisto,
kar vas vodi pri vašem vsakdanjiku?
Imate morda kakšnega vzornika?
Moj vzor so podjetni ljudje. Verjamem,
da je biti podjeten danes globalni
vzor: ne le podjetniškega uspeha,
temveč tudi rasti. Podjeten je človek,
ki vidi priložnost, prevzame pobudo
in naredi vse, da bi jo uresničil. In pri
tem ni pomembno, ali si podjetnik,
učitelj, ravnatelj ali državni uradnik.
Plače zaposlenih v Varisu Lendava
so za 35 odstotkov višje od povprečja
panoge. Kako vam to uspeva?
Če se navežem na prejšnji odgovor:
gre za podjetnost. Pri nas v Varisu
vlada moto: »Da se!« Da je to del kulture,
dokazuje primer, ko smo pred
nekaj leti oblikovali razvojno skupino
zaposlenih – tako iz proizvodnje kot
iz režije – ki se je samoiniciativno poimenovala:
»Da se!«
Sodeč po uspešnosti Varisa, naravnanost
v rešitve in inovativnost daje
rezultate. Na trgu smo se prebili med
vodilne evropske proizvajalce gotovih
kopalnic. Dodana vrednost, ki jo
ustvarja Varis, znaša 67.000 evrov na
zaposlenega. To je kar 65 % nad povprečjem
panoge. Uvrščamo se med
slovenske gazele, leta 2017 smo prejeli
priznanje bronasta gazela za dinamično
in hkrati trajnostno rast. V 45
letih smo izdelali preko 100.000 gotovih
kopalnic. Razvijamo in gradimo
jih trajnostno in skladno z ESG načeli:
s t. i. zelenim betonom, ki je za 30 %
lažji, ob tem pa ima za kar 33 % boljšo
toplotno izolativnost od klasičnega.
Zagotavljamo tudi 100-odstotno reciklabilnost
vseh elementov gotove
kopalnice, ki postanejo sekundarne
surovine novega izdelka. Vse to se na
koncu sestavlja v številke, ki pokažejo,
da smo konkurenčnejši od tekmecev.
Znamo in zmoremo bolje in hitreje.
Katere so glavne vrednote, ki jim
sledite pri vodenju podjetja in jih
gojite tudi med zaposlenimi?
Poleg temeljne naravnanosti in organizacijske
kulture podjetnosti v podjetju
živimo pet vrednot: odgovornost,
kreativnost, korektnost, ambicioznost,
kakovost. Kvintet teh vrednot
podpira kulturo, ki nas dela uspešne
in se preliva v blagovno znamko, ki
jo krepimo: Varis, kakovost na kubik.
To kakovost najdemo na treh mestih:
kakovost izdelkov, kakovost procesov
in kakovost odnosov. Naj omenim, da
je Varis med naprednimi slovenskimi
podjetji in že vrsto let merimo kakovost
odnosov v nacionalni raziskavi
Zlata nit – v njej se tudi redno uvrščamo
med najboljše slovenske zaposlovalce.
Kako se v vašem podjetju soočate z
izzivi digitalizacije, novih tehnologij
in močne mednarodne konkurence?
Pravijo, da se spremembe dolgo napovedujejo
in hitro zgodijo. Varis ima
v svojem DNK inovativnost. Ko govorimo
o kakovosti procesov, govorimo
tudi o razmislekih, kako lahko nekaj
naredimo bolje, hitreje, trajnostno. Te
spremembe podpira tudi digitalizacija,
ki jo jemljemo resno in je uvrščena
med strateške cilje gospodarskega
načrta podjetja. Ne gre pa le za digitalizacijo
in tehnologijo: s spremembami
dela je močno povezano vlaganje
v kompetence zaposlenih – tudi
to zelo resno jemljemo, saj vlagamo
v razvoj ne le organizacije in trga,
temveč tudi v razvoj ljudi. S pomočjo
izobraževanj in usposabljanj prepoznavamo
talente in krepimo ključne
kompetence zaposlenih.
Slovenija je julija letos zabeležila
novo rekordno zaposlenost, na
drugi strani pa to pomeni, da je trg
delovne sile že precej izpraznjen. Se
tudi v vašem podjetju soočate s primanjkljajem
zaposlenih?
V Varisu na ta pojav nismo čakali
križem rok. Že nekaj let nazaj smo
vzpostavili Akademijo Varis, kjer sodelavce
opremljamo z dodatnimi
znanji za delo na zahtevnejših delovnih
operacijah in tehnoloških postopkih.
Tako jih kalimo v odlične mojstre.
Po opravljeni akademiji so zaposleni
odlični varilci, ključavničarji, zidarji,
pleskarji in keramičarji.
Podjeten je človek,
ki vidi priložnost,
prevzame pobudo
in naredi vse,
da bi jo uresničil.
Varis akademija je eden od vzvodov
naše konkurenčnosti v verigi vrednosti
in deluje v družbeno dobro. Mladim
omogočimo prve delovne izkušnje,
jim približujemo vrednote podjetnosti
in inovativnosti, spoznavanje s tehniškimi
poklici. Seveda na praksi delujejo
pod vodstvom mentorjev, kar je
za njih še posebej dodana vrednost:
tako dobijo neprecenljivo priložnost
učiti se od mojstrov, to je danes vrednost
sama po sebi. Na podoben način
smo vključeni v promocijo inženirskih
in tehniških poklicev v iniciativi Inženirke
in inženirji leta, kjer smo dejavno
sodelovali tudi v izboru Inženirka leta.
Ste zelo izvozno naravnano podjetje,
poslovanje s tujino je za vas
verjetno temeljnega pomena. Vas
kaj skrbi padec gospodarske rasti v
Nemčiji, je pred nami spet čas krize?
Morda za razliko od napovedi države,
če malce izzovem aktualno razpravo
o stopnji rasti BDP-ja Slovenije, smo
v Varisu že decembra 2022 predvidevali,
da bodo gibanja, povezana z ohlajanjem
trga, rastjo cen materialov,
daljšimi dobavnimi roki, vojno v Ukrajini,
inflacijo in višanje cen energentov,
zaznamovala leto 2023. Dogajanja so
8
9

INTERVJU
INTERVJU
skladna s predvidevanji, a to nas ne
ustavlja. Tako podjetja na trgu kot
tudi država imamo isto nalogo: da
tveganja obvladujemo. Da s hitrimi,
a pametnimi in trajnostnimi odločitvami
še naprej krepimo odpornost
na raznolika tveganja in trdoživost.
