SBC Podjetnik - februar 2020: Prvi vitez dela. O izzivih 2020.

Slovenski

ISSN 2630-1539

Št. 6. | letnik 3

| Februar 2020

Revija za odgovorno podjetništvo

www.sbc.si

Prvi vitez dela

str. 14

O IZZIVIH 2020

42 55 69 54 41

Senad Oraščanin Miha Bavec

Katarina Ložar Tone Stanovnik

Jernej Vidic

2

CARINSKO POSREDOVANJE_NON-STOP

Carinjenje 24/7, 365 dni v letu za vse carinske postopke

Z ekipo 50. strokovnjakov z 26. letnimi praktičnimi izkušnjami s področja

logistike in carinskega poslovanja vam nudimo sledeče storitve:

Vse vrste carinskega zastopanja. Na področju carinskega

posredovanja imamo pridobljena dovoljenja za poenostavljene

postopke, s katerimi nam je omogočeno carinjenje 24/7, vse dni v letu

(uvoz, izvoz, T1, T2, T2L).

Poslovne enote RCM d.o.o. Slovenija: PE Gruškovje/Macelj, PE

Obrežje/Bregana, PE Novo mesto, PE Koper /Luka Koper.

Poslovne enote RCM Špedicija d.o.o., Hrvaška: PE Zagreb -

Jankomir in PE Tovarnik.

Zakaj RCM d.o.o.?

RCM d.o.o. je ponosen dobitnik prenovljenega

standarda ISO 9001 :2015, Sistema vodenja kakovosti.

Skladiščenje (v sodelovanju z Luko Koper vam pri uvozu,

izvozu in tranzitu nudimo skladiščenje na odprtih in zaprtih

površinah znotraj ekonomske cone).

Administrativne storitve (carinsko in davčno zastopanje,

inšpekcijske kontrole, svetovanje uvrščanja blaga pri

kombinirani nomenklaturi carinske tarife, predložitev RP-O in

DDV-O v EU sistemu INTRASTAT).

Organizacija mednarodnega in notranjega transporta

(nudimo vam celostno podporo pri organizaciji železniškega,

cestnega, pomorskega in letalskega prometa).

Certifikat pooblaščen gospodarski subject AEO C. Program

AEO Evropske unije je del svetovne pobude, da se zagotovi

varnost celotne dobavne verige.

Po aktualnih finančnih in gospodarskih dosežkih nas

bonitetna hiša Bisnode uvrša med prejemnike Zlate

bonitetne odličnosti AAA, ki jo v Sloveniji dosega

zgolj 2.648 registriranih podjetij.

S strani FURS-a smo pridobili dovoljenja za poenostavljene

postopke pri izvajanju carinskih formalnosti v carinskih

postopkih, kar pomeni hitrejšo izvedbo carinskih postopkov.

Član Mednarodnega združenja špediterjev FIATA.

Imetniki certifikata Excellent SME dosegajo v

primerjavi z ostalimi poslovnimi subjekti v Sloveniji

izjemne rezultate, imajo 9 % višje prihodke na

zaposlenega od povprečja te velikosti podjetij,

ustvarijo še enkrat višji dobiček na zaposlenega in

imajo za 1/6 višjo dodano vrednost na zaposlenega.

Logistično podjetje je

poslovni partner, ki vam

prihrani čas in denar.

Z logistom do manjših

logističnih stroškov

KAKO VAM LOGISTIČNO PODJETJE

PRIHRANI ČAS IN DENAR?

Logisti imajo dostop do mreže ponudnikov storitev,

njihovo znanje pri dostavi blaga pa izkoristite v

korist logističnih potreb svojega podjetja.

Logistično-špediterska podjetja s svojim strokovnim znanjem

na področju davčne in carinske zakonodaje pomagajo pri izbiri

optimalnega carinskega postopka. S tem lahko drastično izboljšate

svoj denarni tok in čas dostave.

Zaradi velikega števila dostav, lahko logistično podjetje pri svojih

ponudnikih ladjarjih pridobi boljše cenovne pogoje. Tako lahko

še naprej dostavljate blago, kot ste ga doslej, ob tem pa ste

deležni boljših popustov na enake storitve.

SBC | Kazalo | Kolofon | Februar 2020

3

Slovenski

Intervju: Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB: »Če mladih ne

bomo razumeli, jih bomo izgubili.« 24

Št. 6. | letnik 3 |

Februar 2020

Odgovorni urednik:

Goran Novković

Uvodnik

Še bolj kot pametne tovarne in mesta potrebujemo – pametne glave! 4

SBC Forum

Boj za mlade je boj za trdne temelje družbe 6

SBC Mladi

Mladi kadri, ki so odšli v tujino in tam ostali, so izgubljen biser 10

Izvršna urednica:

Katarina Klepec Kovač

Oblikovanje:

Nenad Bebić

Uredništvo:

Klub slovenskih podjetnikov GIZ

Dimičeva ulica 16

1000 Ljubljana

info@sbc.si

Trženje oglasnega prostora:

Eko dežela, d. o. o.

trzenje@sbc.si

01 5130 824

Vitez dela

Recept za rast, startup energijo in psihološko varnost 14

ZA Podjetno Slovenijo

Kako vse podjetnost zvišuje blaginjo 16

Mladi kadri

Pet nasvetov, kako privabiti mlade in jih prepričati, da ostanejo v

podjetju 18

3. SBC Forum v fotografijah 20

Intervju: Blaž Brodnjak

»Če mladih ne bomo razumeli, jih bomo izgubili« 24

Izzivi 2020

Med digitalizacijo in koronavirusom 32

Koronavirus prepolovil povpraševanje 38

Brexit – strah pred protekcionizmom 40

Recept za uravnavanje stroška surovin 42

Podjetja bodo v 1. polletju iskala 31.600 kadrov 46

Ohlajanje gospodarstva

V letu 2021 manj kot 5-odstotna rast izvoza 50

Produktivnost = rezultat/čas 54

5 nasvetov za spoštljivo odpuščanje 55

Spremenite status podjetja, če to narekuje trg 56

7 računovodskih in davčnih ukrepov v času ohlajanja 58

Davčne oprostitve

Nova, strožja pravila za davčne oprostitve 62

Spremenjena uredba

Dnevnice bodo še višje 69

eBOL

Ste pripravljeni na elektronske bolniške liste? 70

Prevajanje

Stroj ne dela človeških, človek pa popravlja strojne napake 72

SBC Podjetnik je revija SBC –

Kluba slovenskih podjetnikov,

namenjena najboljšim slovenskim

malim in srednjim podjetjem,

največjim podjetjem in ključnim

posameznikom ter ustanovam

v državi, ki bi vsak na svojem

področju morali skrbeti za čim

bolj podjetno in podjetniško

Slovenijo.

ISSN 2630-1539

4

SBC | Uvodnik | Februar 2020

Še bolj kot pametne tovarne

in mesta potrebujemo –

pametne glave!

Sredi februarja sem isti dan na televiziji videl dva

prispevka, ki zgovorno ponazarjata razmere v

Sloveniji.

V prvem je DeSUS v pogajanjih za novo vladno

koalicijo za pokojnine, demografski sklad in

dolgotrajno oskrbo zahteval dve milijardi evrov v enem mandatnem

obdobju. V drugem prispevku so številni mladi v šolskih klopeh

povedali, kako zelo si želijo – v tujino.

Nič ni narobe s tem, da DeSUS zahteva spodobne pokojnine in dolgotrajno oskrbo. Narobe je to, da

še ne vemo, kje bomo dobili dovolj denarja za oboje. Ne tako, da bomo zvišali davke, ampak tako,

da bomo več zaslužili. Potem bodo tudi javne blagajne bogatejše, pokojnine pa spodobnejše.

Nič ni narobe niti s tem, da si mladi želijo v tujino; seveda, če se potem želijo vrniti domov. V

nasprotnem primeru smo jih izšolali mi, delajo pa drugje in tam obenem plačujejo prispevke.

Tako je manj denarja tudi za naše javne blagajne in za spodobne pokojnine, krajše čakalne dobe

v zdravstvu in tako naprej.

Narobe je, da se v medijih in politiki še vedno večinoma pogovarjamo o tem, kako bomo komu

kaj dali, še preden vemo, kje bomo za to dobili denar. Ali povedano drugače: prej kot v šolah bi

morali nekaj tečajev o podjetniških vsebinah, finančni pismenosti in

»To je resnica, ki jo

moramo povedati

Slovenkam in

Slovencem!«

Avtor: Goran Novković, izvršni direktor SBC

– Kluba slovenskih podjetnikov

etiki opraviti v državnem zboru in političnih strankah ter jih objaviti v

slovenskih medijih.

V sodobnem svetu 21. stoletja, kjer države med seboj tekmujejo za

mlade in visokostrokovne kadre, se v Sloveniji vedemo, kot da nismo

končali osnove šole in kot da smo še vedno sredi 20. stoletja. Ljudi

strašimo s pokojninsko reformo, namesto da bi jim povedali, da je

treba zadržati mlade in privabiti tuje strokovne kadre, saj bodo davke

in prispevke tako plačevali pri nas, s tem pa bo tudi pokojninska

reforma bistveno blažja. Še več, do tujcev, ki bi prišli v Slovenijo, smo pogosto nezaupljivi, čeprav

bi prispevali v naše javne blagajne – spet za spodobnejše pokojnine in krajše čakalne dobe.

Ko sem v zadnjih letih nekomu blizu takratnega predsednika vlade predlagal, da začnemo ciljno

in selektivno, s sodobnimi digitalnimi marketinškimi orodji, v Slovenijo privabljati tuje strokovne

in deficitarne kadre, mi je hitro namignil, da bo to težko, ker v Sloveniji nismo preveč naklonjeni

tujcem.

V razmerah, ko imamo izrazito veliko neaktivnih prebivalcev in je breme aktivnega prebivalstva

zato že zdaj preveliko, demografski trendi pa še vedno slabi, s takšnim razmišljanjem sami sebi

kopljemo jamo. Če ne bomo zadržali in nazaj v Slovenijo privabili naših mladih generacij in če

hkrati ne bomo pritegnili bistveno več tujih kakovostnih kadrov, bo pokojninska reforma zelo

bolela, o dolgotrajni oskrbi pa bomo najbrž še naprej lahko bolj ali manj samo sanjali.

To je resnica, ki jo moramo povedati Slovenkam in Slovencem!

Podatki o tem, kako naši mladi zapuščajo Slovenijo – samo v zadnjih petih letih jih je odšlo

10.639 –, so zato detektor tega, ali bomo v prihodnje pametnejši ali ne. Prav to je bila tudi glavna

tema rekordnega 3. SBC Foruma, ki smo ga na začetku februarja organizirali v Kongresnem

centru na Brdu pri Kranju.

Ne potrebujemo le pametnih tovarn, pametnih mest in pametnih omrežij, ampak tudi več

pametnih glav.

5

6 SBC | SBC Forum | Februar 2020

Boj za

mlade je boj

za trdne

temelje

družbe

Država mora podjetnikom

omogočiti, da so pri

zaposlovanju mladih lahko

konkurenčni. Potrebujemo

sistem, ki bo trajen in jasen. Če

ne bomo ukrepali takoj, bomo

izgubili vsi.

Foto: Barbara Reya

Foto: Barbara Reya

Vse leto

obdelujemo

njivo, potem pa

sosedu pustimo, da

pobere pridelke.

Marjan Batagelj, predsednik SBC

– Kluba slovenskih podjetnikov

SBC Forum 7

V Kongresnem centru Brdo pri Kranju je javno objavo predlogov iz

programa Mladi so prihodnost podjetne Slovenije na 3. SBC Forumu

spremljalo rekordnih več kot 420 udeležencev. Na SBC Forumu še

nikdar ni bilo toliko gostov. Kongresni center je bil nabito poln.

»V državi nimamo podjetniškega ekosistema, ki

bi zadržal mlade. Ta mora biti širši, zgled mora

biti vsej Evropi, kjer vsi izumljajo ugodnosti,

da bi pritegnili mlade. Pri nas je to za zdaj zelo

nedorečeno.

Donos naložbe (ROI) na šolanje v tujini je večji kot

ROI v Sloveniji. Mladi znajo ekonomsko izračunati, ali se

jim vrnitev v Slovenijo izplača.

Brez mladih in perspektivnih kadrov se ne podjetniki

ne podjetja ne bodo mogli več razvijati tako kot doslej, brez

množice podjetij in podjetnikov pa ne bo davčne osnove

za davčne prihodke, ki poganjajo državo. Ko bo enkrat

prepozno, bo razprava, kako visoki ali nizki naj bodo davki,

brezpredmetna, saj jih ne bo mogoče od ničesar pobrati.

Po nekaterih podatkih izobrazba do naziva

magistra državo stane približno 160.000 evrov; če

študent nato zaposlitev najde v tujini, je za državo

ta znesek izgubljen. Vse, kar smo vložili v izobrazbo

mladih, v trenutku, ko je šolanje končano, prepustimo

globalnemu trgu. To je tako, kot če bi vse leto obdeloval

njivo, potem pa pustil sosedu, da brezplačno pobere

pridelke.

