EKO-PREŠERKO, šolsko leto 2021/2022

EKO-PREŠERKO
Zeleni časopis Ekonomske šole Ljubljana
Šolsko leto 2021/22
Iza Gabrovšek, 1. b

EKO-PREŠERKO
Zeleni časopis EŠL
šolsko leto 2021/22
Prispevke so prispevali dijaki in profesorji EŠL.
Zbrala, uredila in oblikovala:
prof. Breda Škedelj
Lektoriranje: prof. Simona Kralj

POZDRAVLJENI, DRAGI PREŠERNOVCI
Visoke temperature so že pričarale poletni utrip. Če zapremo oči, lahko že slišimo šumenje morja, igrivo oglašanje
škržatov in vonjamo borovce. Preden pa vsi hitro odidemo na zaslužen oddih, je pred nami prva izdaja zelenega glasila
Ekonomske šole Ljubljana.
Veseli nas, da se je na hodnike Prešernove vrnil smeh in prešerno razpoloženje. Pozitivno vzdušje je pripomoglo, da smo
bili v letošnjem šolskem letu aktivni na različnih področjih. Znova smo dokazali, da nam je mar za sočloveka, živali in
okolje, saj smo se množično odzvali različnim zbiralnim akcijam. Pred zbornico so svoje domovanje dobile čisto prave
prešernove ribice. Odpravili smo se na različna doživetja v naravi ter posvojili delfina.
Prelistajte in preberite, kaj vse smo letos doživeli na ekskurzijah, projektnem dnevu in za šolskimi klopmi. Mogoče celo
naletite na svoj prispevek ali sliko. Za konec pa se lahko preizkusite v poučnih računalniških igrah, ki so jih dijaki zasnovali
na urah informatike.
Ustvarjalci Eko-Prešerka vam želimo prijetno branje ter vesele in razigrane počitnice.
Ustvarjalci Eko-Prešerka

PREDSTAVITEV PROGRAMA EKOŠOLA
PRIJETNA, PONOSNA, PODJETNO
ZELENA PREŠERNOVA
Skrb za okolje, trajnostni razvoj, samooskrba, podnebne spremembe, ekologija so
besede, ki jih dandanes lahko slišimo na vsakem koraku, vendar pogostokrat ne
vemo, kaj dejansko pomenijo. Prav s tem namenom, da bi naše dijake bolj izobrazili s
to perečo problematiko, se je v letošnjem šolskem letu naša šola vključila v
mednarodno uveljavljen program Ekošole. Glavni namen projekta je spodbujanje in
ozaveščenosti o trajnostnem razvoju in okoljski problematiki.
Z različnimi aktivnostmi smo dijake in zaposlene želeli podučiti, da vsako naše
razmišljanje in dejanje, pa če je še tako majhno, vpliva na delovanje in dobrobit
našega planeta. Ljudje imamo namreč pogostokrat občutek, da smo superjunaki, ki
lahko počnemo in izrabljamo naravne vire kot nam poželi srce. Pri tem se
požvižgamo na druge vrste, življenjska okolja in kupe odpadkov, ki jih proizvedemo.
V mesecu aprilu, na svetovni dan Zemlje, smo podpisali Ekolistino. Tako smo na dobri
poti, da prejmemo zeleno zastavo in s tem naziv Ekošola. V ekolistini so naštete
glavne vrednote in cilji načrta dela naše šole.
Ekonomska šola Ljubljana vzgaja bodoče
ekonomiste, politike in gospodarstvenike. S
svojimi dejanji boste prav vi vplivali na to, v
kakšnih rokah bo prihodnost našega planeta. Zato
berite in se izobražujte, da nam boste v vzor in
ponos.
Breda Škedelj, šolska koordinatorica Ekošole
Enkrat ekoprešerko,
vedno ekoprešerko!
Tena Sužnjević,2. c

PROJEKTNI DAN
LEPOTA IN MOČ RAZNOLIKOSTI
22. 4.
DAN ZEMLJE
ŽIVLJENJA NA ZEMLJI
Tako kot vsako leto smo tudi letos svetovni dan Zemlje obeležili z naravoslovnim
projektnim dnem. Dijaki in profesorji smo z različnimi aktivnostmi odkrivali, kako
zelo smo odvisni od našega planeta.
Naslov letošnjega projektnega dne je bil Lepota in moč raznolikosti življenja na
Zemlji, s katerim smo opozorili na pomen ohranjanja biotske raznovrstnosti na
našem planetu. Danes je na Zemlji poznanih več milijonov rastlinskih in živalskih
vrst, znanstveniki pa dnevno odkrivajo nove in nove vrste. Hkrati se drastično
zmanjšuje številčnost živalskih in rastlinskih vrst, mnoge so na robu izumrtja.
Množična izumrtja so se sicer vedno dogajala v zgodovini našega planeta, a odkar je v
naravo posegel človeški pohlep, je hitrost izumiranja vrst močno presegla hitrost
izumiranja v preteklosti.
Večja kot je
raznolikost živih
bitij, bolj stabilen je
ekosistem.
Ni manj pomembnih,
ne dobrih ne slabih,
grdih ali lepih,
nekoristnih ali
koristnih rastlin in
živali.
Ljudje si delimo planet z
vsaj 15 milijoni živalskih in
rastlinskih vrst. Vse vrste
imajo pomembno vlogo pri
delovanju in ohranjanju
ekosistemov.
Mojca Resman,
vodja projektnega dne