Kot vedno poudarjam, da v sodobni
ekonomiji ne tekmujemo le podjetja,
temveč tudi države. Zato so poslovno
okolje, njegova stabilnost in podpora
ambicijam gospodarstva tako vitalno
pomembni za ustvarjanje dodane
vrednosti – vse to lahko podpira oziroma
odpira ta potencial ali pa ga duši.
Tako podjetja na trgu kot tudi država imamo
isto nalogo: da tveganja obvladujemo.
V NSi že dolga leta opozarjamo, da
je treba v Sloveniji izboljšati poslovno
okolje in podjetjem priti naproti,
ko gre za nove investicije, zaposlovanje,
itd. Kaj bi vi najprej spremenili
oz. izboljšali, če bi imeli možnost?
Kakšen siv las imam zagotovo zaradi
politike. Varis je tudi med ambasadorji
slovenskega gospodarstva »Green.
Creative. Smart.«. Vesela bi bila, da bi
ta ambicija poganjala celotno gospodarstvo
in državo, kako nekaj narediti
trajnostno, ustvarjalno, pametno. Gospodarstvo
hrepeni po enostavnosti,
agilnosti, razumevanju državne uprave.
Konkretno: treba je spremeniti in
skrajšati dolgotrajnost postopkov pri
pridobivanju gradbenih dovoljenj,
potrebujemo večjo fleksibilnost delovnopravne
zakonodaje in seveda
konkurenčno obdavčitev dela.
Varis je zgolj zaradi omenjenih problemov
proizvodno halo zgradil eno
leto kasneje. S tem je izgubil več
poslov, Slovenija pa denar: tako za
plače kot tudi za dobiček in razvoj. In
te izgube se seštevajo – v nizek BDP
na prebivalca in posledično nezadovoljstvo,
ko vidimo hitrejši razvoj in
večjo blaginjo drugih držav.
Vlada se je sanacije škode po katastrofalnih
ujmah lotila z nekaterimi
novimi prijemi, tudi z obremenitvijo
zaposlenih in uvedbo t. i. delovnih
sobot. Kako ocenjujete te poteze in
tovrstne predloge?
Reakcije vlade so bile oziroma so, verjamem,
dobronamerne. In brez dvoma
je na prvem mestu solidarnost.
A kot je bilo poudarjeno tudi s strani
gospodarske zbornice: možne bi bile
tudi drugačne, z vidika gospodarstva
in posledično države bolj ustrezne in
pametne rešitve. Ponovno tu pridemo
do izziva, da leva roka včasih ne
ve, kaj dela desna. Nekaj skušamo
graditi, a po drugi strani nekaj porušimo.
Premalo slišimo eden drugega.
Ne gre za to, da bi gospodarstvo želelo
urejati državo. Gre za razumevanje,
kot sem izpostavila že prej, da
zasledujemo skupen cilj, blaginjo – ob
solidarnosti tudi odgovornost in pametne
rešitve za celoto, ne le za posamezen
del.
Kako pa komentirate odločitve vlade,
ki v času draginje tako posredno
kot neposredno dodatno finančno
obremenjuje gospodarstvo in prebivalstvo?
Zelo preprosto: to je še ena obremenitev
podjetij, ki so že tako preobremenjena
z davki in prispevki. Posledice
takšnih odločitev, ki ne bodo prijazne,
bomo čutili vsi. Če na mednarodnih
trgih tečeš obremenjen z dodatno
težo v primerjavi s tekmeci, kako naj
bo tvoj rezultat na cilju, pri kupcu, ki
se odloča tudi na podlagi cen, boljši?
Ta formula se pač ne izide.
Lansko leto ste prejeli visoko priznanje
tudi v Franciji, ko vas je francoski
predsednik Emmanuel Macron
povabil v Elizejsko palačo. Nam lahko
opišete to izkušnjo?
Najprej sem mislila, da gre za potegavščino.
Med dopustom je prišlo
e-sporočilo, vabilo na dogodek s francoskim
predsednikom Emmanuelom
Macronom ob 8. marcu, mednarodnem
dnevu žena. Vabljena sem bila
kot ena izmed 21 evropskih voditeljic.
Nisem ga jemala resno. Sledilo je urgentno
sporočilo, da še niso dobili
mojega odgovora. Poiskala sem zavrženo
sporočilo in se, če preskočim na
konec, dogodka udeležila. Tam sem
imela tudi kratek nagovor, saj sem
sodelovala v enem od treh panelov
o tem, kako prodreti skozi stekleni
strop.
Na srečanju smo podpisali deklaracijo
za spodbujanje profesionalne
enakosti med moškimi in ženskami v
evropskih podjetjih. Povem – z željo,
da smo ponosni v imenu Slovenije
– da sem pozornost zbudila s svojim
poznavanjem jezikov. Na odru sem
jih govorila največ med govornicami.
Vztrajala sem, da na odru govorim v
slovenščini, saj je slovenski jezik eden
od uradnih jezikov v Evropski uniji.
Na začetku niso dovolili, vendar se
je zaradi moje vztrajnosti v Elizejski
palači le slišala slovenščina. Poleg
francoskih govornikov sem bila edina,
ki sem prisotne nagovorila v svojem
jeziku. Med šestimi voditeljicami, ki
smo sodelovale v panelu, sem bila
tudi ena od le dveh, ki ju je francoski
predsednik omenil v svojem zaključnem
nagovoru.
Zakaj govorim o tem? Moj primer dokazuje,
da lahko zasiješ mednarodno,
pustiš pečat in postaneš prepoznaven,
čeprav prihajaš iz sorazmerno
majhnega kraja, kot je Lendava, in iz
maloštevilne države, kot je Slovenija.
Da se!
Ste ena izmed redkih žensk, ki so
prejele naziv »Managerka leta«.