Če bomo spregledali pomen mladih, bomo

spregledali pomen družbe. Boj za mlade je boj za trdne

temelje družbe. Bolje ko bo za mlade, bolje bo za vse.«

8 SBC | SBC Forum | Februar 2020

Odseljeni mladi državljani RS

(20-29 let) med letoma 2014 in 2018

N=10.639

Izobrazba odseljenih mladih

državljanov RS

(20-29 let) med letoma 2014 in 2018

2014

899

897

1.796

2015

1.035 1.072

2.107

N=10.639

2016

1.130 1.259

2.389

osnovnošolska ali

manj 1.491

2017

2018

1.205 1.400

865

877

1.742

2.605

srednješolska 5.473

višješolska in

visokošolska 3.639

moški ženske Vir: Surs

Vir: Surs

Avtor: Marko Vidrih

Kljub večletni konjunkturi je

samo v zadnjih petih letih

Slovenijo zapustilo 10.639

mladih, od tega 3675 s terciarno

izobrazbo. Mladi v zadnjih letih

Slovenijo zapuščajo celo bolj

kot pred in med krizo. Da bi Slovenija mlade

kadre zadržala doma, mora preoblikovati celoten

ekosistem.

Ukrepi iz programa SBC 2020–22 Mladi so prihodnost

podjetne Slovenije, ki jih je na 3. SBC Forumu

predstavil SBC – Klub slovenskih podjetnikov, so

zelo konkreten odgovor na ta negativni pojav, hkrati

pa imajo širši namen: povečati blaginjo za vse

državljane.

1Nagradimo in motivirajmo najboljše

zaposlene

Uzakonimo izplačilo nagrade za uspešnost

brez plačila prispevkov in dohodnine v višini

do 200 odstotkov povprečne mesečne plače

zaposlenega v zadnjem letu. Tako bi imela podjetja

možnost dodatnega stimuliranja kadrov,

vključno z mladimi nadarjenimi strokovnimi

kadri, s čimer bi zaradi kvalitetnejšega razvoja

posredno pridobili vsi zaposleni.

2Z novimi dohodninskimi spremembami

razbremenimo plače za vrhunske

strokovnjake

Ukiniti je treba najvišji dohodninski razred ali

bistveno dvigniti njegov prag na vsaj 100.000

evrov. Slovenski vrhunski podjetniki za takšne

kadre tekmujejo vsaj na regionalnem, če ne

tudi na svetovnem trgu strokovnjakov. Z razbremenitvijo

najvišjega dohodkovnega razreda

bi si lahko privoščili boljše strokovnjake in

razvijali še boljše proizvode, od tega pa bi imeli

koristi vsi.

3Slovenske talente zadržimo doma oziroma

jih iz tujine privabimo nazaj domov

a) Uzakonimo posebno davčno olajšavo – znižanje

osnove za plačilo davkov za tri- do petletno

obdobje, če se mladi talenti iz tujine vrnejo

in svojo raziskovalno pot nadaljujejo v javnem

ali zasebnem sektorju v Sloveniji. Glede na

eksodus mladih Slovencev je ta ukrep nujen in

tudi javnofinančno koristen.

b) Spodbudimo nagrajevanje zaposlenih z

delniškimi opcijami (s pravico do kasnejšega

nakupa po vnaprej določeni ceni). To je način

vključevanja zaposlenih, zlasti mladih talentov,

med lastnike.

SBC Forum 9

4Mladim omogočimo dostop do več

kadrovskih stanovanj

Oblikujmo davčne spodbude podjetjem, ki bodo

gradila kadrovska stanovanja za svoje zaposlene.

Obenem ukinimo bonitete za zaposlene, ki

jim delodajalci omogočijo bivanje v najemniških

kadrovskih stanovanjih. Gre za pozitiven ukrep v

sklopu družinske politike, ki zmanjšuje negativne

okoljske vplive, omogoča policentrično gradnjo

stanovanj, preprečuje beg možganov in podobno.

5Iz izračuna socialnih pomoči izključimo

kadrovske štipendije, uvedimo olajšave za

štipendije

Kadrovske štipendije naj bodo – kot spodbuda

marljivim dijakom in študentom – izvzete iz

skupnega dohodka gospodinjstva. Poleg tega

naj se podjetjem priznajo dodatne olajšave pri

plačilu prispevkov delodajalcev, in sicer v višini

100 odstotkov izplačanih štipendij. Mladim iz

socialno šibkejših družin bi tako gmotno pomagali

v času šolanja, obenem pa mladi talenti ne

bi toliko odhajali v tujino.

7Podjetniške vsebine in podjetniško etiko

uvedimo v šole

Vsaj od začetka srednje šole naprej naj se uvede

obvezni program podjetniških vsebin in etike,

vključno z osnovami finančne pismenosti

in praktičnim spoznavanjem dela podjetnikov

v lokalni skupnosti. Podjetniška etika je nujna

zaradi stranpoti v zasebnem in državnem gospodarstvu,

podjetniške vsebine pa so temelj

za razvoj podjetnosti, ki jo nujno potrebujemo

za hitrejši gospodarski razvoj.

8

Slovenijo promovirajmo kot kadrovsko

destinacijo za tuje strokovnjake

Država naj za selektivno privabljanje tujih kadrov

pripravi in zelo hitro začne izvajati akcijski

načrt za promocijo Slovenije kot kadrovske

destinacije za visokostrokovne in deficitarne

kadre. Visokostrokovni in deficitarni zaposleni

podjetnikom in zaposlenim v njihovih podjetjih

pomagajo k hitrejšemu razvoju, celotna slovenska

družba pa pridobi več delovno aktivnih.

6Mladim omogočimo osnovno pravico do

obveščenosti o zaposljivosti

Država naj zagotovi proaktivno javno objavljanje

podatkov o zaposljivosti diplomantov

po programih in fakultetah. Tovrstni podatki

morajo biti pripravljeni po transparentni in

objektivni metodologiji ter objavljeni agregatno,

z objektivno interpretacijo. To je pravica

mladih!

Foto: Barbara Reya

3. Forum

GENERALNI PARTNER

Ostali Spoznorji

SREBRNI SPONZOR

10 2 SBC | SBC Forum | Februar 2020

Ko je team building

‘Tisti!’ team building

TOP 5 TEAM

BUILDING

PROGRAMOV

V LETU 2020:

Priznajmo si. V številnih podjetjih

se team buildinga drži

slab sloves. Na »Gremo

na team building!« mnogi

zavijejo z očmi: »Spet nas

bodo silili k pretvarjanju, kakšna super

ekipa, da smo.« In res, pomislek je

pogosto upravičen. Pa vendar, Forbes

nas opominja: »Team building ni

zapravljanje. Team building je najpomembnejša

naložba v vaše ljudi.« Če

je tisti pravi, se razume.

Učinkovit in pravilno izveden team

building vzpostavlja zaupanje, zmanjšuje

konflikte, spodbuja komunikacijo

in povečuje sodelovanje. Dober team

building utrdi lojalnost, ki pa je dobra

tako za kulturo podjetja kot tudi za

celotno poslovanje. Če se ob tem še

zabavamo, je (pozitiven) učinek še

toliko večji. Skratka, team building

je metoda, ki ji morajo podjetja, če

naj bodo uspešna, posvetiti resno

pozornost. V ETC Adriatic s svojimi

programi krepimo veščine prodaje,

pogajanj in vodstvenih sposobnosti,

največji poudarek pa namenjamo

komunikaciji, zabavi in razumevanju

med sodelavci.

ETC Adriatic je turistična in team building

agencija, ki preko leta organizira

več kot 100 dogodkov za stranke iz

celotne Evrope na različnih lokacijah

v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji in

Avstriji. Poleg team buildingov za vas

organiziramo tudi poslovne dogodke,

piknike in večdnevne izlete v tujino. V

decembru smo v Tivoliju organizirali

novoletno srečanje SBC. Verjamemo,

da imamo tudi za vaše podjetje nekaj

odličnih poslovno-zabavnih idej …

1. Newyorška Borza – Razgibana,

zabavna simulacija

newyorške borze, kjer ekipe

trgujejo z vrednostnimi

papirji, zlatom in bitcoini.

Zmaga ekipa, ki je preko

trgovalne ure najbolj spretna

in najbolj oplemeniti svoje

bogastvo.

2. Bitka za prestol – Kdo si ne

želi bojevati v seriji Game

of Thrones? Meči, lokostrelstvo,

vitezi, kralji, spletke,

zmaji … Oblečeni v srednjeveška

oblačila in žarečih oči

se zaposleni podajo v Bitko

za prestol.

3. Epic Hunt – Neskončno

število zgodb in lokacij. S

tabličnim računalnikom in

nahrbtnikom z obvezno

opremo lahko udeleženci

raziskujejo vse – od vrhov

Velike Planine do skritih kotičkov

mesta Rovinj, kjer se

spopadajo z različnimi izzivi

in miselnimi nalogami.

4. Grand Prix dirka – Izdelava

vozila, za katero se potrebuje

le podvozje, nekaj

materiala ter veliko ustvarjalnega

duha in sodelovanja.

Naloga je dinamična, zahteva

premišljeno razporeditev

sredstev in dobre pogajalske

sposobnosti.

5. Murder Mystery – Prva

konferenca ZN se je s

plenarnim delom v Ljubljani

začela že včeraj. Vse pa ne

gre po načrtu. Danes zjutraj

so pogrešili osrednjega

govornika konference, nekaj

ur kasneje pa so ga našli

mrtvega. Naloga prisotnih

bo – rešiti umor.

Promo

SBC | SBC Mladi | Februar 2020

11

Foto: Urban Štebljaj

Mladi kadri, ki

so odšli v tujino

in tam ostali, so

izgubljen biser

»Ni pomemben kapital, niso

pomembna poznanstva.

Pomembno je imeti strast, ljubezen

do dela ter vero vase, v ljudi, ki nas

obkrožajo, in v Slovenijo,« pravijo

člani SBC Mladih.

Avtor: Marko Vidrih

Cilj projekta SBC Mladi je

učinkovito povezati tri

podjetniške skupine: najbolj

etablirane podjetnike (člane

SBC), njihove naslednike

(SBC Nasledniki) in najbolj

perspektivne mlade podjetnike po stažu (SBC

Mladi).

Gre za selekcijo perspektivnih mladih

podjetnikov z nadpovprečnimi poslovnimi

rezultati, ki ambiciozno vodijo lastna podjetja in

gospodarstvu prinašajo nezanemarljivo dodano

vrednost. Kot vsem že uveljavljenim članom SBC

je tudi mladim skupno to, da imajo voljo do dela,

ustvarjanja in napredka, seveda ob upoštevanju

etike in moralnih vrednot.

Začne se s šolo

Dolgoročni načrt SBC Mladih pod sloganom

»Mladi za mlade« je uvedba podjetniških vsebin

in finančnega opismenjevanja v šole. Podjetniške

vsebine, etika in pozitivna miselna naravnanost

mladostnikov do podjetništva so ključ do zdrave

ekonomske prihodnosti, menijo člani SBC Mladih.

Za začetek se bodo usmerili na dve do tri

ključne točke za vsako obdobje izobraževanja in

se osredotočili na to, kaj je v hitro spreminjajočem

se družbenem okolju mogoče spremeniti z vidika

uporabnosti kadra za gospodarstvo. Kadri,

podkovani s temi vsebinami, bodo konkretneje

razvijali svoje sposobnosti v podjetjih, kar bo

dolgoročno privedlo do boljše gospodarske

klime v državi. Obenem pa po stažu mladi člani

12 SBC | SBC Forum Mladi | | Februar 2020

SBC želijo s primeri dobre prakse širiti zdravo

miselnost o podjetnikih in pomen podjetništva v

širšem smislu.

Nevarnost: pokojnine utegnejo biti še

skromnejše

Namesto da bi morda zagnali digitalni marketing

in promovirali Slovenijo kot kadrovsko destinacijo

za visoko deficitarne kadre, je Slovenija še

vedno najbolj aktivna na Balkanu, kjer se bazeni

delavcev praznijo. »Očitno se ne zavedamo, da

bodo pokojnine, če tega ne storimo, še bolj uboge

kot sicer,« poudarjajo pri SBC Mladih.

Po njihovem mnenju bi se morali nehati bati

tujcev, saj se pri slovenski miselnosti že v osnovi

čuti odpor do tuje delovne sile. Prav mešanje

znanj in izkušenj je zelo pomembno za napredek

podjetij in gospodarstva. Fluktuacija mladih kot

delovnega kadra je v Evropi nekaj normalnega in

se intenzivno povečuje, medtem ko v Sloveniji

miselnosti še nismo spremenili in za to si bo treba

dejavno prizadevati, opozarjajo SBC Mladi.

Med razlogi, zakaj mladi Slovenijo

zapuščajo še bolj množično kot v času krize,

izpostavljajo dva. Prvi je povezan z mobilnostjo

mladih, ki je čedalje večja, njihova vpetost v

globalne izobraževalne in karierne trge pa s tem

tudi intenzivnejša. Po drugi strani se jim razmere

zdijo slabše, kot so v resnici, predvsem zaradi

politikov in drugih pomembnih odločevalcev, ki

onesnažujejo javno mnenje.

Drugi razlog vidijo v izobraževanju: »Povsem

upravičen je očitek, da zastarela izobraževalna

vertikala ne sledi potrebam podjetij in podjetnikov.

Stik med izobraževanjem in podjetništvom je

preslab. Navsezadnje slovenska podjetja prav

zato pri ponujanju plač in drugih izzivov ne morejo

slediti konkurentom v razvitih državah, kjer je

dodana vrednost zaradi bistveno bolj sinhronega

delovanja države in podjetij opazno višja kot v

Sloveniji.«

»Naj politika zagotovi perspektivno

prihodnost«

Glavnega krivca za nastali položaj člani SBC

Mladih vidijo v političnih strankah, ki mladih ne

uvrščajo v središče svojih programov. »Ključno je,

da nam v Sloveniji zagotovijo močno perspektivno

prihodnost,« pravijo. »Slednje lahko dosežejo

predvsem z močnim podjetniškim okoljem,

kjer bodo podjetja mladim lahko ponudila

perspektivne službe. To bi moralo postati glavni

fokus programov političnih strank.«

Mladi kadri, ki so odšli v tujino in tam ostali, so izgubljen

biser, saj je celotna družba vlagala vanje. Da bi se izognili

ponovni seriji napak, si SBC Mladi želijo, da bi država

upoštevala predloge, ki jih je predstavil SBC, in bila v prihodnje

mladim talentom sposobna ponuditi višjo dodano vrednost.