PROJEKTNI DAN
OBISK ČEBELARJA
20. maj
svetovni dan
čebel
V petek, 22. 4. 2022, smo praznovali DAN ZEMLJE. V okviru projektnega dne smo s 3. G
razredom obiskali čebelnjak pri Gameljnah, kjer nas je toplo in z veliko dobrotami
pričakal čebelar gospod Vito Mlinarec. Predstavil nam je čebelarstvo od a do ž, kako
potekajo dnevi čebelarjev, kako skrbijo za čebele, kakšni so postopki ter tudi vse
skrivnosti o pridelavi medu. Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, smo se zelo
zabavali, na koncu pa z različnimi vrstami medu tudi posladkali. Gospod čebelar nam
je pokazal tudi nekaj satovij ter čebelarske obleke, ki smo jih lahko pomerili, nato pa
smo se zadovoljni s celotnim potekom dneva poslovili. Mark Čuden Drljača, 3. g
Da brez čebel in drugih opraševalcev ni življenja, so raziskovale
tudi dijakinje 3. a.

PROJEKTNI DAN
INTERVJU Z MISS EARTH SLOVENIJE 2021
ASJO PIVK
V petek, 22. 4. 2022, smo na šoli gostili gospo Asjo Pivk. V pogovoru nam je
zaupala, kaj vse je morala narediti za zmago v izboru na tekmovanju za Miss Earth
Slovenije 2021. Povedala nam je, kako skrbi za naš planet in kaj bi vsak izmed nas
moral narediti za boljši jutri.
Intervju z missico je izvedel Val Borštnik, dijak 2. e. Celoten pogovor si lahko ogledate:
VAL: Kako ste se odločili za prijavo na Miss Earth?
ASJA: Odločitev pravzaprav ni bila težka, saj sem že kot majhna deklica želela tovrstne
izkušnje. V spodbudo pa mi je bil tudi moj fant, rekel mi je: »Ja, dej Asja, leta so tvoja
priložnost, moraš se pokazat in povedat, kdo si«. Tudi zelo rada nastopam, zato je bila v prvi
vrsti to velika priložnost zame.
VAL: Kako da ste se odločili za Miss Earth in ne Miss Slovenije, saj vemo, da Miss Earth ni
samo lepota?
ASJA: Zato ker pri Miss Earth ni pomembna samo klasična lepota, ko pogledaš žensko in rečeš:
»Okej ta je pa lepa«, ampak je še veliko več. Potrebne so bile velike preizkušnje in veliko
izzivov. Jaz sem si to že vse prebrala in vse spremljala že več let in tudi zato je pravzaprav
prevladala misel Miss Earth in ne Miss Slovenije. Je pa tudi pri Miss Earth poslanstvo, kjer se
dekleta zavzemamo za trajnostni vidik življenja, za ekološki način življenja, kar pa jaz
podpiram.
Prioritete tekmovanja so skrb za
čisto okolje, zaščita narave,
ekološke vrednote, nove okolju
prijazne energije in pereči
aktualni problemi, povezani z
našim planetom.
Slogan tekmovanja je
»Beauty with a cause«,
kar pomeni lepoto z
določenim namenom.

Foto: osebni arhiv Asje Pivk.
VAL: S čim se pa ukvarjate sedaj po tekmovanju?
VAL: Menim, da imate kar veliko nalog, so kakšne posebne?
ASJA: Ja, imamo veliko nalog. Samo tekmovanje je trajalo celo
leto, tako kot sem vam že prej povedala, smo imele veliko
izzivov. Prvi izziv je bil na primer talk show, kjer smo se dekleta
srečevala s tematiko o ekologiji, o covidu in o modnih
tekmovanjih. Morale smo narediti tudi eko projekt, na katerem
sem tudi zmagala. Naredila sem lastno blagovno znamko in jo
poimenovala Ogas. Gre za ognjičevo mazilo. Imele smo tudi
modno revijo v Portorožu. Naredila sem tudi svojo modno eko
kreacijo iz starih CD-jev, starega prta ter starih zaščitnih
mask. Imele smo talent show, kjer sem se predstavila kot
pevka, ki iz male deklice zraste v veliko dekle s sanjami in
začne plesati balet.
ASJA: Tudi letos sodelujem pri projektu. Zdaj že zbiramo novo Miss Earth Slovenije za leto
2022, tako da se dekleta srečujejo z istimi izzivi. Sem pravzaprav njihova mentorica,
komentatorka ter ocenjevalka. Mi je pa zelo všeč in zelo sem vesela, saj me že od samega
začetka zanima moda, lepota in vse kar je povezano s tem. Delam tudi na televizij,i in sicer
vodim dve oddaji, Zlati ključi in Top štiri.
VAL: Ko smo že pri lepoti, kako pa vi pazite na svoj izgled in svojo prehrano?
ASJA: Sigurno je treba paziti na prehrano, vendar imam srečo, da imam hiter način življenja in
včasih kar pozabim jest. Mislim, da je to velika sreča, da nimam vedno v glavi prehrane. Menim,
da se je treba sprostiti in uživati.
VAL: Hvala lepa da ste bili danes z nami.
ASJA: Hvala tudi vam, upam da ste uživali.