Kako gledate na zastopanost in vlogo
žensk v poslovnem svetu?
V družbi Varis smo med prejemniki
priznanja Vključi.vse, ki ga podeljuje
Združenje Manager. Prav tako smo
podpisniki Listine raznolikosti. Skrb
za uravnoteženost in raznolikost, tudi
glede na spol, razumemo kot svojo
družbeno odgovornost. Moje mnenje
je, da spol ne sme biti podlaga za odločanje,
kdo je za določeno vlogo najbolj
primeren. Gre za talente, za sposobnost
doseganja rezultatov – v tem
se ženske odlikujemo enako kot moški.
Vesela in ponosna sem, da okoli sebe
vidim vedno več voditeljic. Lepo je čutiti,
kako se medsebojno podpiramo in
smo vesele za uspehe ena druge.
Kako kljubujete stresu, ki ga prinaša
vaše delo?
Vodenje približno 250-članskega kolektiva,
upravljanje rasti podjetja, dejavnosti
izven Varisa, družina, prijatelji …
Partner Marko ter sinova Anej in
Svit so sončni žarki, ki raztopijo
še tako zahtevne trenutke.
Priznam, da so včasih obrati visoki ali
previsoki in telo občasno opozori na
to. Od letošnjega leta uvajam svoje,
mirne petke, ko si izberem, kaj mi je
resnično pomembno ali s čim se želim
ta dan ukvarjati. Hkrati mi pomaga, da
imam delo, ki ga opravljam rada, in to
nevtralizira stresne dejavnike. Enako
velja za mojo družino: partner Marko,
s katerim deliva podjetniški vsakdan,
ter sinova Anej in Svit so sončni žarki,
ki raztopijo še tako zahtevne trenutke
in zmanjšajo njihov pomen.
Kaj vas spravlja v dobro voljo in kaj
najraje počnete, ko niste v službi?
Kot sem omenila, veliko mi pomeni
družina, rada sem z njo: doma, na letovanjih
in potovanjih. Napolnjuje me
tudi kultura in imam srečo, da živimo
v Lendavi, ki je naravna multikulturna
sredina. Prebivalci Lendave smo
Slovenci, Madžari, Hrvati in pripadniki
drugih narodov. Ponosni smo na
sinagogo, grad in na kulturni dom,
znan po arhitekturi mistične barke.
V muzeju in galeriji Lendava gostimo
razstave, ki jih mnoga mesta še niso
videla, med njimi so dela svetovnih
velikanov npr. Dalija, Miroja, Francisca
de Goye, Picassa, Chagalla … Zato
med nami cvetijo in s polnimi pljuči
dihajo talenti. Eden takih talentov, ki
jih podpiram, je mlada pevka iz Lendave,
Pia Novak, ki ima v življenju visok
cilj: postati uspešna in svetovno
znana pevka, sopranistka. Verjamem,
da bo s svojim izjemnim glasom uresničila
svoje sanje.
10
11

POGLOBLJENO
IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA
Posledice ujme zahtevajo
hitro in učinkovito sanacijo škode
O pomoči EU ob poplavah
in težavah z migracijami
Petek, 4. avgusta 2023, si bomo žal
zapomnili kot dan, ko so Slovenijo
prizadele katastrofalne poplave in
plazovi. Mnogi so v nekaj urah ostali
dobesedno brez vsega, ujma pa je
žal terjala tudi človeška življenja. Hiter
odziv gasilcev, civilne zaščite in
mnogih pogumnih ljudi je preprečil
še večjo tragedijo. V dneh, ki so sledili,
je Slovenija dokazala, da v najtežjih
trenutkih bije kot eno srce. Tudi v
NSi smo svoje člane in simpatizerje
pozvali k aktivni udeležbi na delovnih
akcijah ali k drugačni pomoči na
prizadetih območjih. Velika hvala za
tako hiter in množičen odziv. Ekipe
1. Izvedba interventnih
ukrepov
• Ustanovitev posebne strokovne
skupine, ki bo koordinirala interventno
sanacijo ter nujno obnovo cestne
in komunalne infrastrukture.
• Interventna sanacija vodotokov
pred jesenskim in zimskim obdobjem
visokih voda.
• Ustanovitev tehničnih pisarn v najbolj
prizadetih krajih, ki bodo v operativnem
smislu usmerjale in izvajale
popoplavno obnovo.
2. Srednjeročna obnova
osnovne infrastrukture
po ujmi
• Povečanje sredstev slovenskim občinam
- povprečnina naj se poveča iz
700 na 800 eurov.
• Državno podjetje DRI upravljanje
investicij naj prevzame pripravo vse
projektne dokumentacije in vodenje
izvedbe del.
prostovoljcev so pomagale na Koroškem
in v Zgornji Savinjski dolini, prav
tako pa tudi v Kamniku, na Škofjeloškem
in drugod.
V NSi smo ljudem, ki so bili prizadeti,
obljubili, da bomo budno spremljali
sanacijo škode, ki se šteje v stotinah
milijonov. NSi je vladi na sestanku z
vsemi parlamentarnimi strankami
predlagala številne ukrepe za popoplavno
sanacijo. Izpostavili smo, da
bo k obvladovanju vodotokov in tudi
sušnih obdobij, ki prizadenejo zlasti
kmete, treba pristopiti celostno.
Predlogi NSi za sanacijo po poplavah
• Sprememba gradbene zakonodaje,
ki omogoča nadomestno gradnjo
brez novega pridobivanja gradbenih
dovoljenj.
3. Obnova porušenih hiš
in domov prebivalstva
• Zagotovitev potrebnih finančnih
sredstev, da si ljudje domove ponovno
zgradijo in obnovijo sami, po
lastnih željah.
• Gradnja »tipiziranih« naselij naj bo
namenjena začasni nastanitvi ter tistim,
ki lastnih objektov ne želijo graditi.
• Ustanovitev posebnega solidarnostnega
sklada za obnovo poškodovanih
in uničenih domov.
• Zagotovitev ugodnih kreditov s
subvencionirano ali ničelno obrestno
mero.
4. Pomoč gospodarstvu
za ohranitev delovnih
mest
• Uvedba 100 % subvencioniranja
skrajšanega delovnika ali čakanja na
delo za podjetja na prizadetih območjih.