Matic Vizjak, predsednik iniciativnega odbora sekcije

SBC Mladi.

V devetih letih prek devetih služb do

podjetništva

Matic Vizjak, predsednik iniciativnega odbora

sekcije SBC Mladi in dvakratni prejemnik naziva

inovativnega mladega kmeta.

»Čeprav sem bil rojen na ekološki kmetiji

in vzgojen v slogu spoštljivega ravnanja z

naravo, me ta panoga nikoli ni privlačila do te

mere, da bi jo videl kot svoj poklic. Zato sem

samo nekaj dni po prestopu praga polnoletnosti

zapustil Slovenijo in se odpravil delat na tovorno

ladjo v Singapur. Do danes je bila to najtežja

preizkušnja v mojem življenju. A če bi zavrtel čas

15 let nazaj, bi vse skupaj zagotovo ponovil.

Ko si še kot rosen najstnik cele mesece

odvisen samo od sebe na drugem koncu sveta,

na odprtem morju, brez stikov s prijatelji in

družino, res spoznaš, kje so tvoje meje. S to

odpravo sem pridobil neutrudne delovne navade,

samostojnost in notranjo psihično stabilnost v

stresnih trenutkih.

Kot kuharski chef sem živel in delal tudi

v Avstraliji, nakar sem po dveh letih nadaljeval

službovanje v Portorožu, kjer sem vztrajal do 27.

leta. Skratka, v devetih letih sem zamenjal devet

služb, nato pa se naveličan vsega vrnil domov na

kmetijo ter se prijavil na zavod med brezposelne.

To je bila najnižja točka v mojem življenju.

Nisem imel denarja, še manj znanja o

kmetijstvu, imel pa sem kup idej in izjemno

srečo, da jim je bil oče, ki zame predstavlja

pravo enciklopedijo znanja, vedno pripravljen

prisluhniti. Tako sva združila moči in po enem

letu našo kmetijo popeljala do naziva inovativni

mladi kmet Slovenije 2017 & 2018.

Danes imamo štiri blagovne znamke,

24 produktov in smo prisotni na širšem delu

Slovenije. Lani so se nam začela odpirati

tudi vrata v tujino, a ker smo za izvoz seveda

mnogo premajhni, smo se v ta namen povezali

z zunanjimi izvajalci. Verjamem, da nam bo pri

tem pomagala tudi vizija in poslanstvo SBCplatforme,

saj med člani že potekajo nekateri

interni pogovori.«


Globalna tveganja v 2020 133

Vodilni

ponudnik

3D tiskanja

v regiji

Član

Deproma izvaja 3D tiskanje razvojnih prototipov in polizdelkov

za maloserijsko proizvodnjo, izvajajo pa tudi dodelave.

D

ružinsko podjetje Deproma

s Srednje Bele pri

Preddvoru se ukvarja s

3D tiskom plastičnih kosov.

Po besedah direktorja

Mateja Robleka so največji ponudnik

teh storitev v Sloveniji in tudi

na območju nekdanje Jugoslavije. So

tehnološko najmočnejši in primerljivi

s ponudniki iz razvitih držav.

Izdelava prototIpov

alI polIzdelkov

Usmerjeni so v visokokakovostno industrijsko

področje 3D tiska. Ponujajo

dva segmenta. Prvi je izdelava prototipov

v fazi razvoja izdelkov. »Sodelujemo

z večino večjih slovenskih podjetij,

ki imajo lasten razvoj; trenutno imamo

več kot 150 strank,« razlaga sogovornik.

Pri izdelavi prototipov s pomočjo

3D tiska Roblek njihovo prednost

vidi v hitrosti in kakovosti izdelave.

Te strankam omogočajo preverjanje

konstrukcije in funkcionalnost bodočega

izdelka, dizajn, ergonomijo, z njimi

lahko nastopajo na sejmih, ali pa jih

dajo kupcem v testiranje.

Vedno bolj se uporablja drugi segment,

ki ga ponujajo – 3D tisk kot proizvodna

tehnologija za izdelavo polizdelkov, kjer

gre za male serije ali tehnološko zahtevne

kose. »Tukaj podjetja tehtajo med

stroški izdelave orodja za injekcijsko

brizganje ali stroški 3D tiska. Pri tem se

polizdelek proizvaja neposredno iz računalniškega

modela,« pravi Matej Roblek.

vrhunska oprema In materIalI

Trenutno so opremljeni s petimi industrijskimi

3D tiskalniki in uporabljajo vrhunske

materiale. Pri tem gre za stroje, ki delujejo

na osnovi SLS in SLA tehnologije.

Pri tehnologiji SLA (stereolitografija) so

izdelki narejeni iz smole, ki se jo oblikuje

s pomočjo laserja. Z njo se proizvajajo

zlasti prototipi. Ti so natančno izdelani,

imajo gladko površino, dobre mehanske

lastnosti, možni sta izdelava drobnih

detajlov in enostavna naknadna obdelava

(brušenje, barvanje, metaliziranje

in lepljenje). V okviru te tehnologije

imajo tri stroje in tri različne materiale:

klasičnega belega (podoben ABS-u),

transparentnega (omogoča svetlobno

prepustnost) in specialni material z

visoko temperaturno obstojnostjo.

»Storitve s pomočjo SLA tehnologije

za industrijsko rabo ponujamo edini v

Sloveniji,« poudarja Matej Roblek.

Pri tehnologiji SLS (selektivno lasersko

sintranje) je osnovni material plastični

prah, ki se stopi s pomočjo laserja in

tako oblikuje izdelke. Ti so namenjeni

za prototipe in končne izdelke v okviru

maloserijske proizvodnje. Pri tej je ob

večjih količinah mogoče doseči tudi

precejšnje znižanje cene izdelkov.

dodelave In uvajanje InjekcIjskega

brIzganja

V Depromi izvajajo tudi dodelave, kot so

barvanje, mehanske dodelave in sestavljanje.

Pri barvanju opravljajo osnovno

barvanje, lakiranje in potopno barvanje.

Zlasti potopno barvanje s črno barvo

je zanimivo za maloserijske izdelke. S

potopnim barvanjem se kosi zaščitijo

brez dodatnega nanosa sloja, saj se

barva kemično veže in delno impregnira

v izdelek. Dodatno uvajajo dejavnost

injekcijskega brizganja prototipnih in

maloserijskih kosov, tudi v kombinaciji s

3D tiskanimi plastičnimi orodnimi vložki.

vztrajna dvomestna rast

Depromi obseg prihodkov nenehno

raste – na leto za približno 30 odstotkov.

Lani so ustvarili 390 tisoč evrov

prihodkov. V podjetju so trije zaposleni.

Več kot 80 odstotkov prihodkov

ustvarijo v Sloveniji, ostalo pa na

Hrvaškem, Avstriji in Nemčiji. Obseg

proizvodnje bodo povečevali. V letu

2019 so v nove tehnologije in proizvodne

kapacitete investirali 0,5 milijona

evrov. Njihov cilj je svojim strankam

zagotavljati najnovejšo tehnologijo in

materiale ter s tem visokokakovostno,

ekonomično in hitro izdelavo.

Pravijo, da so specialisti za 3D tisk.

Dosedanji rezultati in dolgoročno

partnersko sodelovanje z njihovimi

strankami jim to pritrjuje.

DEPROMA d.o.o., Razvoj, prototipiranje in proizvodnja / Srednja Bela 10, 4205 Preddvor, Slovenija

T: +386 40 29 77 55 / E: info@deproma.si / W: www.deproma.si

Promo

14 SBC | SBC Vitez Forum dela | Februar | 2020

Trije elementi kipca

vitez dela: kamen,

kovina in steklo.


Recept za rast,

startup energijo

in psihološko

varnost

»Moč podjetništva ni le nizanje

poslovnih uspehov, ampak predvsem

vlaganje v zaposlene, da imajo možnost

za kakovosten osebni razvoj in timsko

delo,« izpostavlja letošnji prejemnik

nagrade vitez dela Janez Novak.

Avtor: Marko Vidrih

Kipec viteza dela je sestavljen

iz treh komponent – prva

je temeljna ideja: začetek in

močan temelj, ki ga simbolizira

trden kamen. Sledijo različne

poti realizacije, različni pristopi

in pogledi vsakega posameznika v timu ter

nadgradnje, ki jih simbolizira upogljiva kovina.

Tretja pa je notranja bit, srce, srčika tistega,

kar mora imeti v sebi vsak, ki stremi k napredku –

to pa predstavlja osrednji del kipca, steklo. Ko vse

tri komponente združimo, dobimo celovito sliko

trdno stoječega, idejno razgibanega in unikatno

realiziranega viteza dela.

Tako so na 3. SBC Forumu predstavili kipec

priznanja vitez dela. Na natečaj za priznanje se je

prijavilo dvanajst vrhunskih podjetnikov. Med njimi

je šestčlanska strokovna komisija, ki so jo sestavljali

Nataša Bazjak Cristini (kadrovica leta 2019 in

regionalna HR-direktorica v Atlantic Grupi), Milan

Dragić (regijski direktor v Bisnodu), Miro Smrekar

(direktor v Adeccu Slovenija), Marjan Batagelj

(predsednik SBC in predsednik UO Postojnske

jame), Miha Bavec (član SBC ter ustanovitelj in

direktor Transformacije) ter Goran Novković (izvršni

direktor SBC), izbrala pet finalistov.

Peterica v finalnem izboru

Plaketo za uvrstitev v finalni izbor so prejeli:

Miran Rauter (lastnik podjetja Hermi, d. o. o.),

Marko Lotrič (večinski lastnik podjetja Lotrič

Meroslovje, d. o. o.), Robert Medle (lastnik

podjetja Roletarstvo Medle, d. o. o.), Miha Lavtar

(lastnik podjetja Optiweb, d. o. o.) in Janez Novak

(solastnik podjetja RLS merilna tehnika, d. o. o.),

ki je bil razglašen tudi za prejemnika priznanja.

Vitez dela

15

Ob prejemu veličastnega kipca vitez dela je

Janez Novak izpostavil pomen sodelovanja.

Pravite, da je pomembno sodelovanje. Lahko

navedete primer dobre prakse?

Bolj kot enkratna praksa je to naša organizacijska

kultura, ki sodelovanje omogoča in spodbuja. Ta

je odprta, vključujoča, omogoča največjo potrebno

pretočnost informacij in, kar je najpomembnejše,

ponuja dovolj psihološke varnosti. V takem okolju

sta sodelovanje in vsesmerna komunikacija

naravna.

Katere ukrepe ste sprejeli oziroma katerih

načel se držite?

Zelo težko bi govoril o posameznih ukrepih.

Govorim lahko o naši organizacijski kulturi, v

kateri nam je kljub hitri rasti uspelo ohraniti

dovolj startup energije in agilnosti, da ostajamo

inovativni. Znanje je v podjetju vrednota in veliko

vlagamo v razvoj zaposlenih.

Kaj vam pomeni priznanje vitez dela?

To priznanje je bilo podeljeno prvič in res sem

ponosen, da sem ga dobil. Še posebej pomembno

se mi zdi sporočilo, ki ga nosi to priznanje;

namreč, da moč podjetništva ni le nizanje

poslovnih uspehov, ampak predvsem vlaganje

v zaposlene, da imajo možnost za kakovosten

osebni razvoj in timsko delo.

Foto: Barbara Reya

Peterica finalistov v

izboru za nagrado

vitez dela.

Podjetje so zaposleni, sodelavci

s svojim znanjem, veščinami in

kompetencami, zato je nujno skrbeti

za strokovni in osebnostni razvoj

svoje ekipe.

Zakaj so po vašem mnenju zaposleni

pomembni?

Podjetje so zaposleni, sodelavci s svojim

znanjem, veščinami in kompetencami, zato je

nujno skrbeti za strokovni in osebnostni razvoj

svoje ekipe. Poleg tega je treba zagotoviti takšno

infrastrukturno in kulturno okolje, da se sodelavci

lahko maksimalno razvijejo in maksimalno

prispevajo.

Kako pomembno je zaupanje zaposlenim

in prenos odgovornosti nanje za izvedbo

določenega dela?

Pomembno je, da vzgajaš zaupanja vredne

sodelavce. Odgovornost se gradi skupaj s tem.

Kakšen bi bil vaš konkreten

recept za višjo dodano vrednost

na zaposlenega?

V naši panogi so bistveni trije koraki:

inoviranje, patentna zaščita in trženje.

Pomembno je, da vlagamo v inovacije

in ponujamo vedno nove izboljšave.

Ko spodbujamo inovativnost,

obvezno poskrbimo, da je novost oziroma

izboljšava patentno zaščitena. S tem lahko tudi

cena izdelka dalj časa ostane visoka. Ko ugotoviš,

kako ustvariti unikaten in dragocen izdelek, pa je

treba poskrbeti, da je ta tudi primerno predstavljen

na trgu.

Kateri ukrep je bil ključen za napredek

zaposlenih v vašem primeru?

Bolj kot ukrep je to način dela z zaposlenimi in

uspešno obvladovanje hitre rasti našega podjetja.

Napredek je konstanten, in ne stvar prelomnice ali

enega dogodka.


Predsednik SBC Marjan Batagelj in prejemnik priznanja Janez Novak, RLS

merilna tehnika, ob podelitvi nagrade.