PROJEKTNI DAN
OBISK LJUBLJANSKEGA BARJA
Barje je 20 km dolgo in
10 km dolgo mokrišče.
V okviru projektnega dne smo dijaki 2. c obiskali Ljubljansko barje. Na vodenem
ogledu smo izvedeli marsikaj novega o zgodovini barja in naravnih značilnostih.
Ljubljansko barje je vsako leto večkrat poplavljeno. V zgodovini se je zato včasih
imenovalo Ljubljansko močvirje. Leži v ljubljanski kotlini, ki je nastala s tektonskim
pogrezanjem. Zgrajeno je iz več vrst kamnin. Sedanje Barje je po koncu zadnje
ledene dobe prekrivalo obsežno plitvo jezero, ki se je zamočvirilo.
Veliko smo izvedeli o zgodovini in kolesu iz Ljubljanskega barja. Na tem območju so
živeli Koliščarji, ki so bili poljedelci. Zaradi poplav so postavljali kolišča. Njihova
naselja so bila najdena na Vrhniki in Igu. Danes vemo za približno 43 koliščarskih
naselij.
Ljubljansko barje je domovanje mnogim živalskim in rastlinskim vrstam. Ko smo se
odpravili v globje dele Barja, smo opazili košute in tudi kup zanimivih ptic. To
območje je zelo pomembno gnezdišče ptic, saj tukaj gnezdi kar okoli 100 vrst. Na
Barju gnezdi ogrožena vrsta ptice-kosec.
Veliko novega smo izvedeli o rastlinstvu. Barje je nahajališče šote, ki pa so jo v zadnjih
desetletjih porezali večinoma za kurjavo. Opazovali smo vlažne travnike, modro
stožko, močvirsko kukavico in močvirsko preslico. Videli smo veliko kopriv in jih tudi
otipali ter bele travniške penuše. Bilo mi je zelo zanimivo, kako te kopriva ne opeče,
če jo primeš na steblu ali pod listi. Prav tako smo odšli mimo gozda, kjer smo videli
bor, hrast in brezo. Nismo si jih mogli bližje ogledati, saj smo se bližali koncu
projektnega dne ter odhodu domov.
Posebnost Barja so zdrava, globoka in mokra tla. Z ohranjanjem takih tal ohranjamo
bogato naravno in kulturno dediščino. Previdni moramo biti z gradnjo cest, stavb,
nasipavanjem, kmetovanjem in črpanjem podzemne vode. Pri gradnji moramo biti
pozorni na spomladanske in jesenske poplave, saj je takrat lahko pod vodo tudi do
polovice površine Barja.
Lana Ilič, Maša Marinko, Eva Hrovat, 2. c

PROJEKTNI DAN
UTRINKI S PROJEKTNEGA DNE
Obiskali smo Prirodoslovni muzej Slovenije, Botanični vrt, Krajinski park Ljubljansko
barje, park Tivoli. Tudi na šolski vrt nismo pozabili. Povsod smo spoznali in se naučili
nekaj novega.

ZBIRANJE STARIH
TELEFONOV NA PREŠERNOVI
V letošnjem letu smo se z veseljem
vključili v projekt podjetja Telekoma
Slovenije, ki je ob 30-letnici mobilne
telefonije v Sloveniji, zbiral odslužene
mobitele. Za vsak star telefon, ki si ga
prinesel, si dobil zapestnico. Za vsakih 5
telefonov so v Sloveniji posadili
medovito drevo.
NA ŠOLI SE DOGAJA
Ekonomska
šola Ljubljana
je zbrala kar
80 telefonov!
Zbiranje starih mobitelov je na šoli
potekalo od 29. 11. 2021 do 13. 12. 2021 .
Zmagovalni razred 2. A
2. a je prinesel kar 42
telefonov. Zmagovalka Ema
Zajec jih je prinesla največ,
kar 27! Sledila ji je Klara
Tome, ki je prinesla 14
telefonov.
Zbrane telefone smo s ponosom skupaj odnesli do Telekoma, kjer smo prejeli zaslužene zapestnice.
Mentorica Irena Babič Vrečar z dijakinjami 2. a Hano Žagar, Živo Žagar, Zalo Zupančič,
Lino Škufca, Klaro Tome, Nežo Rezar in Mašo Shcherbakovo.