• Subvencioniranje obrestnih mer za
nabavo uničenih strojev in opreme.
• Vlada naj do leta 2027 ne dviguje
davkov in s spremembami zakonodaje
podjetjem ne nalaga dodatnih
obveznosti ali administrativnih ovir.
5. Debirokratizacija
države
• Vzpostavi naj se izjema za izvedbo
del poplavne obnove, in sicer tako,
da se odpravi dolgotrajne javne razpise
in omeji pritožbene postopke.
• Na prizadetih območjih naj se
dolgotrajne postopke pridobivanja
gradbenih dovoljenj poenostavi z
uvedbo posebnega instituta »nadomestnih
gradenj«.
Našo domovino so poleti prizadele katastrofalne
poplave, ki so mnogim ljudem
vzele domove, nekaterim pa celo
življenje. Prve ocene škode kažejo, da
bo ta več milijardna. Slovenija bo še
letos deležna izdatne in hitre pomoči,
saj bo iz solidarnostnega sklada EU
namenjenih 100 milijonov, leta 2024
pa še 300 milijonov evrov. Za obnovo
po poplavah bo naša domovina lahko
namenila velik del od 3,3 milijarde
evrov, ki so ji do leta 2027 na voljo v
okviru kohezijske politike. Na voljo pa
bodo tudi sredstva iz mehanizma EU
za okrevanje in odpornost.
Solidarnost je ena od temeljnih vrlin
slovenskega naroda. Vesela sem, da je
to prepoznala tudi predsednica Evropske
komisije Ursula von der Leyen in
nemudoma napovedala pomoč EU.
Poplavljenih je bilo veliko število domov,
zato je obupanih in zaskrbljenih
tudi veliko število družin, ki jih je prizadela
ta naravna katastrofa. A sporočilo
EU je jasno: pomoč bo hitra in učinkovita
in na nikogar ne bomo pozabili.
Še posebej pa želim izraziti upanje, da
bo med sanacijo prišlo do celostnega
in strateškega čiščenja vodotokov
in drugih prizadetih območij, saj se
bomo le z dobro celostno sanacijo
lahko ustrezno zavarovali pred morebitnimi
posledicami prihodnih ujm.
EPP o migracijah:
Za bolj vodotesno
schengensko območje
Zadnji podatki migracijskih tokov
kažejo, da se število nezakonitih prehodov
na naši južni meji povečuje.
Slovenska policija je v prvih sedmih
mesecih letos obravnavala 26.871
nezakonitih prehodov državne meje,
medtem ko je bilo teh v enakem obdobju
lani 10.103. Drži, da so množične
migracije že od nekdaj globalni pojav.
Ljudje so se vedno selili med celinami
in znotraj celin, ker so jih gnale vojne,
konflikti, strah, revščina, nestabilnost,
podnebne spremembe, lakota in želja
po boljši prihodnosti. Kljub temu pa
menim, da je migracije treba v čim
večji meri tudi zakonito omejevati in
nadzorovati.
Krščanska demokracija spoštuje načelo
človekovega dostojanstva, ki nam
narekuje, da pomoči v stiski nikomur ni
mogoče odreči. V politični skupini EPP
tako želimo zagotoviti human pristop
k migracijam, ki temelji na odgovornih
rešitvah in na ustreznem nadzoru
schengenskega območja. V nedavno
sprejetih smernicah o migracijah smo
odločno podprli Frontex kot ključno
agencijo EU, obenem pa odločno zavrnili
vsak poskus oslabitve njene vloge
pri varovanju zunanjih meja EU. Pozdravljamo
razširitev mandata agencije
Frontex z uredbo (EU) 2019/1896, ki
agenciji dovoljuje podpisovanje operativnih
sporazumov in napotitev skupin
z izvršilnimi pooblastili v katerokoli
tretjo državo. Menimo pa, da bi institucije
EU ob tem morale agenciji zagotoviti
ustrezna sredstva za izvajanje
njihovih nalog. V zvezi s tem bi morala
agencija brez nadaljnjega odlašanja
doseči strateški cilj zmogljivosti 10 tisoč
operativnih uslužbencev.
Po sprejetju pravil o medoperativnosti
informacijskih sistemov, vključno s
sistemom vstopa/izstopa, vizumskim
in schengenskim informacijskim sistemom
ter evropskim sistemom potovalnih
informacij in odobritev, pa v politični
skupini EPP predlagamo še številna
izboljšana orodja za nadzor meje. Pri
tem gre v prvi vrsti za reformo sistema
Eurodac in novo uredbo, ki uvaja varnostno
preverjanje državljanov tretjih
držav. S tem bi odpravili morebitne
informacijske vrzeli in slepe pege ter
zagotovili temeljne pravice vseh prosilcev.
Razširjene kategorije za registracijo
državljanov tretjih držav v sistemu
Eurodac bodo poleg tega omogočile
boljše spremljanje gibanja znotraj EU
in preprečile lažne identitete.
Državljan Evrope 2023
je Sandi Curk
Sandi Curk, poveljnik regijskega štaba
Civilne zaščite za Notranjsko, je
človek z veliko začetnico, človekoljub,
prostovoljec in humanitarec po duši,
ki se je v preteklosti izkazal v številnih
krizah, ki so doletele našo državo in
Evropo. Nazadnje je odigral ključno
vlogo v projektu pomoči ukrajinskim
sirotam in beguncem, ki so bili lani zaradi
ruske agresije prisiljeni zapustiti
svojo domovino. V Sloveniji je tako
svoj drugi dom prav zaradi njega dobilo
120 ukrajinskih beguncev.
Veseli me, da mu je Evropski parlament
na moj predlog in ob podpori še
šestih slovenskih evropskih poslancev
podelil prestižno nagrado državljan
Evrope za leto 2023. Evropski parlament
namreč vsako leto podeli nagrado
državljan Evrope za nacionalne,
čezmejne in vseevropske projekte,
ki spodbujajo temeljne vrednote EU,
kot so dostojanstvo, enakost, solidarnost,
pravičnost in državljanske pravice
ter svoboščine. Curkova dejanja in
aktivnosti to nagrado poosebljajo.