16 SBC | ZA SBC podjetno Forum | Slovenijo Februar 2020 | Februar 2020

Kako vse

podjetnost

zvišuje blaginjo

Osem ključnih poant

sogovornikov z omizja

o pomenu podjetnosti

na 3. SBC Forumu.

Avtor: Marko Vidrih

Podjetnost in podjetniška

miselnost nista povezani le

s podjetniki, pač pa ju lahko

uporabi vsak posameznik,

na glede na to, kaj v življenju

počne. Je orodje, s katerim

lahko posameznik uresničuje tako zasebne kot

poklicne cilje. Ker podjetnost zvišuje blaginjo

države, prinaša koristi vsem družbenim

skupinam.

Akcija ZA podjetno Slovenijo je nadaljevanje

istoimenske peticije, ki jo je SBC zagnal kot

podporo ukrepom za boljše podjetniško okolje.

Kampanjo, ki stremi h krepitvi pomena podjetnosti

v Sloveniji, so s svojimi izjavami med diskusijo na

3. SBC Forumu 2020 podprli ambasadorji, člani

usmerjevalnega odbora in člani SBC – Kluba

slovenskih podjetnikov.

Učni načrti niso v

skladu z realnimi

potrebami.

Alenka Knez, soustanoviteljica

portala S.O.S. šola

Vsak naj odkrije svojo

dodano vrednost.

Alma Kochavy,

Odprta kuhna, ambasadorka ZA

podjetno Slovenijo

»Učni načrti v OŠ so

preobsežni ter niso v

skladu s potrebami

realnega življenja

in razmerami, v

katerih živimo. V

okviru SBC povežimo

nekaj zainteresiranih

posameznikov v

skupino, ki bo spremljala pouk matematike v

prvih treh razredih OŠ. Če bi predmete v prvi

triadi naravnali tako, da bi z dobro učiteljevo

razlago učenec imel jasna navodila za primeren

obseg šolskega in domačega dela, vloženi trud

pa bi bil nagrajen s pravično in realno oceno, bi

šolarji in učitelji osnovne elemente podjetništva

udejanjali, torej živeli, vsako šolsko uro posebej.«


»Vsak naj se zazre vase

in odkrije svojo dodano

vrednost. Treba je

razvijati tisto, v čemer

smo dobri.«

Podjetništvo ponuja

svobodo.

Tanja Skaza, članica

UO SBC, Plastika Skaza

»Podjetništvo ponuja

svobodo, ki si jo

moramo prilagoditi, da

ustvarjamo takrat, ko

tako čutimo.«

Foto: Barbara Reya


ZA Podjetno podjetno Slovenijo

17

Podjetništvo je kot

alpinizem.

Marko Lukić, član

SBC, Lumar IG

Opolnomočiti je treba

učitelje in ravnatelje.

Katja Kraškovic,

članica SBC, Gea College

»Podjetništvo je kot

alpinizem, oba sta

ekstremna športa – če

narediš napako, te ta

ogromno stane. Prava

pot vodi le preko vrha,

varni pa smo šele, ko

se vrnemo v dolino. Če

ti v Sloveniji spodleti, si

preprosto mrtev. V tujini je drugače; vemo, da je

najboljšim podjetnikom mnogokrat spodletelo,

preden so uspeli.«

Poznamo tri tipe

podjetnih oziroma

podjetniških ljudi.

Sašo Palčič, član SBC Mladi,

Madwise

»Poznamo tri tipe

ljudi. Vse tri je treba

izobraževati, vendar o

zelo različnih zadevah.

Podjetni so tisti, ki

jih žene ustvarjanje.

Treba jim je zagotoviti

ustrezne pogoje za delo,

jih spodbujati, hvaliti in

jim omogočiti, da navdihujejo tudi druge.

Podjetniški, in ne tudi podjetni, so tisti, ki

jih je treba povezati s podjetnimi, saj jim ti lahko

pomagajo uresničiti podjetniške ideje.

Tretji tip so podjetni s podjetniško žilico.

Njim je dobro predstaviti denimo zamisel o 'spinoffu'

kot možnosti, v kateri lahko nekdo v okviru

obstoječega podjetja razvije svojo idejo.«

Foto: Urban Štebljaj Foto: Urban Štebljaj

»Nujno je treba

opolnomočiti učitelje

in ravnatelje, če želimo

doseči preobrat v

celotnem šolskem

sistemu.«

Študentom ponudimo

mentorstvo in prakso.

David Aleš, član SBC

Mladi, ABC Business Academy

»Naši študentje imajo

premalo možnosti videti,

kako podjetništvo deluje

v praksi. Študentom

ponudimo mentorstvo in

prakso.«

Od besed je treba

preiti k dejanjem.

Žiga Gombač,

ambasador ZA podjetno

Slovenijo in mladinski pisatelj

»Spremeniti je treba

dojemanje, da je

to nekaj slabega in

odvečnega. Podjetnost

je nujno potrebna, da

lahko počnemo, kar

želimo, ob tem pa

osebnostno rastemo

in vračamo družbi. Od

besed je treba preiti k dejanjem.«

Foto: Barbara Reya Foto: Barbara Reya


18 SBC | SBC Mladi Forum kadri | Februar 2020

Pet nasvetov, kako privabiti

mlade in jih prepričati, da

ostanejo v podjetju

Podpora, mentorstvo,

motivacija in izzivi so

ključni elementi, ki jih

mladi danes pričakujejo

na delovnem mestu.

Avtor: Marko Vidrih

Kljub gospodarski rasti in številnim

pozitivnim kazalnikom se Slovenija

že leta spopada z uhajanjem rok

v tujino. Čeprav se najpogosteje

govori o begu možganov, torej o

visoko izobraženih kadrih, pa delo

v tujini iščejo tudi tisti z

nižjo izobrazbo, ki jih naše

gospodarstvo prav tako

potrebuje. Kako naj slovenska

podjetja privabijo in prepričajo

mlade, da ostanejo pri njih,

z dobrimi primeri iz prakse

ponazarja Miha Lavtar iz

podjetja Optiweb, član SBC –

Miha Lavtar,

Kluba slovenskih podjetnikov,

Optiweb, d.o.o. ki je mlad podjetnik tudi sam.


1»Employer branding« ali znamčenje

delodajalca

Prednosti delodajalca, delovno okolje, ki ga ponuja,

ekipa in tudi splošno vzdušje v podjetju

morajo biti jasno prikazani.

Lavtar: »Pri Optiwebu se vedno trudimo, da

svojo Opti-kulturo izražamo na naših družbenih

omrežjih, v medijih in tudi v živo. Vse kanale izkoristimo

v svoj prid in prek njih sporočamo, da

smo mlado podjetje z inovativnimi digitalnimi

rešitvami, ki skrbi za svoje zaposlene, je družini

prijazno in transparentno. Tako v podjetje privabimo

primerne kandidate in jih po najboljših

močeh poskušamo zadržati tudi na dolgi rok.«

2Selekcijski postopek

Pri izbiri primernih kandidatov mora podjetje

nastopiti transparentno, ponujeno delovno

mesto mora prikazati realno in se držati obojestranskega

dogovora.

Lavtar: »Že od samega začetka sodelovanja

vedno stremimo k temu, da kandidatu ponudimo

največ. Tako imata obe strani največje možnosti

za uspeh. Uskladimo pričakovanja, kolikor mogoče

realno prikažemo potek dela in smo pri tem

iskreni. Slednje morda na dolgi rok pomeni, da si,

če s kandidatom 'nismo za skupaj', to tudi priznamo,

a se vedno razidemo v dobrih odnosih.«

3Odločilnih je prvih šest mesecev

Med poskusno dobo se najbolj pokaže, ali je

kandidat zares primeren za podjetje ali ne.

Lavtar: »Pri Optiwebu poskusna doba traja šest

mesecev. Prav v tem obdobju je ključno, da se

izkažemo mi kot delodajalec in kandidat kot

potencialni zaposleni. V prvi vrsti je naša naloga,

da kandidatu zagotovimo čim več podpore in primerno

mentorstvo ter s tem povečamo možnosti

za obojestranski uspeh. V tem času pa se enako

lahko izkaže tudi kandidat in se razvije v lojalnega

ambasadorja podjetja ali pa med poskusno

dobo ugotovi, da mu delo ni povsem pisano na

kožo, kar pozneje vodi v zaključek sodelovanja.«

4Delovno okolje in kultura podjetja

Ustvariti delovno okolje, ki zaposlene motivira,

in hkrati ohraniti kulturo podjetja, s katero

dosegamo najboljše rezultate, ni preprosto,

vendar je ključnega pomena za podjetja, ki želijo

privabiti in obdržati mlad kader.

Lavtar: »Za nas so naši zaposleni vedno na

prvem mestu. To povečuje motivacijo in daje

zagon, hkrati pa zaposlenim prinaša občutek

varnosti in pripadnosti podjetju. Vedno se

trudimo ohranjati dobre odnose, morebitne

ovire na poti rešujemo in gladimo sproti, hkrati

pa vedno upoštevamo mnenja in se trudimo

ustvariti delovno okolje, v katerem je slišan

prav vsak.«

5Delo, ob katerem možgani ne spijo

Mlajše kandidate privablja delo, ki ponuja

intelektualne izzive ter možnost nadgrajevanja

in izboljšav.

Lavtar: »Pri Optiwebu že narava dela zahteva

sprejemanje vedno novih izzivov, saj se na

področju digitalnih rešitev spremembe dogajajo

skoraj vsak dan. Naši zaposleni imajo tako

možnost nadgrajevanja svojega znanja, pri

čemer rastejo tako osebnostno kot karierno.

Prav odmik od rutinskega dela je tisto, s čimer

jih uspemo privabiti in zadržati.«

Obvladovanje tveganj

19

30 LET

BIVANJA

V SOŽITJU

Praznujemo 30 let razvoja okolju in zdravju prijaznih, energetsko učinkovitih ter

tehnološko dovršenih lastnih konstrukcijskih sistemov in uspešnega poslovanja.

Ponosni smo na vrednote, ki jim sledimo od samega začetka – individualnost,

prilagodljivost, kakovost. Vsaki naši stranki se posvetimo v celoti, od začetka

načrtovanja do tega, da zanjo zgradimo dom po meri.

WWW.RIHTER.SI

20

SBC | Forum v fotografijah | Februar 2020

1

2

5

6

9

10

13

14

Forum v fotografijah 21

3

4

7

8

11

12

1 – Zbrane je nagovoril tudi predsednik

republike Borut Pahor.

2 – Razprava o mladi koaliciji za

Slovenijo .

3 – Janko Kodila, član SBC in lastnik

šunkarne Kodila (desno), v pogovoru

z direktorjem Tehnološkega parka

Ljubljana Jernejem Pintarjem.

4 – Izvršni direktor SBC Goran Novković

je na forumu predstavil paket

ukrepov, ki bodo podprli mlade in s

tem prihodnost Slovenije.

5 – »Mladi morajo v tujino. Hkrati

pa dajmo pripeljati svet v Slovenijo.«

Tako je v studiu o ukrepih za mlade

razmišljal Andrej Ržišnik, član SBC in

lastnik podjetja Protim Ržišnik Perc

(tretji z leve). Ob njem na levi Jernej

Pintar in predsednik uprave NLB Blaž

Brodnjak, na desni pa Timotej Homar

iz Društva VTIS, ki združuje 1500 članov

– v tujini izobraženih Slovencev,

in Martin Nahtigal iz Mladinskega

sveta Slovenije.

6 – Dvorana na Brdu pri Kranju je bila

polna do zadnjega kotička.

7 – Diskusija o tem, ali je okolje v

Sloveniji spodbudno za mlade podjetniške

upe.

8 – V studijskem pogovoru so se

sodelujoči dotaknili tudi izobraževalnega

sistema v Sloveniji: Katja

Kraškovic, članica SBC in direktorica

Gea College, ustanoviteljica Odprte

kuhne Alma Kochavy, ki je tudi ambasadorka

akcije ZA podjetno Slovenijo

in član SBC Mladih David Aleš iz

podjetja ABC Business Academy.

9 – Trenutek pred slovesno razglasitvijo

dobitnika nagrade vitez dela.

10 – Tone Stanovnik, direktor podjetja

Špica International, je izpostavil,

da Slovenija lahko s pridom izkoristi

svojo agilnost in izjemen geostrateški

položaj. Po besedah Tomaža Laha,

lastnika podjetja Nektar Natura, je

treba mlade spodbujati k rasti znotraj

podjetij, z znanjem in izkušnjami pa

lahko pri tem občutno pomagajo

tudi člani SBC. Da so mladi hrbtenica

in prihodnost, je prepričan tudi

lastnik podjetja Gambit trade Aljoša

Domijan.

11 – Posebni gost – Portugalec

Andre Costa iz organizacije Start up

Lizbona.

12 – Sproščeno druženje udeležencev

Foruma.

13 – Zanimanje medijev za dogodek.

14 – Foto postanek.


(1, 2, 3, 4, 5, 7, 9, 12, 13)

Barbara Reya

(6, 8, 9, 10, 11, 14)

22

Član

Krepko začenja

pohod na

evropske trge

Kefirji Krepko, ki so prepričali marsikaterega Slovenca, so

od lani na voljo tudi Avstrijcem v tamkajšnji Sparovi verigi;

naslednji izvozni cilj pa je Skandinavija, kjer si tudi želijo

okus pravega kefirja.

Mlekarna Krepko

se je na osvajanje

evropskega trga

podala s pomembno

konkurenčno

prednostjo – edina v EU proizvaja

kefir po tradicionalni kavkaški

metodi iz kefirnega zrna. Temu

se je zapisala že pred dobrimi

dvajsetimi leti, ko sta jo leta 1995

ustanovila zakonca Dunja in Brane

Kelečević, ki sta iz držav nekdanje

Sovjetske zveze prinesla živa kefirjeva

zrna in v majhni mlekarni v

Lazah pri Logatcu začela izdelavo

tradicionalnega kefirja.