NA ŠOLI SE DOGAJA
PREŠERNOVA POMAGA GMAJNICAM
V mesecu decembru so dijakinje 4. a pri predmetu podjetništvo organizirale zbiralno akcijo
za Zavetišče Gmajnice. Zbirali smo hrano za živali, odeje, rjuhe, brisače ter igrače za živali.
Zbiralna akcija je potekala od 22. 11. 2021 do 13. 12. 2021.
Plakati, ki so jih
dekleta razobesila
po šoli, so spodbujali
dijake, da pomagajo.
Ves zbrani material so dekleta odpeljala v Zavetišče. Ponovno smo dokazali, da nam je mar za
živali!
Mentorica Irena Babič Vrečar z dijakinjami 4. a Leo Kovačevič, Lano Drolc in Špelo Nagode.

NA ŠOLI SE DOGAJA
UREDITEV ŠOLSKEGA VRTIČKA
Čeprav v neposredni bližini šole ni vrtov in njiv, lahko dijaki že drugo leto
spoznavamo, kako zabavno je lahko urbano vrtičkanje. Naš vrt resda ni velik, sestavlja
ga šest visokih gredic. Zanje vestno skrbimo dijakinje 2. b, ki obiskujemo biološki
krožek.
V spomladanskih mesecih je na vrtu veliko dela. Od priprave gredic, načrtovanja
zasaditve, sajenje zgodnje spomladanskih pridelkov in zalivanja.
Dve gredici predstavljata čebelji oazi:
pridne opraševalke vabijo sivka, meta,
timijan in druge dišavnice.
Med znanilkami pomladi se bohotita zimska
solata in radič. Naš prvi letošnji pridelek.
Za šolski vrt so skrbele: Adonisa Deliu, Lin Jurak, Nika Križišnik, Liza Pentek, Ema Tomič in Zala Vrenjak.

NA ŠOLI SE DOGAJA
NOVI PREBIVALCI PREŠERNOVE
RIBI RIBI
RIBICE
V četrtek, 6. januarja 2022, smo vsi nestrpno dočakali nove prebivalce
Prešernove. Akvarij pred zbornico je naselila jata tropskih ribic. Pozorni
opazovalec lahko našteje štiri vrste rib, kozice ter polže. Najbolj barvite
mavrične ribe so živorodni gupiji. Odrasle samice lahko naenkrat izležejo od
20 do 60 mladičev. Da se gupiji res dobro počutijo na naši šoli, priča dejstvo,
da lahko opazimo zelo veliko ribjih mladic.
Na pobudo dijaške skupnosti je pet izbranih ribic dobilo čisto svoja imena.
Imena ribic so:
Rio, Dori, Olgica, Franček,
Nala, Brane, Bine in Ema
Vse zainteresirane dijake, ki bi želeli
skrbeti za naš akvarij, vabimo, da
postanete člani biološkega krožka.
Vse informacije dobite pri
profesoricah Avbelj in Škedelj.
Da bodo ribe še dolgo živahno
plavale in nam lepšale šolske
dni, se držimo pravila, da v
akvarij ne mečemo ostankov
malice.

NA ŠOLI SE DOGAJA
IZDELAVA PREŠERNOVIH BLAZINIC
V mesecu marcu je na šoli potekalo ustvarjanje iz recikliranih oblačil. Iz
zavrženih oblačil smo izdelovali blazinice, ki bodo krasile naše klopice na
šolskem dvorišču in vrtu. Blazinice so dobile ime Prešernove blazinice.
Fantje 3. c znajo vihteti šivanko in šivalni stroj.
Hvala vsem, ki ste sodelovali pri izdelavi
blazinic. Zaradi vas je sedenje na šolskem
dvorišču bolj udobno.
Filipina Velikanje,
vodja projekta Ne zavrzi oblek, ohrani planet
IZEMENJEVALNICA OBLAČIL
V 2. D
Vsak v razredu je prinesel vsaj eno oblačilo,
ki je moralo biti oprano in ne strgano. Med
seboj smo si izmenjali oblačila. S tem smo
se ozavestili, da s tem, ko kupujemo veliko
oblačil, onesnažujemo okolje. Oblačila, ki
jih ni nihče vzel, smo nesli na Karitas, kjer
so prišle prav tistim, ki si jih ne morejo
privoščiti. Sodeloval je ves razred,
razredničarka in nadomestna
razredničarka.

NA ŠOLI SE DOGAJA
NOVOLETNA OKRASITEV ŠOLE
V veselem decembru smo naše hodnike in učilnice okrasili z novoletnimi okraski.
Vendar letos to niso bili navadni klasični kupljeni okraski. Na razrednih urah smo še
uporabnim odpadkom vdihnili novo življenje. Okraski so bili narejeni iz ostankov
papirja, kartona, plastike, blaga, kirurških mask. Vsak razred je izbral najlepši razredni
okrasek, ki je krasil našo EKO jelko.
Izdelovanje okraskov in okraševanje šole je pričaralo praznično razpoloženje. Prijetno
prešerno vzdušje smo združili s koristnim. Odpadkom smo vdihnili novo življenje in se
tako praktično spoznali s krožnim gospodarstvom in pomenom recikliranja.