Projekt pomoči ukrajinskim sirotam in
beguncem, ki ga v Sloveniji vodi Curk,
je obraz evropske solidarnosti in temelji
na skupnih evropskih vrednotah.
Ob tem pa gre tudi za izraz tesnejšega
povezovanja med evropskimi narodi
in visoko stopnjo solidarnosti državljanov
EU do žrtev vojne v Ukrajini.
Sandiju Curku za osvojeno nagrado iz
srca čestitam. Osrednja prireditev, na
kateri bo nagrada za leto 2023 tudi
podeljena, bo predvidoma 7. novembra
v Bruslju.
Ljudmila Novak,
poslanka Evropskega parlamenta
12
13

ZGODILO SE JE
ZGODILO SE JE
Veselo vzdušje na
množično obiskanem
taboru NSi v Gorišnici
Konec maja je v Gorišnici potekal tradicionalni
tabor NSi, ki se ga je udeležilo
približno 1.500 ljudi iz vse Slovenije.
Udeležence tabora so poleg
predsednika NSi nagovorili tudi poslanci
NSi, evropska poslanka Ljudmila
Novak, državni svetnik David Klobasa
in župan Gorišnice Borut Kolar.
Aleksander Mervar
na poslovnem zajtrku:
»Uvoženo elektriko
bomo plačevali po
evropskih cenah«
Gost junijskega poslovnega zajtrka
Gospodarskega kluba NSi je bil Aleksander
Mervar, direktor družbe Eles.
Med drugim je pojasnil, kaj se dogaja
na energetskih trgih, kako Sloveniji
zagotoviti dovolj električne energije
in kateri so največji izzivi elektromobilnosti.
NSi na obisku
občin Primorsko-
Notranjske regije
Poslanska skupina in vodstvo NSi
smo se skupaj z evropsko poslanko
v sklopu svojih mesečnih delovnih
obiskov po Sloveniji tokrat ustavili v
Primorsko-Notranjski regiji. Obiskali
smo številna podjetja, institucije
socialnega varstva in izobraževanja,
kmetije … Dobro smo spoznali glavne
značilnosti in probleme občin Postojna,
Pivka in Ilirska Bistrica. Po svojih
močeh bomo pomagali, da bo manj
nepotrebne birokracije in več posluha
za podjetne in pridne roke.
Z vsem spoštovanjem
gojimo spomin na
ustanovitelja Nove
Slovenije dr. Andreja
Bajuka
Letos mineva 12 let, odkar je v 68. letu
starosti umrl ustanovitelj in prvi predsednik
Nove Slovenije, nekdanji predsednik
vlade RS in finančni minister dr.
Andrej Bajuk. Ob obletnici smrti smo
tudi letos, tako kot vsako leto, položili
venec na grob dr. Andreja Bajuka,
očeta NSi, ki se ga spominjamo tudi
v mislih in molitvah. Dr. Andrej Bajuk
je bil »Človek z veliko začetnico« in z
vsem srcem predan naši domovini.
Spomin na ustanovitelja Nove Slovenije
gojimo tudi z delovanjem naše
stranke. Naši temelji so domoljubje,
kultura dialoga in strpnost – vse to je
v NSi pred 23 leti pogumno začrtal dr.
Bajuk. Naj počiva v miru!
Delegacija NSi položila
venec pred spomenikom
žrtvam vseh vojn
Predsednik NSi Matej Tonin je ob
evropskem dnevu spomina na žrtve
vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov
z delegacijo NSi v Ljubljani položil
venec pred spomenik žrtev vseh
vojn. V izjavi za javnost je poudaril, da
slovenskemu narodu še vedno manjka
soglasnosti o naši preteklosti, in
pozval k večji enotnosti pri dejanjih, ki
gradijo našo prihodnost.
Spravo moramo
negovati tudi v prihodnje
in mlade razbremeniti
starih problemov
Konec meseca avgusta je Inštitut dr.
Janeza Evangelista ob evropskem
dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih
in avtoritarnih režimov organiziral
okroglo mizo z naslovom Na poti
k spravi. Na okrogli mizi so sodelovali
gostje, ki so vsak na svoj način zaznamovali
slovensko pot soočanja s
totalitarno preteklostjo: nekdanji predsednik
republike Borut Pahor, dr. Mitja
Ferenc, zgodovinar in član Komisije za
reševanje vprašanj prikritih grobišč, in
dr. Aleš Maver, zgodovinar in član sveta
Študijskega centra za narodno spravo.
Klub županov in
svetnikov NSi: Občine še
vedno čakamo na večino
sanacijskih sredstev
Po hudih neurjih in uničujočih poplavah
so se na delovnem srečanju zbrali
županje in župani iz vrst Kluba županov
in svetnikov NSi. Predsednik
kluba David Klobasa je opozoril na
pomanjkanje dialoga s strani vlade
o pomoči občinam pri sanaciji škode:
»Še vedno čakamo na večino
sanacijskih sredstev, zato apeliramo
na vlado, da sliši naše prošnje po
pomoči. Za zagotavljanje normalnega
delovanja občin, predvsem pa
varnosti in sanacij po teh ujmah, je
nujno zagotoviti višjo povprečnino
vsem slovenskim občinam.« S tem
se je strinjal tudi poslanec NSi Jernej
Vrtovec, ki je opozoril na upravljanje z
vodotoki: »Država se je s tem ukvarjala
pomanjkljivo, zelo slabo skrbi za
vodotoke in zaradi tega tudi prihaja
do katastrofalnih posledic. Nujno je,
da se rečne struge očistijo in pripravijo
na jesensko deževje.«
Ekipa NSi s svojim
razstavnim prostorom
na sejmu AGRA in
širom po Sloveniji
Nova Slovenija je bila letos prisotna
na več sejmih, poleg sejma AGRA
tudi na sejmih v Ribnici in v Tržiču. Na
sejmu AGRA v Gornji Radgoni smo
podprli predvsem slovensko podeželje
in kmete, ki zaradi vremenskih ujm
vedno težje pridelujejo hrano. Hvala
vsem, ki ste nas obiskali na naših razstavnih
prostorih širom po Sloveniji!