In ravno naravni izvor njihovega kefirja

je prepričal Avstrijce, ki sicer najraje

posegajo po lokalnih, v njihovi državi

pridelanih živilih. Podobno je tudi v

Skandinaviji. Tamkajšnji kupci vedo,

da je kefir zdrav, želijo pa si okus

pravega, po tradicionalnem receptu

narejenega kefirja. V mlekarni Krepko

načrtujejo, da jim ga bodo ponudili še

letos. Z eno od skandinavskih držav,

ki jo zanima odkup njihovega kefirja,

se že pogovarjajo o sodelovanju.

Proizvodnja kefirja Po zahtevni

tradicionalni metodi

Sandra Turnšek, direktorica ekološke

Promo

23

mlekarne Krepko, ki sodi v drugo

generacijo družine Kelečević, v zvezi

z njihovo poslovno filozofijo pravi:

»Kefirja se nismo lotili zaradi denarja,

ampak zaradi tega, ker smo ga pogrešali.

Njegovo izdelavo po tradicionalni

metodi iz Kavkaza pa smo začeli zato,

ker je to edini pravi kefir in le tako

pripravljen prinaša opevane učinke

na zdravje. Proces je zelo zamuden in

dolgotrajen, zato se ostale mlekarne

večinoma odločajo za izdelavo kefirja

iz instant pripravka. To, kar ponujajo

trgovine, s pravim kefirjem nima dosti

skupnega – seveda z izjemo našega

tradicionalnega Krepka.«

Prenovljena celostna

grafična podoba za večjo

Prodornost

Za bolj uspešen osvajalski pohod

po Evropi so v letošnje leto stopili s

prenovljeno celostno grafično podobo.

»Na embalaži bolj izstopa napis kefir,

hkrati na izdelkih prvič poudarjamo

svoje tehnološke prednosti pred

drugimi. Želimo si, da naš krepki suhec

postane sinonim za pravi kefir, in doseči

tako prepoznavnost, da bodo kupci,

ko se bodo spomnili na kefir, pomislili

na Krepko,« poudarja sogovornica.

Poleg nove celostne podobe so letošnja

novost tudi novi okusi kefirjev –

maline, rdeče pese in višnje. Obenem

bodo še bolj poudarjali dejstvo, da je

kefir iz kefirjevega zrna varen tudi za

ljudi, ki imajo močno alergijo na laktozo.

Kot dokaz so na osnovi kontrole

neodvisnega pooblaščenega laboratorija

pridobili certifikat 'brez laktoze'.

V mlekarni Krepko tako ponujajo

celovito linijo kefirjev iz ekološkega

in konvencionalnega mleka, sadno-

-zelenjavne in brez laktoze. Z njimi

ustvarijo 80 odstotkov prihodkov.

tudi drugi ekološki izdelki

Poleg kefirja njihova proizvodnja obsega

celotno paleto mlečnih izdelkov

– vsi so živila z visoko biološko dodano

vrednostjo in narejeni iz visokokakovostnega

nehomogeniziranega slovenskega

mleka. Ekološko pridelavo mleka

so začeli leta 2007. Ob tem Sandra

Turnšek pravi, da proizvajajo le izdelke,

ki bi si jih želeli kupiti tudi sami. V prihodnosti

želijo pridelati večino slovenskih

bio-ekoloških mlečnih izdelkov, s poudarkom

na razvoju in trženju izdelkov, ki

vsebujejo tradicionalni kefir.

oranje ledine od

samega začetka

Uspehi pa niso prišli čez noč. Sogovornica

pravi, da je bil osnovni pogoj

za ekološko pridelavo, da so organizirali

kmete, da so pridobili ekološke

certifikate, se začeli ukvarjati z ekološko

pridelavo mleka in organizirali njegov

odkup. »Težav je bilo cel kup, tudi

tehničnih, saj takrat še ni bilo ločenih

cistern za ekološki prevoz mleka,« se

izzivov v tistih časih spominja Sandra

Turnšek. Pri tem so orali ledino, saj

so potrebne certifikate v Sloveniji

pridobili prvi.

Podjetništvo iz roda v rod

Družini Kelečević je podjetništvo položeno

v zibelko. Dunja in Brane Kelečević

sta se na začetku devetdesetih

let iz založniških voda z nakupom

zadružne sirarne, ki se je tako kot večina

podobnih obratov po letu 1991

znašla v težavah, podala na občutljivo

področje proizvodnje hrane. Sicer

je v tistem času na slovenskem trgu

močno primanjkovalo dobrih mlečnih

izdelkov iz nekdanje Jugoslavije, a je

bila njuna poteza vseeno tvegana.

Preden sta delo začela v mlekarni

Krepko, sta se v okviru lastnih podjetniških

projektov kalila tudi Sandra

Turnšek in njen brat Daniel Kelečević,

ki je danes tehnični direktor.

sproščeni odnosi in vodenje

Družinsko vzdušje vlada tudi v

mlekarni Krepko, ki deluje kot dobro

utečeni stroj. Sandra Turnšek je najsrečnejša,

ko iz proizvodnje zasliši nasmejane

glasove ali celo petje. »Veseli

so, ko me zjutraj srečajo. Če me nekaj

dni ni, me celo objamejo in to so tiste

lepe stvari, ki te ženejo naprej.«

Bo poslanstvo mlekarne Krepko nadaljevala

tudi tretja generacija družine

Turnšek-Kelečević? Sandra Turnšek

na to odgovarja: »Starši me v kakršnokoli

svojo idejo ali pa v podjetništvo

nikdar niso želeli vpeljati na silo, so

mi pa vedno stali ob strani. Ko bi se

počutila zrelo, sposobno in ko bi to

želela, pa so mi bila vrata na stežaj

odprta. Enako jaz počnem s svojimi

otroki. Naj se izkusijo v življenju, naj

jih ono izuči, ne mlekarna.«

24

SBC | Intervju: Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB | Februar 2020

»Naši mladi so globalni

državljani, govorijo tuje

jezike in imajo socialne

mreže razpletene po

vsem svetu. Njim moramo

posvetiti ukrepe, s katerimi

jih bomo zadržali ali

privabili nazaj domov!«

poudarja predsednik

uprave NLB Blaž Brodnjak.

Avtor: Jan Tomše

Foto: Barbara Reya

Intervju: Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB

25

»Če mladih ne bomo

razumeli, jih bomo

izgubili«

Edina stalnica danes je

nestabilnost geopolitičnega

in ekonomskega dogajanja

v svetu. Poleg umirjanja

dolgoletne visoke gospodarske

rasti in razpleta brexita lahko

v zadnjih obdobjih spremljamo opazen

prenos geopolitične moči iz atlantskega proti

pacifiškemu vplivnemu območju.

Na čelu tega procesa je Kitajska.

Tudi Rusija in Indija vedno bolj kažeta svoje

mednarodne ambicije, poudarja predsednik

uprave NLB Blaž Brodnjak, ki pravi, da se v novi

ureditvi sveta poraja tudi vprašanje, kakšna bo v

njem vloga Evrope.

»Je Evropa sposobna globalno

nastopiti kot enoten 500-milijonski

trg? Zna oblikovati skupna strateška

stališča in ponuditi rešitve, ki bodo

koristile vsem, ki tu živimo? Zdi se,

da v tem trenutku zaradi interesne

razdrobljenosti, ki je posledica

različnih dejavnikov, na to ni

mogoče odgovoriti pritrdilno,« pravi Brodnjak, s

katerim smo se pogovarjali o položaju Slovenije

v spreminjajočih se globalnih razmerah ter (ne)

izkoriščenih priložnostih države in podjetnikov na

mednarodnih trgih.

SBC – Klub slovenskih podjetnikov je na 3.

SBC Forumu predstavil 10 ključnih ukrepov

za več podjetnosti in blaginje v državi.

Ukrepi izhajajo iz ugotovitev, da je danes v

Sloveniji premalo delovno aktivnih, da imamo

prenizko produktivnost in da mladi odhajajo

iz države, z njimi pa tudi potencial, znanje

in kreativnost. Kako ocenjujete položaj

Slovenije in njeno razvojno naravnanost?

Slovenija je danes fragmentirana in razdvojena.

Ne ukvarjamo se z vizijo razvoja države in

gospodarstva, nimamo pravih razvojnih

poudarkov. Ne poenotimo se glede prednostnih

nalog, ki bi jih potem odločno izpostavljali.

To je naloga tako političnih voditeljev kot

gospodarstvenikov.

Večkrat omenjate, da ima Slovenija en sam

legitimen interes. Lahko razložite?

Slovensko gospodarstvo je eno najbolj odprtih na

svetu, saj izvoz dosega kar 80 % našega BDP. To

zahteva mednarodno konkurenčnost. Pri enaki

kakovosti moramo biti cenejši oziroma pri enaki

ceni dosegati višjo kakovost od konkurence.

Moramo se začeti zavedati, da je nujno sodelovati in

se pogovarjati. Cilje bomo lahko dosegali, ko bodo

jasno postavljeni. Če se ne pogovarjamo o tem,

kako bi želeli živeti, težko maksimiramo kakovost

življenja državljanov. Zato je po mojem mnenju

edini legitimen interes Slovenije mednarodna

konkurenčnost. To pa je mogoče doseči le s talenti,

ki lahko razvijejo rešitve, zanimive za globalne trge.

V Sloveniji preprosto moramo priti do točke,

ko bomo skupaj razumeli, da je uspeh zaželen;

da to ni anomalija v družbenem sistemu, ampak

nekaj dobrega.

Mladi talenti so tudi v središču Programa

SBC 2020–22: Mladi so prihodnost podjetne

Slovenije, kjer klub navaja ukrepe, s katerimi

jih je mogoče zadržati in privabiti.

Pogosto slišimo, da je narobe, če mladi odhajajo

v tujino. V tem ni nič tragičnega. Prav je, da

odhajajo v svet in tam pridobijo neprecenljive

izkušnje. Težava nastane, če se potem ne vrnejo

domov. V Sloveniji se moramo s svojimi otroki

začeti ukvarjati na drugačen način, saj so globalni

državljani, govorijo tuje jezike in imajo socialne

mreže razpletene po vsem svetu. Njim moramo

posvetiti ukrepe, s sprejetjem katerih jih bomo

zadržali ali privabili nazaj domov. Če jih ne bomo

razumeli, jih bomo izgubili. Mladi se v zgodovinsko

obremenjenih temah, o katerih danes žal še vedno

govori politika, nikakor ne prepoznavajo.

Menite, da potrebujemo močnejši

generacijski prelom?

Že zdaj položaje postopno, tako v gospodarstvu

kot v drugih družbenih strukturah, prevzemajo

ljudje nove generacije, ki so manj obremenjeni in

26 SBC | Intervju: Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB | Februar 2020

Strošek plač v Sloveniji, ki

tekmuje v globalnem okolju, je

za mednarodno konkurenčne

talente ekscesno visok. Ena od analiz je

pokazala, da je v Sloveniji strošek za

menedžerski kader skoraj 60 % višji kot

na Madžarskem in 75 % višji kot na

Češkem.

želijo delovati bolj povezovalno. Komunikacijski

tok poskušajo usmerjati tako, da se sprašujemo,

kaj so potenciali te države in kaj bomo z njo

storili ter kako bomo njih, naše mlade, nadobudne

intelektualce, podjetnike in športnike, pripustili

na položaje, na katerih bodo svojo sposobnost

povezovanja in učinkovitega komuniciranja lahko

uporabili in s tem soustvarjali našo prihodnost.

Uspešnost v Sloveniji ni vedno dobro

sprejeta. Spreminjanje dojemanja podjetnosti

in uspeha je tudi cilj akcije ZA podjetno

Slovenijo. Namen je prepoznati podjetnost

kot lastnost, od katere sta odvisni blaginja

in uspešnost države. Zakaj uspeh ni dobro

sprejet?

To je največja zabloda v našem okolju. Glavni

vrednoti bi morali biti trdo delo in rezultati, torej

meritokracija. Spodbujati bi morali razumevanje,

kaj pomeni biti uspešen in kako nagrajevati uspeh

ter kako talente in uspeh ustrezno prepoznati.

Če namreč želimo mednarodno konkurenčnost

dosegati s ceno, bomo kot gospodarstvo, ki je

umeščeno v Srednjo Evropo, zelo težko tekmovali

z drugimi večjimi državami. Lahko pa smo resni

igralci pri nišnih rešitvah. Zares bomo težko

najcenejši, zato moramo tekmovati s kakovostjo.

Za to pa so potrebni kakovostni kadri …

Če tekmujemo s kakovostjo, se moramo

vprašati, kateri talenti bodo razvijali naše

izdelke in storitve. Ti ljudje morajo biti globalno

konkurenčni. Vsi vemo, kako pomembno je danes

dobiti informatike in druge profile, ki razmišljajo

odprto in so sposobni tekmovati globalno. Le z

visoko motiviranimi in najboljšimi talenti bomo

lahko razvili rešitve, ki so zanimive za globalni trg.

Težava v Sloveniji so obremenitve plač.

Vemo, da so prejemki še vedno preveč

obremenjeni. SBC – Klub slovenskih

podjetnikov med drugim predlaga, da bi

ukinili najvišji dohodninski razred oziroma

dvignili prag z zdajšnjih 72.000 na vsaj

100.000 evrov. Tako bi razbremenili plače za

vrhunske strokovnjake.