NA ŠOLI SE DOGAJA
EKOKVIZ
V šolskem letu 2021/2022 so dijaki Ekonomske šole Ljubljana sodelovali na
tekmovanju Ekokviz za srednje šole, ki je potekal na šolskem, regijskem in
državnem nivoju v treh kategorijah: dijaki srednjega poklicnega izobraževanja (SPI),
dijaki srednjega strokovnega in poklicno – tehničnega izobraževanja (SSI in PTI) in
dijaki strokovnih in splošnih gimnazij.
Temi sta bili: energija (samo za šolsko tekmovanje) in evropska kohezijska politika.
Na šolskem tekmovanju Ekokviz za Srednje šole, ki je potekalo 10. 12. 2021, je
sodelovalo 9 dijakov v dveh kategorijah.
Udeleženci šolskega
tekmovanja v kategoriji dijaki
SSI in PTI so prejeli priznanje
za:
1. mesto: Nina Luštek, 1. e
2. mesto: Xi Lin, 1. d
3. mesto: Zala Dovgan Ciglar,
4. g
Udeleženci šolskega
tekmovanja v kategoriji dijaki
strokovnih in splošnih gimnazij
so prejeli priznanje za:
1. mesto: Bine Pivk, 1. a
2. mesto: Ema Breznjik, 1. c
3. mesto: Hanna Vujčec, 1. c
Na regijskem tekmovanju Ekokviz za Srednje šole, ki je potekalo 10. 1. 2022, je
sodelovalo šest dijakov, ki so na šolskem tekmovanju dosegli uvrstitev na prva tri
mesta, v dveh kategorijah. Dijak Bine Pivk se je v kategoriji dijaki strokovnih in
splošnih gimnazij uvrstil na državno tekmovanje Ekokviz za Srednje šole. Na
državnem tekmovanju, ki je potekalo 17. 2. 2022, je Bine Pivk prejel srebrno
priznanje.
Srebrno priznanje
na državnem
nivoju je osvojil
Bine Pivk, 1.a.
Čestitamo!
Barbara Pristov,
mentorica za
izvedbo ekokviza

NA ŠOLI SE DOGAJA
HRANA NI ZA TJAVENDAN!
Šolski bistro vsakodnevno zavrže veliko šolske malice zaradi nas dijakov. Lana in
Ines, dijakinji 1. d razreda, sva se lotili projekta in se odločili, da hrane ne bova
zavrgli. 18. maja sva se sprehodili po centru Ljubljane in nemočnim brezdomcem
podarili malico, ki je ostala. V zameno sva dobili prečudovite nasmeške.
Spoštljivo sva pristopili h gospodu v
modrem. Predstavili sva se, prijazno
naju je pozdravil nazaj. Ponudili sva
mu sendvič, roladico in sok. Sok in
roladico je zavrnil, sendvič pa je z
velikim veseljem sprejel. Povedal
nama je tudi, da sva eni izmed
redkih, ki ponudiva pomoč in se
nama zahvalil.
Na Čopovi sva zagledali gospo, ki je sedela v
kotu. Videlo se je, da je uboga. Želeli sva
pomagati. Pristopili sva do nje in se predstavili.
Posmejala se nama je, vendar ni želela zaupati
imena. Sprejela je sok, roladico in sendvič. Bila
je presrečna. Vprašali sva jo, ali ji večkrat kdo
ponudi pomoč. Povedala je, da le redki
pristopijo k njej in včasih ne razumejo njene
situacije. Z veseljem se je slikala z Ines in
poslala Božje besede nama v prid.
Odšli sva še proti stari Ljubljani, kjer sva zagledali gospoda. Izgledal je slabo, skoraj
ni bil več zavesten. Predstavili sva se mu, obrazložili kaj delava in mu ponudile
malico. Gospod se je zahvalil, vendar je hrano zavrnil.
S tem sva ugotovili, da ne želijo vsi pomoči, radi bi imeli le mir in živeli v miru, brez
pomoči okolice. Zares sva hvaležni, da sva na pobudo razredničarke Špele Avbelj,
lahko sodelovali v tem projektu in s tem pridobili izkušnjo več.
Lana Uršič in Ines Škulj Klemenčič, 1. d