Janez Cigler Kralj
v Kočevskem Rogu v
imenu NSi položil venec
Vodja poslanske skupine in podpredsednik
NSi Janez Cigler Kralj se
je udeležil 34. obletne svete maše v
spomin na vse žrtve revolucionarnega
nasilja. Dogajanje po drugi svetovni
vojni še vedno močno razdvaja
slovenski narod. V izjavi za javnost
je podpredsednik NSi izpostavil, da
bomo delitve in nesoglasja rešili le, če
dosežemo pomiritev in odpuščanje. V
spomin na vse žrtve komunističnega
revolucionarnega nasilja je v imenu
NSi pred breznom položil venec.
NSi na sejmu MOS:
Smo stranka blizu
ljudem in gospodarstvu
Nova Slovenija se je tudi letos že tradicionalno
s svojim razstavnim prostorom
predstavljala na 55. Mednarodnem
obrtnem sejmu MOS v Celju.
S svojo prisotnostjo na sejmu podjetnikom
in gospodarstvu sporočamo,
da razumemo njihovo vlogo v družbi,
politika pa mora znati prisluhniti težavam,
s katerimi se soočajo.
Poslanska skupina
na obisku na Ribniškem
Poslanska skupina Nove Slovenije
se je septembra skupaj z vodstvom
stranke odpravila na terenski obisk
po občinah Velike Lašče, Sodražica,
Loški Potok, Ribnica in Dobrepolje.
Nova Slovenija je glas gospodarstva
in delovnih ljudi. Na terenskih obiskih
dodobra izkusimo utrip terena, pridobimo
mnenja ljudi in njihove poglede
na aktualno politično dogajanje pri
nas. Ogromno je izjemnih podjetniških
zgodb, investicij in uspešnih občinskih
projektov. Sporočilo pa je eno
samo: potrebujejo manj birokracije in
bolj spodbudno poslovno okolje.
Varnostna konferenca z
nekdanjimi obrambnimi
ministri: Kako priti do
trajnega miru v Ukrajini?
»Če bo Ukrajincem spodletelo, bo
spodletelo vsem,« je bilo sporočilo
varnostne konference, ki jo je v sodelovanju
s Konrad-Adenauer-Stiftung
organiziral Inštitut dr. Janeza Evangelista
Kreka in na kateri so sodelovali
Kolinda Grabar-Kitarović, nekdanja
pomočnica generalnega sekretarja
zveze NATO, Artis Pabriks, nekdanji
latvijski obrambni minister, Jaro Naď,
nekdanji slovaški obrambni minister,
in Matej Tonin, nekdanji slovenski
obrambni minister.
Ivo Boscarol na
poslovnem zajtrku:
»Delo nam mora postati
in ostati vrednota«
Gospodarski klub NSi je na septembrskem
poslovnem zajtrku gostil
Iva Boscarola, znanega podjetnika
in inovatorja, predvsem pa človeka z
velikim srcem in čutom za sočloveka.
Z navdihujočo življenjsko zgodbo in
načrti za prihodnost je nagovoril in
navdušil številne prisotne na dogodku.
Poudaril je, da nam mora delo postati
in ostati vrednota. Treba je vlagati
v razvoj, saj bomo le tako lahko ostali
na poti napredka. Udeleženci in člani
kluba so na dogodku preko fundacije
Vrabček upanja zbrali 4.000 evrov za
otroke s cerebralno paralizo na Oddelku
za invalidno mladino in rehabilitacijo
Splošne bolnišnice Nova Gorica.
14
15

KLUB ŽUPANOV IN SVETNIKOV
dr. Majda Potočnik
županja Občine Rečica ob Savinji
Kako bi se predstavili v nekaj stavkih
(poklic, družina, hobiji …)?
Rojena sem na kmetiji v naselju Robanov Kot. Naravno
gorsko okolje in ljubezniva vzgoja staršev sta me zaznamovali
za vse življenje. Izbrala sem naravoslovni študij na
Biotehniški fakulteti v Ljubljani, ki sem ga kasneje nadgrajevala
z znanji iz (agrarne) ekonomije. Poročila sem se pri
triindvajsetih. Rodili so se nama trije otroci, veseli pa naju
že pet vnukov. Sproščajo in umirjajo me smučanje, turno
smučanje in hoja v planine, tako tudi lažje vztrajam na zahtevnem
delovnem mestu. Stvari se v hribih postavijo na
pravo mesto in relacije postajajo jasne.
Zakaj ste se podali v politiko in kaj vas je motiviralo,
da ste se pridružili Klubu županov in svetnikov NSi?
Na kandidaturo za županjo nisem hotela niti pomisliti, ko
so me nagovarjali. Odločitev je nato prišla hitro, še zame
presenetljivo, kot posledica spleta naključij. Sem nestrankarska
županja NSi. Klub županov NSi je prostor, kjer predvsem
veliko prejemam. Kot novinka srkam vedenje izkušenih
županov, ki so prijazni, v času poplav tudi sočutni, za
kar sem zelo hvaležna.
16
OBČINA REČICA OB SAVINJI
Župan: dr. Majda Potočnik
Občinski svet: 9 članov
NSi članov OS: 0
Površina: 30,1 km 2
Prebivalcev: 2.355
Moških: 1.278
Žensk: 1.077
Povprečna starost: 44,0 let
Gospodinjstev: 954
Družin: 656
Delovno aktivnih: 1.115
Število podjetij: 211
Kaj radi počnete v zasebnem življenju?
Zasebnega življenja imam malo in natrpano je z delom, saj
imamo v družini dve podjetji. Rada kuham in povabim h
kosilu vse svoje.
S kakšnimi izzivi se soočate in kakšni
so vaši prihodnji načrti za razvoj vaše občine?
Največji izziv trenutno je sanacija občine po avgustovskih
poplavah, ki so ostalo delo in projekte zaustavile za nekaj
mesecev. Želim si hitre vzpostavitve prostora za gradnjo
stanovanjskih in gospodarskih objektov. To je nujno za ohranitev
in razvoj osnovne infrastrukture.
Kako poteka sodelovanje z občinskim
svetom in ostalimi političnimi strankami?