Strošek plač v Sloveniji, ki tekmuje v globalnem

okolju, je za mednarodno konkurenčne talente

ekscesno visok. Ena od analiz je pokazala, da je

v Sloveniji strošek za menedžerski kader skoraj

60 % višji kot na Madžarskem in 75 % višji kot na

Češkem. Na ta način seveda za vrhunske kadre

ne bomo mogli tekmovati. Mobilnost je danes

dejstvo in za ključne kadre vsi tekmujejo z vsemi.

Vemo pa tudi, da so vprašanja nagrajevanja

najboljših izrazito nepriljubljena, zato se politika z

njimi ne želi ukvarjati.

Izvirni greh je že pri prejemkih ključnih

predstavnikov izvršne oblasti. Pričakovanje, da

bomo ob takšnih prejemkih v te strukture privabili

najsposobnejše rojakinje in rojake, je naivno. A

prav take tam potrebujemo, saj definirajo pogoje

gospodarjenja. Napočil je tudi čas za slovo od

tako imenovanega Lahovnikovega zakona, ki je

negativno kadrovsko selekcijo še utrdil.

Naš cilj bi moral biti, da

bomo naši blagovni znamki

postavili višjo ceno.

Po potencialu, ki ga ima, Slovenijo radi

primerjate s Singapurjem. Zakaj?

Slovenija ima po moji presoji s Singapurjem

primerljiv geostrateški položaj. Prevoz blaga iz

Luke Koper do Münchna, ki je srce industrijske

Evrope, traja pet dni in pol manj kot prevoz

skozi Hamburg, zato bi si morali postaviti zelo

jasen cilj, da bomo logistična velesila Evrope.

Luka Koper ima potencial, da postane južna

izhodiščna točka navpične evropske razvojne osi

do pristanišča Gdansk na severu, ki postaja eno

največjih v Evropi. Moramo biti pragmatični ter

trgovati z zalednimi trgi in naravnimi zavezniki.

Pri tem mislim predvsem na tako imenovano

Višegrajsko skupino in trge JV Evrope. Posel mora

biti pomembnejši od ideoloških prepričanj in temu

mora slediti izgradnja produktivne infrastrukture,

podprta z diplomatskimi napori.

V čem je po vašem glavni problem Slovenije?

Naš problem ni toliko v izvedbi. Ko pridemo do

točke izvedbe, stvari tudi izpeljemo. Težava je v

tem, da pogosto ne pridemo niti do točke izvedbe.

»V obdobju negotovosti, v katerem smo

trenutno, je večna podjetniška in poslovna

dilema, kako se ukvarjati s predkriznimi

elementi. Podjetniki naj se osredotočijo na

denarni tok. Pomembno je, da je ta predvidljiv

in zanesljiv. Kam vlagati? Najbolje je vlagati

v tisto, kar najbolje znaš – v jedrni posel. Za

podjetja obstaja tveganje, kadar vlagajo na

področja, ki jih ne poznajo najbolje, na primer

v nepremičnine. To lahko ogrozi njihov jedrni

posel,« izpostavlja Blaž Brodnjak.

Intervju: Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB

27

Pri nas se naložbe pripravljajo več desetletij, kar

je seveda predolgo. Poglejmo, kaj se dogaja s

tremi velikimi infrastrukturnimi projekti: z drugim

tirom, drugo cevjo karavanškega predora in tretjo

razvojno osjo. Tako ne moremo priti nikamor.

Namesto da bi se zelo intenzivno osredotočili

na ključne strateške cilje in pospešili razvoj, se

leta dolgo ukvarjamo z izbiro izvajalcev, tras in

podobno.

Česa bi se morali lotiti prednostno?

Poleg obmejnega fokusa in razvoja vertikalne

osi ima Slovenija priložnost, da bistveno bolje

izkoristi potencial v JV Evropi. Ustvarjati bi morali

regijske prvake, saj so poslovni učinki tega lahko

izjemni. Ta priložnost je še posebej izrazita, ker so

v tej regiji omejeno prisotni globalni igralci. V tem

25-milijonskem prostoru bi morali prevzeti pobudo.

To denimo počnemo v NLB, za katero trdim, da je v

tem prostoru zgodba o uspehu. Imamo tržni delež,

ki skoraj na vseh regijskih trgih presega 10 %.

Če se zavestno odločimo, da bo denimo

logistika naša strateška panoga, potem

moramo začeti razmišljati tudi o tretjem tiru

in avtocestnih pasovih. V logistiki se skrivajo

velike priložnosti, vendar jih ne izkoristimo. Po

drugi strani pa imamo jasna pričakovanja, da

se mora država razvijati policentrično. Med

Trbovljami in Preboldom bi denimo potrebovali

le nekajkilometrski predor, pa bi Zasavje povsem

odprli v svet. Zakaj tega nimamo, zakaj se o

tem ne pogovarjamo? Da potenciala za razvoj

turizma in povrnitev lesnopredelovalne verige

sploh ne omenjam; to so že tri panoge z naravno

konkurenčno prednostjo.

Smo pa uspešni v športu. V Sloveniji se zdi,

da športnikom še nekako privoščimo, da

so uspešni, pri uspešnih podjetnikih pa se

pogosto neha.

V športu dosegamo res izjemne rezultate. Vložki

v šport so pri nas razmeroma nizki, promocijski

učinki za državo pa veliki in izjemno pomembni.

Nekaj deset milijonov, vloženih v slovenski šport,

je za prepoznavnost v globalnem kontekstu

odlična naložba, saj gradi blagovno znamko

Slovenije. Po drugi strani pa žal z lahkoto na

stotine milijonov evrov namenimo za nekatere

komunikacijsko všečne bombončke, ki so celovito

gledano na ravni posameznika zanemarljivi.

Za vlade je nepriljubljeno načenjati strateško

pomembne teme, ki jih ljudje težje ponotranjijo.

Nujno na primer potrebujemo temeljite reforme v

zdravstvu in izobraževanju, z ustrezno izvedeno

pokojninsko reformo pa lahko s preusmeritvijo le

dela prihrankov v pokojninske sklade Slovenke

in Slovenci postanemo pomembni lastniki naših

podjetij, ki lahko s tem tudi napajajo svojo rast.

Ob naši dodani vrednosti

živimo celo zelo dobro, ker je

porazdelitev poslovnih učinkov

še vedno precej egalitarna. S to izjavo

tvegam veliko nepriljubljenost, a

Slovenija je ena od najbolj egalitarnih

družb nasploh.

Foto: Barbara Reya

28

SBC | Intervju: Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB | Februar 2020

Poleg obmejnega fokusa in

razvoja vertikalne osi ima

Slovenija priložnost, da

bistveno bolje izkoristi potencial v JV

Evropi. Ustvarjati bi morali regijske

prvake, saj so poslovni učinki tega lahko

izjemni.

Akcija ZA podjetno Slovenijo govori o

podjetnosti, o nagrajevanju podjetnosti, o

prepoznavanju te lastnosti kot ključne za

dobro življenje in blaginjo vseh v družbi.

Mislim, da v Sloveniji preprosto moramo priti

do točke, ko bomo skupaj razumeli, da je uspeh

zaželen; da to ni anomalija v družbenem sistemu,

ampak nekaj dobrega. Potem bo tudi prepoznan,

pripoznan, ustrezno nagrajen in promoviran.

Uspešni rojaki in sosedje bi nas morali motivirati,

da bi se po njih zgledovali in se od njih učili. Takrat

bomo tudi kot družba uspešnejši. Z uspehom bomo

bistveno bolj prepoznavni v globalnem kontekstu in

naša blagovna znamka bo vredna več. To pomeni,

da nam ne bo treba biti cenejši od konkurenčnih

držav oziroma bomo na neki točki lahko svoji

znamki postavili višjo ceno. To bi moral biti cilj.

talente, ki so uporabni na trgu dela, motivirani

in mednarodno konkurenčni. Izobraževalni

sistem bi moral biti izrazito agilen in odprt, kar

danes ni. Potrebujemo učinkovito prilagajanje

gospodarskim razmeram in okolju ter realnim

potrebam družbe.

Menim, da bi bilo nujno izvajati sistematične

projekcije pričakovanih potreb po kadrih glede na

stanje na trgu in v podjetjih – torej po posameznih

pričakovanih profilih za kadre za prihodnje

desetletje. To pomeni, da v katerega od fakultetnih

ali srednješolskih programov kakšno leto tudi

ne bi vpisovali novih študentov oziroma dijakov.

To seveda zahteva bistveno večjo fleksibilnost

sistema, saj govorimo o premikih delovnih mest.

A hkrati to tudi pomeni, da bi se profesorji

kakšno leto posvečali lastnemu razvoju in v

praksi preizkušali svoje nauke. Zadnje bi bilo na

vsakih nekaj let smiselno zahtevati v vsakem

primeru. Danes je znanje tri klike stran, otroci pa

potrebujejo aplikativne izkušnje. Ko svoje otroke

spremljam pri že davno preživetem memoriziranju

informacij za ocene, sem zgrožen. V tem, da

proizvajamo generacije nezaposljivih ali težje

zaposljivih ljudi, ki jih morajo nato podjetja

prekvalificirati, ni nobene koristi.

Ta cilj je nujen predpogoj za socialno državo,

o kateri govorimo. Najprej moramo ustvariti,

da bi lahko delili. Mar ne pozabljamo na to?

Socialno državo si moramo biti sposobni

privoščiti. Delimo lahko samo tisto, kar smo

ustvarili. Če bomo skupaj ustvarili več, bomo

lahko delili več, toda najprej se moramo na

razvojni krivulji premakniti na višjo točko, da

bomo to lahko storili. Ob naši dodani vrednosti

živimo celo zelo dobro, ker je porazdelitev

poslovnih učinkov še vedno precej egalitarna. S to

izjavo tvegam veliko nepriljubljenost, a Slovenija

je ena od najbolj egalitarnih družb sploh. To sicer

podpiram, a zavedati se je treba, da če bomo kot

skupnost hoteli imeti več in živeti bolje, bomo

morali tudi stimulirati in spodbujati podjetnost ter

krepiti sposobnost naših podjetij, da bodo še bolj

konkurenčna v mednarodnem okolju. Vrednost, ki

bo prišla iz tega, pa bomo lahko delili v skladu s

premislekom, kaj želimo doseči.

Imamo relativno visoko gospodarsko rast

in nizko brezposelnost, a po drugi strani

strukturno brezposelnost, saj podjetja na trgu

ne najdejo ustreznih kadrov. Podjetja sama

ustanavljajo izobraževalna središča, kjer

ustrezno usposabljajo kadre za svoje potrebe.

Kakšen je vaš pogled na izobraževalni sistem

v Sloveniji?

Izobraževalni sistem je treba nujno korigirati in

vzpostaviti zavedanje, da moramo proizvajati

Foto: Barbara Reya

29

Dodana vrednost

na zaposlenega:

52.480 €

Čista donosnost

kapitala:

17,1 %

Kapital:

1,17 mrd €

Čisti dobiček:

190 mio €

Število članov:

214

Naša odgovornost je ustvarjanje

boljše družbe – varne družbe.

Imamo čvrste temelje sodelovanja;

nič politike in predanost delu.

Marjan

Batagelj,

predsednik

SBC

Postanite tudi vi člani SBC,

kluba vrhunskih podjetnikov.

info@sbc.si

30

28 LET IZKUŠENJ

Član

Visoko

kakovostni

strojni elementi

na ključ

V skoraj treh desetletjih delovanja so v podjetju ECU, d. o.

o., ki nastopa na področju kovinostrugarstva, mehanike in

finomehanike, postali vrhunski strokovnjaki za obdelavo

kovin, kot so razna jekla, barvne kovine oziroma aluminij

ali medenina, po potrebi pa se lotijo tudi obdelave

plastičnih materialov.

V

njihovih proizvodnih

prostorih v Pesnici pri

Mariboru opravljajo

storitve, kot so univerzalno

struženje, CNC

struženje z gnanimi orodji in CNC

triosno, dva plus tri osno in pet

osno-simultano rezkanje, notranje

in zunanje brušenje, notranje,

zunanje, ravno in poševno ozobljenje

oziroma izdelava zobnikov in

verižnikov ter izdelava in montaža

manjših reduktorjev. Prav izdelava

reduktorjev je njihova posebnost.

Od načrta dO cinkanja

Za naročnika izvedejo celotno izdelavo

strojnih elementov, ki zajemajo

strojno obdelavo, kaljenje, nitriranje,

cinkanje, eloksiranje. Elemente izdelujejo

po načrtih stranke, pomagajo pri

konstruiranju, glede na želje pa tudi

sami naredijo načrte po naročnikovi

zamisli oziroma vzorcu.

Leta 2019 se je podjetje ECU d.o.o. preselilo v nove, sodobne proizvodne

prostore.

Le 5 OdstOtkOv prOizvOdnje

prOdajO dOma

»V podjetju ECU, kjer zaposlujemo

skoraj dvajset visoko usposobljenih

strokovnjakov za obdelavo kovin,

smo izvozno usmerjeni, saj kar 95

odstotkov proizvodnje prodamo na

trg Evropske unije. Naše izdelke lahko

torej najdete skoraj po vsej Evropi.

Največ jih izdelamo za nemški

trg in za svoje naročnike v Avstriji,

na Finskem in Irskem, trudimo pa se

prodreti tudi na trg Švice in Nizozemske.

Letno izdelamo okoli 3.000

različnih strojnih elementov – od

ležajev, zobnikov in ostalih elemen-

tov za mehanski prenos energije.

Naročila in posledično naša proizvodnja

iz leta v leto rastejo, zato smo

morali razširiti svoje proizvodne

zmogljivosti. Lani smo tako dokončali

in se preselili v nove, sodobne

proizvodne prostore,« pravijo v

pesniškem podjetju.