NA ŠOLI SE DOGAJA
EKO BRANJE
Branje je
aktivnost, ki
nas notranje
bogati.
Dijakinje in dijaki, ki so sodelovali pri Bralni znački, so v letošnjem šolskem letu
prebirali knjigo Lučke Kajfež Bogataj Planet, ki ne raste. V pogovoru smo se
dotaknili podnebnih sprememb in negativnega vpliva na okolje, ki ga s svojimi
ravnanji povzroča človek. Ugotovili smo, da lahko tudi sami s svojimi dejanji veliko
naredimo za dobrobit okolja.
Branje spodbuja kreativno razmišljanje o nas in svetu, ki nas obdaja.
Lahko nas tudi prepriča, da pri sebi naredimo kakšno spremembo na
bolje.
Dijaki, ki so opravili
bralno značko:
Nika Plevel 1. b, Nana
Marguč 1. c, Aleksandra
Bainović, Andraž Bajc,
Minela Delić, Tara Doles, Tim
Galić, Teja Komar, Teja
Šabec 2. c, Maruša Vidergar
3. a
Vabljeni tudi
prihodnje šolsko leto
v nov cikel Bralne
značke in eko branja!
Mentorici: Katja Colja in Breda Vidmar Mandič

NA ŠOLI SE DOGAJA
POLETNO BRANJE
Poletje je čas, ki ga izkoristimo za branje dobrih knjig. Pet knjižnih predlogov je
pripravila naša knjižnjičarka Katja Colja.
Nataša Konc Lorenzutti: Gremo mi v tri krasne
Mladinski roman pripoveduje o pisani druščini najstnikov, ki
se udeležijo poletnega tabora v naravi. Odrezani od sodobne
tehnologije, se soočajo s svojimi težavami.
Rupi Kaur: Med in mleko
Zbirka poezije kanadske pesnice in ilustratorke indijskega
porekla Rupi Kaur. Zaslovela je na Instagramu in skoraj čez
noč osvojila vrhove lestvic najbolj prodajanih knjig.
Prevedena je v več kot 30 jezikov.
Rainbow Rowell: Eleanor in Park
Avtorica v svojem prvencu opisuje ljubezensko zgodbo med
dvema posebnežema. Izhajata iz zelo različnih družin. Roman
je poln svetlih in temnih trenutkov življenja, v katerem se bo
prepoznal vsak izmed nas
Neli Kodrić Filipič: Fronta
Detektivski in pustolovski roman, v katerem so glavni
protagonisti najstniki, ki se med poletnimi počitnicami
podajo na lov na pogrešanega Severa Juga. V ospredju
romana so najstniško doživljanje sodobnega sveta in
načini komuniciranja.
Bea Johnson: Dom brez odpadkov
Ste že slišali za gibanje Zero Waste (prevod: Brez odpadkov)?
Knjiga sledi ideji, kako bi pri ravnanju z viri morali posnemati
naravo, kjer vsi odpadni materiali postanejo surovina za nekaj
ali nekoga drugega. Morda najdete kakšen koristen napotek in
ga vpeljete v družinsko gospodinjstvo .

BEREMO O AKTUALNI PROBLEMATIKI
PLANET, KI NE RASTE
Knjigo Planet, ki ne raste, je napisala dr. Lučka Kajfež Bogataj, ki že v naslovu
omeni problem našega gospodarskega modela, katerega cilj je nenehna rast. Na
drugi strani pa imamo planet, ki ima en problem in to je, da ne raste, kar povzroča
veliko problemov v našem okolju. Cilj avtorice je bil, da nam mladim, na katerih
seveda svet stoji, prikaže svetovne probleme na bolj zabaven in preprost način.
Na samem planetu je do sedaj živelo približno okoli
4000 generacij človeštva, vendar je le zadnjih 8
odkrilo nafto, s katero se je pospešil razvoj sveta. S
tem smo tudi vstopili v novo geološko dobo
imenovano po nas – antropocent. Seveda je to
odkrije prineslo, kar nekaj pomembnih izumov, ter
odkritij, vendar je s seboj prineslo tudi nekaj
okoliških problemov. Začetek problemov se je začel
predvsem po drugi svetovni vojni, z dobo velikega
pospeševanja, v kateri živimo še danes. Tukaj ne
pride le do problema, povečane uporabe fosilnih
goriv, temveč tudi z novim procesom imenovanim
globalizacija. Sam proces je sprožil skokovit
napredek tako v znanosti kot tehnologiji. Ob enem
je začelo naraščati tudi število prebivalstva. Ta
eksponentna rast, danes povzroča problem kot je
neoliberalizem (neusmiljeno izkoriščanje javnega
dobra, od naravnih dobrin do genetskega
materiala). To skupaj danes še vedno poganja
antropocent. Celotni procesi skupaj povzročajo
podnebne spremembe, onesnažen zrak, zakisanje
oceanov, tanjšanje ozonske plasti, kemično
onesnaževanje, porušen cikel ogljika in dušika.
Maruša Vidergar, 3.a
Sama knjiga je razdeljena na več poglavji, s katerim zaokroži celotne probleme na
našem planetu. Predstavlja vsak problem posebej ter zanj navede tudi neko rešitev.
Kot vemo, okoliški problemi povzročajo kar nekaj posledic tako v naravi kot v ozračju.
Ena od teh posledic je zakisanje oceanov, kar prizadeva predvsem manjše, ter manj
poznane vrste, ki pa so vendar zelo pomembne za biodiverziteto oceanov. Samo
zakisovanje predvsem povzroča, da oceani letno raztopijo 1/3 celotnega izpuščenega
CO2, kar povzroča znižanje vrednosti pH-ja v vodi. Seveda so oceni zelo pomembni,
saj z njih pridobivamo hrano, ter pomagajo k splošni stabilnosti planeta.