Odlično je sodelovanje z občinskim svetom. Svetniki bolj
kot stranke zastopajo območje, iz katerega prihajajo, hkrati
pa razumejo skupne potrebe občine. Strankarstva pri nas ni.
Kako se v vaši občini soočate s posledicami ujme? Menite,
da se je oblast ustrezno odzvala klicem na pomoč?
Zaradi ujme smo v občini zelo prizadeti. Poškodbe na infrastrukturi
in zasebnih objektih ter površinah so največje v
zgodovini občine. Štab CZ, gasilci, Rdeči križ in Karitas ter
številni drugi prostovoljci so odigrali bistveno vlogo v prvih
dneh po poplavi, ko smo bili prepuščeni sebi in lastni iznajdljivosti.
Rešili in evakuirali smo tisoč turistov, po njihovem
odhodu v kraju gostili mednarodne sile, hkrati pa kar hitro
vzpostavljali prevoznost, električno, vodovodno in kanalizacijsko
omrežje. Prebivalci so dobili osnovno humanitarno
pomoč. Po sprejemu interventnega zakona, ki je po moje
dobra pomoč občinam in posameznikom, upamo na hitro
realizacijo.
Kaj menite, da bo treba storiti za preprečitev takih katastrof
v prihodnje?
Za našo občino je sedaj največji izziv ureditev struge Savinje.
Potrebe so tako velike in kompleksne, da jih nikakor ne
zmore občina sama. Pričakujemo hiter, konkreten in učinkovit
odziv oblasti, Direkcije za vode in koncesionarja, sicer
bomo v kratkem ponovno poplavljeni.
Zakaj hočemo mlade
kandidate za evropske volitve?
Mlada Slovenija je na svojem majskem
kongresu sprejela nekoliko
drzen sklep – na listi za Evropske volitve
naj bosta vsaj dva kandidata do
30. in dva kandidata med 30. in 45.
letom starosti. To je kongres utemeljil
s sklicevanjem na stalno ponavljanje
strankinih funkcionarjev, kako pomemben
je podmladek, in z javnomnenjskimi
raziskavami, ki kažejo, da
ima NSi največ podpore prav v teh
dveh starostnih skupinah.
Se mladi grebemo za mesta na listah?
Ne. Tudi tokrat podmladek, kot že
mnogokrat do zdaj, svoji stranki želi
le najboljše. Bojimo se, da bi stranka
spregledala trend, ki kaže, da nas volijo
mladi volivci. Žal ta trend prikazuje
tudi najmanjšo podporo med volivci
nad 60. letom starosti. V zadnjih letih
smo izobrazili in pripravili dovolj
sposobnih mladih, da nam na listi ne
bodo v sramoto.
Mladi razumemo idejo težkokategornikov.
Tisti, ki nas volijo zaradi
Zveza seniorjev NSi je sporočila, da
nasprotuje sprejemu novele zakona
o dolgotrajni oskrbi, in sicer tako predlagani
vsebini kot načinu sprejemanja.
Ob tem poudarja, da je nujni postopek
in kratek čas javne razprave o
noveli nesprejemljiv.
Opozarja tudi, da je koncept financiranja
nepregleden, nedodelan in ni
vzdržen, saj dodatno obremenjuje
plače zaposlenih in pokojnine, s tem
pa zmanjšuje že tako nizke neto prejemke
upokojencev in nekaterih zaposlenih.
V predlagani rešitvi niso ločeni stroški
namestitve od stroškov nege in stroškov
zdravstvene oskrbe, ki jo starejši
potrebujejo tako doma kot v domovih
za ostarele (DSO).
naših najbolj priljubljenih politikov,
nas bodo volili še naprej – sveži obrazi
na listi pa bodo lažje spodbudili
dodatne volivce. Potrebovali bomo 8
ali 9 energičnih kandidatov, če želimo
izboljšati rezultat.
Ali vaši otroci volijo NSi?
Upamo. Mediji so precej let NSi prikazovali
kot stranko starčkov. S pomladitvijo
vodstva in jasnejšim podajanjem
programa, ki je mladim bližje in
bolj razumljiv, smo pritegnili kar nekaj
mladih. Čas je, da se NSi profilira kot
prva izbira za mlade, ki iščejo prvo zaposlitev,
gradijo prvi dom, ustvarjajo
družino. Za koga pa so ideje krščanske
demokracije, če ne za njih?
Te ideje pa lahko stranka mladim prikaže
zgolj preko mladih obrazov, saj
jih bodo mladi težko kupili od nekoga,
ki je bližje pokojnini kot študiju. In
mlade naša stranka ima – na njih se
zanašamo v kampanjah, v poslanski
skupini, na glavnem tajništvu … Čas
je, da se jih uporabi tudi v prvih bojnih
vrstah.
Zveza Seniorjev NSi odločno proti
noveli zakona o dolgotrajni oskrbi
Zelo pomembno je izpostaviti, da s
predlaganimi rešitvami storitve dolgotrajne
oskrbe ne bodo dostopne
vsem, ki to oskrbo potrebujejo.
Enotne vstopne točke za oceno dodelitve
pomoči bodo zaradi novih zaposlitev
in prilagoditve organizacije dela
zahtevale dodatna finančna sredstva.
Ta bi morali raje nameniti za oskrbo in
nego starejših. Predlagana rešitev bo
samo povečala že tako velik administrativni
aparat javne uprave, obenem
pa nikakor ne bo zagotavljala učinkovite
podpore starejšim.
Predlagana novela tudi ne rešuje kadrovske
problematike v domovih za
ostarele (DSO) in na področju pomoči
na domu.
ORGANIZACIJSKE OBLIKE
Pa imamo primerne kandidate?
Da. Lani je na državnozborskih volitvah
kandidiralo 13 mladih kandidatov.
Mladi člani pri nas ne zakopljejo
svojih talentov. Skozi različna izobraževanja
in usposabljanja jih je šlo že
veliko. Zahvaljujoč stranki so mladi
ključna tako strokovna (v poslanski
skupini) kot organizacijska podpora
(na tajništvu in na terenu).