Promo

28 LET IZKUŠENJ

31

Storitve podjetja

ECU, d. o. o.

CNC struženje, univerzalno

struženje

CNC rezkanje

Notranje in zunanje brušenje

Notranje, zunanje, ravno in

poševno ozobljenje

Izdelava reduktorjev

ECU d.o.o. / Pesnica pri Mariboru 32 B, 2211 Pesnica pri Mariboru / www.ecu.si

Tel: +386/2/654 35 16 / Tel: +386/2/654 35 17 / GSM: +386/41-719-688 / E-mail: info@ecu.si

Prodamo 5-osni obdelovalni

center SPINNER U5-620

Stroj je letnik september 2018 in je še v garanciji.

• 5 osni univerzalni obdelovalni center

• Z integrirano 2 osno CNC mizo z nasprotnim ležajem

(obojestransko uležajanje)

• Z elektro zavoro osi mize

• Z direktnim sistemom merjenja v obeh oseh mize

• Nosilnost mize 500 kg

• Območje gibanja mize: B=-5° (-90°)/+100°

• Z grafičnim vmesnikom SIEMENS SHOPMILL/Operate

• 15˝barvni ekran

• Glavno vreteno 12.00Rpm

• ´In-Line Direktni pogon´: 19kW/121 Nm (10% ED)

• Hitri hodi v X/Y/Z oseh 48 m/min

• Pomiki osi X=620 mm, Y=520 mm; Z=460 mm

• Vpenjanje držal za orodja po standardu SK 40: DIN 69871a,

vlečni vijaki po DIN 69872A

• Izpihovanje vpenjalnega konusa na vretenu

• Visoko hitrostni 2-kraki menjalec orodji, 32 mestni

• Linearna vodila v vseh X/Y/Z oseh

• Merilne letve v X/Y/Z oseh za U? 620

• Nivelirni elementi vgrajeni v posteljo stroja

• Osvetlitev delovnega prostora

• Dokumentacija v digitalni obliki na CD-ROM

• Lakiranje dvobarvno RAL 7035/5008

• Visokotlačna črpalka 22 bar s samostojnim rezervoarjem in

parpirnim filtrom

Več informacij na 041 719 688, Ivan Koželj.

MODEL U5-620

krmilnik

SIEMENS 840 DE

hod X (mm) 620

hod y (mm) 520

hod z (mm) 460

hitri hodi X/Y/Z/ (m/min) 48

B os -5° (-90°) / + 110°

dimenzije 5 osne mize (mm) D = 650 / snemljiva na D = 500

max. obremenitev 5 osne mize (kg) 500

VRETENO

tip vretena

in-line

max. št. vrtljajev (1/min) 12.000

vpenjalni konus SK 40

moč vretena (kW) 19

vrtilni moment (Nm) (10% ED) 121

MENJALNIK ORODIJ

število orodij 24 (opcija 32,54)

max. premer (mm) 80

menjava preko 2 krakega menjalnika

da

32

SBC | Izzivi 2020 | Februar 2020

Foto: Shutterstock

Med

digitalizacijo in

koronavirusom

Digitalizacija, kadri, tuji

trgi – skupni izzivi za

različne panoge v letu

2020. Štrene že meša

koronavirus.

Avtorica: Katarina Pernat

Podjetja iz povsem različnih panog za

letos napovedujejo spoprijemanje z

nekaterimi podobnimi izzivi, svoje

pa bodo dodale še aktualne razmere,

tudi oskrba z električno energijo in

izid volitev v ZDA.

1Pomanjkanje kadra

»Eden izmed izzivov informacijske tehnologije

je pridobivanje vrhunskih sodelavcev, saj je

trg zaposlitev v naši panogi zelo konkurenčen.

Nanj se pripravljamo tako, da plodovito sodelujemo

s fakultetami in smo aktivno prisotni

na zaposlitvenih sejmih, ter predvsem tako, da

mladim že v času študija prek študentskega

dela omogočamo poglabljanje znanja tudi v

praksi,« pojasnjujejo v XLAB-u in dodajajo, da

s spodbudnim okoljem, programi mentorstva

in močno kulturo podjetja skrbijo, da mladi tudi

ostanejo in kariero razvijajo pri njih.

2Digitalna transformacija

Drugi velik izziv predstavlja digitalna transformacija,

ki omogoča optimizacijo poslovanja.

V XLAB-u menijo, da se podjetja takšnega

izziva pogosto lotijo s tehnološkega vidika,

pozabijo pa na organizacijske spremembe,

ki so za uspešno preobrazbo celotne organizacije

nujne: »Tu mora zato IT-panoga, ki se

ne osredotoča več zgolj na prodajo tehničnih

rešitev, vnašati dodano vrednost in se povezovati

z drugimi področji. Ključen izziv, ki je

pred nami, je sprememba fokusa, ki se seli na

uporabnika: razumevanje njegovih potreb in

Izzivi 2020

33

uvajanje tehnologije, ki rešuje njegove specifične

težave.«

Da je razširjanje digitalizacije in s tem

transformacija poslovanja eden izmed največjih

izzivov IT-panoge, se strinjajo tudi v podjetju

Genis. »Gre za pomemben razvojni premik v

poslovanju, morda največjega v zadnjih 40 letih.

Temu mora seveda slediti celotna IKT-panoga

kot tista, ki takšen razvoj pravzaprav omogoča,«

poudarja Ana Štefančič, direktorica operacij

v podjetju Genis, in izpostavlja, da zdaj digitalizacije

ne spodbujajo več ponudniki IKT, pač

pa uporabniki: podjetja, druge organizacije in

potrošniki. Velik izziv predstavlja notranja digitalizacija,

ki spreminja utečene načine vodenja

in dela.

Tudi na področju gradnje in pametnih

domov se bodo spoprijemali z izzivi digitalizacije.

»Digitalizacija je neizogibna in nujna,

če želimo ostati konkurenčni na evropskem

trgu. Z digitalizacijo imam v mislih veliko več

kot le brezpapirno poslovanje. Gre za spreminjanje

poslovnih modelov in procesov. Treba

bo izkoristiti vse nove poslovne priložnosti, ki

jih prinaša – stranke zahtevajo neprekinjeno

razpoložljivost, preprost dostop do informacij

Digitalizacije ne

spodbujajo več ponudniki

IKT, pač pa uporabniki.

Ana Štefančič, direktorica

operacij v podjetju Genis

in razumljivo uporabniško izkušnjo. Tisti, ki se

bodo hitreje in uspešneje digitalno transformirali,

se bodo seveda učinkoviteje prilagajali

na spremembe, ki se danes dogajajo s silovito

hitrostjo, s tem pa bodo pridobili tudi pomembno

konkurenčno prednost,« pojasnjuje Trivo

Krempl iz podjetja AJM.

Na področje digitalizacije sega še en

njihov izziv – razvoj energetsko učinkovitega

stavbnega pohištva nove generacije. Potreben

bo razmislek o tem, kako lahko okna in vhodna

vrata ob pomoči sodobnih pametnih tehnologij

še izboljšajo naše bivanje, in prispevajo

k energetski učinkovitosti doma ter s tem k

trajnostnemu razvoju naše družbe. Tretji izziv

za podjetje pa je internacionalizacija, s katero

želijo doseči kontinuiteto poslovanja in dolgoročno

vzdržnost podjetij.

FINING D.O.O. | Ferrarska 17, SI-6000 Koper, Slovenija | T +386 5 630 3100 | E fining@fining.si

MEMBER OF:

MEMBER OF:

MEMBER OF:

FINING D.O.O.

Ferrarska 17, SI-6000 Koper, Slovenija

T +386 5 630 3100, E fining@fining.si

FINING D.O.O.

Ferrarska 17

SI-6000 Koper

Slovenija

T +386 5 630 3100

E fining@fining.si

• Carinsko posredovanje

• uvoz

• izvoz

• tranzit

• poenostavljeni postopki (predcarinjenje

in carinjenje 24/7)

• poročanje o carinskem statusu tovora,

asistiranje pri inšpekcijskih pregledih

• “fiskalno” uvozno carinjenje za podjetja

iz drugih držav članic Evropske skupnosti

• poročila Instrastat

• Davčno zastopanje

• poročanje FURS

• Pristaniška logistika

• zagotavljanje vhodne in izhodne

pristaniške dokumentacije za zabojnike

(kontejnarje), tovornjake, vlake, ladje

• priskrbovanje potrdil o pričvrščevanju

in kakovosti tovora

• organiziranje polnjenja in praznenja

zabojnikov

• priprava transportnih listin

• poročilo o zalogah, stanju tovora in

svetovanje

• naročanje zabojnikov

• priprava tovora za transport

• koordiniranje projektnih tovorov

• posredovanje pri oskrbi ladij

• pregled tovora

• ostale storitve povezane s tovorom

pristaniški špediterji

in carinski posredniki

34


Pri podjetju Armat pa poleg zagotavljanja

zadostnega števila usposobljenih delavcev

in ohranitve ključnih kadrov izziv vidijo tudi v

zagotavljanju ustreznega obsega poslov.

Janez Janko Kodila, lastnik in direktor

podjetja Kodila, tako kot njegovi sogovorniki

med največji izziv letošnjega leta postavlja digitalizacijo

podjetja, temu pa sledijo prisotnost

na tujih trgih, uveljavitev blagovne znamke v

sosednjih državah, kadrovanje, izobraževanje

ter razvoj izdelkov in embalaže.

Ena od ključnih tem leta

2020 bo zagotovo energija,

poudarjajo v KLS Ljubno.

3Umetna inteligenca in etičnost

Še eden od izzivov, s katerim se bo letos spopadla

IT-panoga, je vseprisotna umetna inteligenca

in vprašanje etičnosti; vzpostaviti bodo

morali ustrezne sisteme pridobivanja podatkov

ter nepristranske algoritme.

»Vse bolj zahtevne in prikrite kibernetske

grožnje, ki predstavljajo tveganje za neprekinjeno

poslovanje organizacij, bomo naslavljali

z najsodobnejšimi tehnologijami z vpeljanimi

koncepti umetne inteligence,« napoveduje

Rajko Novak, direktor podjetja Smart Com.

4Izzivi nekonkurenčnega okolja

V podjetju KLS Ljubno se bodo letos ukvarjali

predvsem z vprašanji, kako si zagotoviti

naročila, kako pridobiti nov kader in kako

zadržati proizvodnjo v Sloveniji, kar je povezano

s poslovnim okoljem v državi. »Ena od

ključnih tem leta 2020 bo zagotovo energija:

ali bomo imeli v Sloveniji med letoma 2021 in

2040 dostopno, zanesljivo (stabilno) oskrbo s

cenovno konkurenčno električno energijo? Če

odgovor ne bo jasen da, bo proizvodnja začela

zapuščati naše kraje. Slovensko družbeno in

ekonomsko okolje ni dovolj konkurenčno, zato

se mora celotna slovenska družba usmeriti v

povečevanje konkurenčnosti na vseh ravneh.

Brez konkurenčnega okolja ne moremo pričakovati

konkurenčnih podjetij,« opozarjajo v

podjetju KLS Ljubno.

T.P.G. = Trust, Personal care and Global presence

Podjetje T.P.G. Logistika d.o.o. je zasnovano in deluje po načelih, kateri

so razvidni že iz samega imena podjetja, in sicer:

• na osnovi zaupanja strank (Trust),

• osebnega odnosa ter skrbnega prizadevanja do kvalitete naših

storitev (Personal care)

• in seveda z globalno prisotnostjo s katero zadovoljujemo celovito

pokritost storitev »door to door« (Global presence)

Smo dinamično hitro rastoče podjetje z izkušenim kadrom, ki s svojim

znanjem in prizadevanjem strmi, da svojim komitentom poišče vedno

najugodnejši ter najhitrejši način transporta. Na osnovi profesionalnosti

in izkušenj pridobljenih skozi leta nudimo optimalne rešitve ter

najkonkurenčnejšo ponudbo.

ZAKAJ TPG ?

• Ker smo dovolj veliki, istočasno pa dovolj majhni in fleksibilni za

hitre odločitve ter hiter odziv.

• Ker smo uspešno podjetje z 8 % letno rastjo, kar dokazuje, da nam

vedno več strank zaupa in raste z nami.

• Ker smo med vodilnimi logisti v Sloveniji po količini

pretovorjenih kontejnerjev

• Ker smo prisotni po celem svetu v sklopu naših logističnih združenj

• Ker nudimo odličnost, katero jamčimo tudi s standardi ISO 9001-

2015 (Certificate No:164956-2014-AQ-HRV-RvA)

ter AEO (Certificate IAEOCSI001000201131967)

Osnovne storitve:

• Organizacija ladijskih, zbirniških, avio ter kamionskih prevozov

• Skladiščenje ter distribucija blaga

• Uvozno ter izvozno carinjenje znotraj podjetja

(z lastno carinsko garancijo)

• Svetovanje strankam s skupnim doseganjem optimalnih rešitev

S hčerinskim podjetjem T.P.G. Agent d.o.o. nudimo možnost najema oz.

rezervacije ladij za projektni, razsuti in kosovni tovor. Specializirani smo

tudi za hitro pokvarljivo blago ter ostali temperaturno občutljivi tovor, pri

čem predstavljamo enega največjih partnerjev Luke Koper d.d.

www.tpg.si

T.P.G. Logistics ltd. | Vojkovo Nabrežje 30 A, 6000 Koper - SI | Tel.: +386 5 663 89 00 | Fax: +386 5 663 89 08 | info@tpg.si

Izzivi 2020

35

5Kako bo na proizvodnjo vplival koronavirus?