Ob enem se knjiga dotakne tudi problema hitrega naraščanja prebivalstva ter vse
večjega izsekavanja gozdov, za pridobivanje tako kmetijskih površin kot površin za
gradnjo novih domov. Hitra ter učinkovita rešitev, bi bila gradnja tako imenovanih hiš
»dvojčkov«, s čimer bi še vedno imeli neko svojo površino, vendar bi s tem manj
prizadeli okolje. Ob enem se bo moralo človeštvo, predvsem prihodnje generacije
prilagoditi življenju z vse manjšo porabo mesa.
Prav tako se v okolju tanjša tudi ozonska plast.
Najbolj z izpuščanjem klorofluoroogljikovodiki,
ki se predvsem uporabljajo v hladilnikih,
razpršilih, ter kot čistila v mnogih proizvodnjah,
in halon, ki se uporablja v gasilnih aparatih.
Škoda se povzroči, ko se te kemikalije sprostijo v
visoko reaktivne oblike klora in broma. Same
kemikalije so v zadnjih 30-ih letih povzročile, da
se je ozonska plast nad Antarktiko zmanjšala
med nekaterimi meseci za skoraj 40 % .
Erleta Latifi, 3.a
Podnebne spremembe so pomembna tema, o
katerih mnogi še niso tako osveščeni kot bi si
želeli. Sama temperatura se je že zvišala za 1°C,
kar se ne sliši veliko, vendar bi v primeru, če
nadaljujemo s tako veliko uporabo fosilnih goriv
ter s tako velikim izpuščanjem odpadnih plinov
prišli do tako rečene meje, ki je 1.5°C , kar lahko
povzroči nepopravljive posledice za naše okolje
in družbo.
Veliko pozornosti je bilo posvečene tudi trajnostnem razvoju ter v to usmerjenim
državam. Danes so že mnogi naveličani besede trajnostni razvoj, vendar kljub veliko
govora o njej, še vedno ne najdemo veliko, v to usmerjenega prebivalstva in držav. S
tem problemom se lahko navežemo tudi na problem o padanju biodiverzitete v
okolju. Ni skrivnost, da dnevno izumre 100 vrst, kar povzroča veliko večje probleme v
okolju, kot je možno uničenje nekega ekosistema. Seveda se države trudijo vpeljevati
reforme trajnostnega razvoja, vendar se še vedno svet vrti okoli denarja.
Okoliški problemi, ki so jih prinesle generacije iz 20. stoletja so zahtevni, vendar se
moramo z njimi soočiti skupaj, da jih lahko rešimo. Vendar reševanje teh problemov
ne bo steklo, dokler se politika ne bo zavedala pomembnosti le-teh.
Sama knjiga mi je, že tako meni priljubljeno temo, še bolj približala, saj na to gledam
z ekonomskega vidika. Podjetja in države lahko veliko pripomorejo k izboljšanju
trenutne situacije.
Tim Galić, 2. c

OBISKALI SMO
ARBORETUM VOLČJI POTOK
Slikovno gradivo so prispevali dijaki 1. b in 1. c.
V četrtek, 14. 4. 2022, smo se odpravili na strokovno ekskurzijo. Ena izmed naših
postojank je bil tudi Arboretum Volčji Potok. Ogled je bil sprva voden, kar mi je bilo
všeč, saj nam je vodnik pokazal mnogo različnih vrst rastlin in nam povedal veliko
zanimivosti, ki so večini manj znane. Tako je ogled vključeval užitek in tudi poučne
vsebine. Mislim, da smo se dijaki ob obisku precej sprostili. Menim pa tudi, da smo se
pravilno odločili, da smo ogled opravili v tem času, saj je to čas cvetenja tulipanov, po
čemer Volčji Potok tudi slavi. Posebej zanimivo se mi je zdelo, da čebulice tulipanov
vsako leto zmeljejo in na novo zasadijo. Na koncu nam je ostalo nekaj časa in smo si
lahko Arboretum ogledali tudi sami. Izvedela sem veliko, vendar me je zmotilo, da
sem v Arboretumu že bila in smo si večino tistih rastlin pri vodenem ogledu že
ogledali. Če na kratko povzamem, mi je bil ogled Arboretuma Volčji Potok všeč in zelo
zanimiv. Sara Ferincek, 1. b
V Arboretumu mi je bilo všeč, saj so me vse te
različne vrste rastlin in tudi živali popeljale v poletni
čas. Zanimivo mi je bilo, da je bilo tam veliko vrst
rastlin, ki so bile na videz čisto enake, v resnici pa so
popolnoma drugačne. Arboretum sem že večkrat
obiskala z mojo družino. Ker pa je ta zelo velik, tudi
razne klopce z razgledom na ribnik in vsemogoče
vrste rož oziroma rastlin, niso odveč.
Lara Cimperman, 1. c
Ogledali smo si Arboretum Volčji Potok. Ogleda in obiska sem se veselil, saj smo
imeli priložnost, da si ogledamo veliko različnih vrst cvetlic z različnih delov sveta
na enem mestu. Poleg tega smo obiskali Arboretum ob pravem času. Vsa narava
se prebuja, cvetlice cvetijo, trava zeleni. V zraku je vse dišalo po cvetju. Poleg
ogleda različnih vrst rastlin me je navdušilo tudi to, da sem pridobil nekaj idej,
kako urediti našo zelenico za hišo. Predvsem pa sem se ponovno prepričal, da
obstaja možnost, kako lahko le z malo ljubezni do narave ustvarimo nekaj tako
čudovitega. Benjamin Oman, 1. c