Čas je, da izkoristimo mlade, v katere
smo toliko investirali. Tokrat zgolj dekorativna
vloga na listi ne bo dovolj.
Mladi kandidati na listah bodo kampanjo
soustvarjali »na polno«. Glas za
kandidata je tudi glas za stranko. In
mladi smo pripravljeni pomagati – od
predsednice navzdol.
Če se z zgornjimi besedami strinjate
in nas podpirate, nam lahko pišete
na zivjo@mladaslovenija.si, na naša
socialna omrežja ali na glavno tajništvo
Mlade Slovenije.
Zaradi navedenega Zveza seniorjev
NSi protestira proti načinu sprejemanja,
še zlasti pa proti neprimernim rešitvam
v predlagani noveli Zakona o
dolgotrajni oskrbi.
Ob tem še opozarja, da s trenutno
ureditvijo financiranja, v kateri vlada
ne zagotavlja pokritja vseh stroškov
nad višino zamrznjene cene, domove
za ostarele peha v izgube in odločilno
prispeva k sesutju sistema dolgotrajne
oskrbe.
mag. Zdravko Luketič,
predsednik Zveze seniorjev NSi
17

OSEBNO
RAZVEDRILO
Irena Dolenc
mestna svetnica v Mestnem svetu Mestne občine Kranj
Kaj vas najbolj razvedri?
Moj mož, otroci in zdaj že dva vnuka.
Najljubši šport?
Atletika.
2023
17. KONGRES
NOVE SLOVENIJE
Raje berete ali gledate televizijo?
Filmi me sproščajo, nekatere gledam večkrat. Tudi berem
precej, malo manj knjig, a rada berem strokovno literaturo,
vsak mesec se »preglodam« skozi gradiva za seje. Naročeni
smo na Družino, Misijonska obzorja, Novi svet, Domovino.
Kako bi se na kratko opisali?
Sem precej živahna, odločna, znam poslušati in tudi jasno
izraziti svoja stališča. Moje glavne vloge so žena, mama,
babi. Uživam pri pedagoškem delu v srednji šoli – poučujem
ekonomske module in vodim promocijo šole.
Kje je vaš dom?
Zgornje Bitnje, vas pri Kranju. Živim na obronku vasi, gozd
je prostor za sprehajanje, tek in nabiranje gozdnih plodov.
Poleg najmlajših dveh otrok so v najinem domu še psička,
muca in zajček.
Najljubši predmet v šoli?
Telovadba.
Kaj in kje najraje jeste?
Nisem izbirčna, najraje jem doma. Ker rada jem, tudi rada kuham.
Najljubša glasbena skupina?
Vse zasedbe, kjer muzicirajo moji otroci ali poje nečak Lovro.
Najljubši letni čas?
Pomlad.
Najboljši dopust doslej?
Vsako leto letošnji. Najprej pobeg v dvoje v Italijo, nato z
želimeljskimi starši po Vzhodni Evropi in družinski dopust
na Hrvaškem. Hvaležna sem, da smo bili spet vsi skupaj,
tudi trije že »odseljeni« otroci z družinami.
Vaša najljubša barva?
Vsi svetli odtenki.
Naročam
Če veste za koga, ki bi želel brezplačno prejemati
revijo KD, nam prosimo sporočite naslov prejemnika.
18
Izpolnjen obrazec pošljite na naslov:
NSi, Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana
ali ga izpolnite v digitalni obliki na spletu:
nsiplus.si/narocamKD
Kako najraje preživljate svoje proste trenutke?
Najraje sem v krogu družine, rada sem prostovoljka pri Karitas
in političarka, rekreativna športnica, pojem v pevskem
zboru. Všeč mi je tek po gozdu, sprehod »KrOdDoma« na
Sv. Jošt in kolesarjenje po Sorškem polju.
Peš, s kolesom ali z avtom?
Vrstni red: peš, kolo, avto. Moj največji prispevek k trajnostnemu
razvoju je, da imam do službe le 6 km.
Lažje spijete toplo pivo ali mrzlo kavo?
Mrzlo kavo.
Družboslovje ali naravoslovje?
Družboslovje.
Vaš življenjski moto?
»Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri.« Naučila pa sem
se tudi odpuščati sebi, če česa ne storim.
Vaša največja ljubezen?
Moj mož.
Slovenija, moja dežela, ker …
Ker ima prečudovite naravne lepote, všeč mi je slovenska kultura in
slovenski jezik. Ponosna sem, da imamo Slovenci svojo domovino.
Potovanje v lastni režiji ali z agencijo?
V lastni režiji.
Katero družbeno omrežje najraje uporabljate?
Facebook, ampak zmerno, včasih si vzamem dopust.
Ustvarjam objave za tri Facebook strani.
V prihodnosti si želim …
Da bi mi zdravje služilo, ker lahko storim še veliko dobrega.
Ime in priimek:
Naslov:
Poštna številka in pošta:
Za vas smo pripravili nagradno križanko. Pravilno rešena križanka vam lahko prinese lepo nagrado.
Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada: steklenica vrhunskega vina NSi; 2. nagrada: jopica NSi in 3. nagrada: anorak NSi.
Pravilno geslo križanke nam skupaj z vašimi podatki (mobilna številka in elektronski naslov) pošljite na dopisnici do petka, 24. novembra 2023,
na naslov NSi, Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana. Geslo lahko sporočite tudi po elektronski pošti na tajnistvo@nsi.si. Veliko uspeha in sreče pri žrebu!
Sudoku
1
9
2
8
9
7
3
Geslo pretekle križanke je bilo ZA DOSTOPNO ZDRAVSTVO. Nagrajenci križanke so:
1. nagrado, steklenica vrhunskega vina NSi, prejme Zinka Pavli (Trbovlje),
2. nagrado, jopico NSi, prejme Janez Janc (Šentjernej) in
3. nagrado, majico NSi, prejme Lucija Indihar (Velike Lašče).
8
6
5
7
6
1
3
4
2
3
7
2
1
3
9
4
1
8
4
6
Za najmlajše
Poveži črte in pobarvaj.
Čestitamo!
19

23
17. KONGRES
NOVE SLOVENIJE
HORJUL, 18. 11. 2023
Vljudno vabljeni!