Ena izmed postojank na naši strokovni ekskurziji je bil Arboretum Volčji Potok.
Tam smo se najprej sami sprehodili po parku in si pogledali rastline. Sledil je
voden ogled. Najprej smo si ogledali francoski vrt in graščino, ki je včasih stala
tam. Nato smo se malo sprehodili in si pogledali drevo ginko. Še malo naprej
smo naleteli na angleški vrt in ga primerjali s francoskim. Ugotovili smo, da je
angleški vrt namenjen uporabi, francoski pa je bolj statusni simbol. Sledil je
ogled še nekaterih drugih rastlin, na koncu pa smo si še pogledali rozarij,
paviljon, ki ga obdajajo majhni travnički in vhodi pokriti z vrtnicami.
Erik Capuder, 1. b
Arboretum me vedno znova navduši z izjemnimi rastlinami in živalmi, čeprav
sem bil zdaj že petič tukaj. Vsakič ko grem, kaj spregledam in nato to
naslednjič opazim. Zanimivo mi je, da imajo tako ogromno vrst rastlin in živali.
Obisk mi je bil zelo všeč, saj smo imeli tudi vodiča, ki je povedal veliko
zanimivosti. Razočaralo me je le to, da si nismo ogledali kipov dinozavrov.
Žan Ogrinc, 1.c
Glede na to, da ima
vsaka roža svoj način
vzgajanja, me je
presenetilo to, da je bilo
toliko različnih vrst rož
na istem mestu.
Taja Kopač, 1. c
Nisem mogla verjeti, da
ima lahko ta kraj toliko
različnih rož, dreves in
drugih rastlin. Zelo mi je
bila všeč rdečevratka, saj
nisem pričakovala, da
imajo tam želve. V Volčji
Potok se bom zagotovo
še vrnila, da lahko
raziščem cel vrt.
Ana Patricia Bjelan, 1. c
Meni je bil Arboretum,
kar všeč, ker je bilo
veliko lepih rož, ki so
imela smešna imena.
Filip Hrovat, 1. c

OBISKALI SMO
MORSKA BIOLOŠKA POSTAJA PIRAN
POSVOJITEV DELFINA
Kot že večkrat v preteklih letih, smo se tudi letos udeležili predavanja o delfinih, ki ga
organizira društvo Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce. Dijake smo
želeli seznaniti z društvom, ki pri nas raziskuje delfine že od leta 2002.
Na predavanju smo izvedeli veliko o
delovanju društva in metodah raziskovanja
delfinov pri nas. Naučili so nas, da temelji
njihovo raziskovanje na zelo neinvaziven
način – to je način, ki čim manj vpliva na
naravno življenje delfinov. Spoznali smo, da
pri nas živi stalna populacija delfinov, ki se v
našem morju tudi razmnožuje in še veliko
zanimivega iz življenja teh navidezno vedno
nasmejanih prebivalcev morja.
Delfini so
morski sesalci.
Ponovno smo posvojili tudi delfina Fokija, katerega imamo posvojenega
že vrsto let in smo mu že pripeli vzdevek »Ekonomski delfin«.
Mojca Resman

NA ŠOLI SE DOGAJA
IZDELAVA POUČNIH IGER
Dijaki so v okviru ur informatike izdelovali poučne računalniške igre. Preizkusite se
v poznavanju ekoloških tem. Uživajte ter se kaj novega naučite.
Eko kviz!
Svet živali
Iza Gabrovšek, 1. b Zoja Ula Krajšek, 1. c
Lov na ptice
Eva Kovačevič, 1. b
Poizvedi več o živalih
Mark Lepen, 1. a
Kviz medved
Maj Šeme, 1. a
Lačni polarni medved
Klara Čoralič, 1. d
Mentorici: Ksenija Koželj in Erika Smrekar

Maruša Vidergar, 3.a