Pri podjetju Akrapovič poudarjajo, da med

izzivi ne morejo mimo vprašanj, povezanih s

trenutnimi razmerami na Kitajskem – kako

se bo Kitajska odzivala z vidika potrošnje ter

kako bo koronavirus vplival na proizvodnjo

in dobavljivost nekaterih sestavnih delov, na

primer katalizatorjev: »Vprašanji, povezani

s kratkoročno prihodnostjo, pa sta tudi, kaj

bodo prinesle letošnje volitve v ZDA in kakšen

bo trgovinski sporazum med Evropsko unijo

in Združenim kraljestvom.« V letu 2020 bodo

izzivi podjetja Akrapovič povezani z vpeljavo

pomembnih novih produktov na trg.

Direktor podjetja Polycom Iztok

Novak poudarja, da se bodo morali prilagajati

spremembam povpraševanja

okolja, kot izziv pa vidi elektrifikacijo

avtomobilske industrije ter paradigmo

v industriji 4.0.

6Unikatni programi

»Kako obdržati kvaliteten potovalni servis

po optimalni ceni, ohranjati zaupanje stalnih

gostov in pridobivati nove?« je izziv, s katerim

se pri turistični agenciji Palma srečujejo vsako

leto. Veliko pozornosti bodo letos posvetili

vzpostavitvi vseh mediteranskih in drugih

počitniških destinacij, ki so vezane na letalske

odhode iz Slovenije. »Med največjimi izzivi letošnjega

leta je ponudba drugačnih, unikatnih

programov, ki so vezani na tiste destinacije, kamor

bi potnik le težko oziroma s precej napora

prišel sam (arabske destinacije, Skandinavija,

Baltik …),« razkrivajo.

V podjetju AKRAPOVIČ letošnje izzive

povezujejo z aktualnimi razmerami na

Kitajskem, izidom volitev v ZDA in obliko

sporazuma med EU in VB.

36 2

Član

HYLA –

najboljši

sesalnik

na svetu!

Hyla je vodilni svetovni

proizvajalec v segmentu

sesalnikov na vodni

filter. Odlikuje ga

centrifugalni separator,

ki omogoča čiščenje zraka s pomočjo

vode. Razvili smo ga med prvimi na

svetu in ga tudi patentno zaščitili.

Naš cilj je nenehno izboljševanje,

razvijanje in inoviranje sesalnika, da

bi tako lahko prispevali k zavedanju o

pomenu čistega okolja po celem svetu.

Zato nenehno spremljamo trende

na trgu in jih, prav skozi inovacije in

razvoj novih rešitev, tudi pomembno

sooblikujemo. Hyla tako združuje v

prihodnost usmerjeno tehnologijo,

vrhunsko kakovost, prijaznost do

okolja in varnost pri uporabi izdelka.

Vrhunska tehnologija

Srce našega sesalnika je centrifugalni

separator, ki se vrti z 25000 vrtljaji na

minuto. Idejo zanj smo našli v osupljivem

naravnem pojavu – vodnem

vrtincu. Ko zrak in umazanija vstopita v

posodo sesalnika z vodo, centrifugalni

separator ustvari vodni vrtinec, kjer se

mešajo voda, zrak in umazanija. Edinstvena

tehnična rešitev – vodni filter s

centrifugalnim separatorjem – poskrbi,

da se v vodo ujamejo in tam ostanejo

tudi najbolj droben prah in mikro

delci, ki v običajnih sesalnikih prehajajo

skozi luknjice v papirnatih ali tekstilnih

vrečkah. Po sesanju vodo z umazanijo

iz sesalnika preprosto odlijemo. Tako

kot dež očisti zrak v naravi, tako Hyla

očisti zrak v vašem domu.

naraVa V Vašem domu

Zaradi čedalje večje onesnaženosti

okolja in prostorov ima vedno večje

število ljudi težave z alergijami

in obolenji dihal. Na onesnaženost

zunaj žal sami ne moremo bistveno

vplivati, lahko pa veliko naredimo za

okolje doma. Zato se povpraševanje

po učinkovitejših sesalnikih izredno

povečuje. Hyla ima dokazano ugoden

vpliv na reševanje težav z alergijami,

poleg tega pa pozitivno vpliva na dobro

počutje. Z uporabo Hyle se lahko

izboljša kakovost življenja in zdravja v

vašem domu.

98 % proizVodnje V izVoz

Hyle ne boste našli na policah

trgovin. Prodaja poteka po sistemu

direktne prodaje, ki kupcu zagotavlja

osebno izkušnjo uporabe in podrobno

seznanitev z načinom delovanja in

prednostmi uporabe našega sesalnika.

KOLEKTIV HYLA, d. o. o.

Za direktno prodajo Hyle v več kot

70 držav sveta skrbi več kot 6000

prodajnih zastopnikov. Danes ima

Hyla v svetu 30-odstotni tržni delež,

od tega na tujih trgih ustvarimo 98 %

vseh prihodkov.

V 30 letih uspešnega lastnega razvoja,

proizvodnje in usmerjenosti v izvoz

smo v sodelovanju s partnerskim podjetjem

Hyla International, ki ima sedež

v Nemčiji in skrbi za razvoj in širitev

prodajne mreže po celem svetu,

ustvarili vodilni proizvod, ki je danes

sinonim za kakovost in inovativnost.

Od skromnih začetkov in ustanovitve

podjetja leta 1990, ko sta slovenska

inženirja Janez Pogačar in Doro

Erjavec v garaži razvila prvi prototip

sesalnika na vodni filter, letos mineva

že 30 let. Obseg dela se iz leta v leto

nenehno povečuje, z njim pa tudi potrebe

po novih zaposlenih. Hyla tako

danes zaposluje že 57 ljudi. Hyla uspešno

in dolgoročno sodeluje z več kot

40 kvalitetnimi in zanesljivimi slovenskimi

podjetji. Ta podjetja, med drugim

Domel, Kolektor ATP, Plasta, SEP, Orkaplast,

Belplast, Kimi, Cablex, Karbo,

Imas, Penca, predstavljajo pomembno

mrežo dobaviteljev in prispevajo tudi h

kakovosti našega izdelka.

Promo

37

38


Koronavirus

prepolovil

povpraševanje

Ali bo koronavirus pustil

posledice tudi na poslovanju

slovenskih podjetij, ni več

vprašanje. Zamude bodo

prinesle višje stroške.

Avtorica: Katarina Klepec Kovač

iz Kitajske

so se znižala na 50

odstotkov v primerjavi

z rednimi naročili za

izdelke, ki jih Polycom

»Naročila

neposredno dobavlja

Kitajski,« je povedal Iztok Novak, direktor

podjetja Polycom.

Njihove stranke iz Evropske unije, ki so

vezane na kitajski trg, pa so znižale napovedi

povpraševanja za okoli šest odstotkov v

primerjavi z napovedmi, ki so jih za enako obdobje

(od februarja do aprila letos) podali januarja.

V podjetju Kovis večjih posledic zaradi

koronavirusa niso občutili: »Prišlo je do manjših

zamikov naročil za par mesecev naprej in

prestavitev sestanka. Zanimivo pa je bilo, da nam

je Pošta Slovenije zavrnila pošiljko (kuverto) z

obvestilom, da do nadaljnjega na Kitajsko ne

dostavljajo pošte.«

Tudi v prihodnje večjih izpadov ne

pričakujejo, z dobavitelji niso vezani na kitajski

trg, proizvodnjo izdelkov pa bodo prilagodili

potrebam svojih kitajskih kupcev: »Za zdaj zaradi

dobre pokritosti z naročili izpadi ne vplivajo na

naše poslovanje.«

Koronavirus je

korenito posegel v

vsakdanje življenje

tudi v Evropi.

Odpovedali odpreme že

naročenega

»Posledice virusa so na Kitajskem že

zdaj zelo velike, življenje je tam obstalo.

Javni prostori, trgovine, restavracije in

celo ulice so prazne, zato so se nakupi

neživilskega blaga ustavili. Naši kupci so

tako odpovedali odpreme že naročenega

blaga in novih naročil ni,« pojasnjuje direktor

podjetja Alpod Matjaž Štefan.

Koronavirus, ki ga je Svetovna zdravstvena

organizacija konec januarja razglasila za globalno

grožnjo javnemu zdravju, je za več tednov zaprl

tovarne na Kitajskem. Te so se sredi februarja

počasi spet začele odpirati, vendar pogosto z

okrnjenim številom delavcev.

»več je možnosti za življenje

s koronavirusom kot pa brez

gospodarskih aktivnosti, ki

ustvarjajo prihodke in potrebne

zaloge za življenje.« Iztok Novak

Foto: Shutterstock

Kako se bo izteklo?

Kot pišemo v članku z nasveti za strateško

nabavo surovin (str. 42), je koronavirus vidno

vplival na cene surovin – te so od pojava

virusa zašle v padajoči trend. Vendar pa Senad

Oraščanin, direktor podjetja Slometal, meni, da

bodo po umiritvi koronavirusa na Kitajskem in

ponovnem zagonu njihovega gospodarstva cene

surovin sicer začele rasti, a bodo mnogi evropski

proizvajalci in drugi, ki imajo dobavitelje iz

Kitajske, utrpeli zastoje v dobavah.

Da lahko pričakujemo zastoje, se strinja

tudi Matjaž Štefan: »Dobave blaga bodo zamujale

štiri tedne ali več. Tudi pri prevozu blaga v Evropo

so nastale težave, tako da se določene pošiljke

zamikajo za enega od štirih tednov. Vse to bo

močno vplivalo tudi na poslovanje v Evropi, kjer

bodo zamude v proizvodnih in trgovskih podjetjih

povzročale precej težav in višje stroške.«

»Pričakujemo, da si bodo kitajski posli

opomogli, saj je več možnosti za življenje

s koronavirusom kot pa brez gospodarskih

aktivnosti, ki ustvarjajo prihodke in potrebne

zaloge za življenje,« pa je sklenil Iztok Novak.

39

STE ZAŠČITENI PRED

KIBERNETSKIMI NAPADI?

Vsak dan po omrežju potuje ogromna količina različnih podatkov, ti pa imajo danes

veliko tržno vrednost. Zato so podjetja izpostavljena vdorom ter krajam in zlorabam

podatkov. Poskrbite za ustrezno zaščito in nadzorujte vsa tveganja kibernetskih

napadov s pomočjo Operativnega centra kibernetske varnosti Telekoma Slovenije.

OPERATIVNI CENTER KIBERNETSKE VARNOSTI TELEKOMA SLOVENIJE ZAGOTAVLJA:

ZNIŽEVANJE OPERATIVNIH

TVEGANJ POVEZANIH S

KIBERNETSKO

VARNOSTJO

DOSEGANJE IN OHRANJANJE

SKLADNOSTI S STANDARDI IN

REGULATIVO

+ +

ZAZNAVANJE VARNOSTNIH

DOGODKOV, ODZIVANJE,

OMEJITEV IN POVRNITEV

PODATKOV IN STORITEV

OPERATIVNI CENTER

KIBERNETSKE VARNOSTI

TELEKOMA SLOVENIJE

OMOGOČA VIŠJO RAVEN

VARNOSTI OB NIŽJIH

STROŠKIH.

www.telekom.si/poslovni

40


Brexit –

strah pred

protekcionizmom

RLS je že ustanovil distribucijski

center na Irskem, v Vitransu

omenjajo tudi možnost

podaljšanja prehodnega obdobja

do leta 2022.

Avtor: Aleksander Kolednik

Velika Britanija je 31. januarja po

številnih zapletih le naredila

zgodovinski korak in izstopila

iz Evropske unije (EU).

Kljub zagotovilom

politike negotovost ostaja

Zaradi negotovosti, ki jo prinaša brexit, se mnogi

bojijo, da se bodo gospodarski odnosi ohladili.

Kljub zagotovilom politike, da bo naredila vse za

prost pretok blaga in storitev, obstaja strah pred

protekcionizmom in uvedbo carin, kar bi lahko za

nekatera slovenska podjetja pomenilo zmanjšanje

prihodkov z naslova izvoza na Otok ali pa celo

popolno izgubo tega trga.

Med podjetji, ki poslujejo z Veliko Britanijo,

je tudi RLS merilna tehnika, ki ga vodi direktor

Janez Novak. Podjetje razvija, prodaja in trži

napredne magnetne dajalnike pomika in zasuka,

ki so vgrajeni v zahtevne aplikacije na področju

medicine, robotike, solarne tehnologije in

tiskarske industrije.

Pripravili so se na različne scenarije

Izvoz v Veliko Britanijo predstavlja nekaj

odstotkov njihove prodaje, hkrati pa prek

partnerskega britanskega podjetja Renishaw plc

distribuirajo svoje proizvode na trge v Evropi in po

svetu, zato se aktivno ukvarjajo s problematiko

brexita.

Ker dolgo ni bilo znano, ali bo brexit

izveden z dogovorom z EU ali brez njega, so

pripravili različne scenarije operativne izvedbe

svojega poslovanja glede na način izstopa.

Izzivi 2020

41

Večjega padca ne pričakujejo

»Naše partnersko podjetje Renishaw plc je na

Irskem vzpostavilo distribucijski center, prek

katerega bo potekala distribucija njihovih in

naših proizvodov med EU in Veliko Britanijo.

Poleg tega smo v tesnem stiku s končnimi kupci,

spremljamo njihove napovedi prodaje in temu

ustrezno načrtujemo zaloge materialov in končnih

proizvodov. Glede na položaj bomo te zaloge

ustrezno povečali, da lahko ublažimo morebitne

motnje v preskrbovalni verigi,« so svoje priprave

na brexit opisali v RLS.

V podjetju so sicer optimistični, da

se bo EU in Veliki Britaniji uspelo dogovoriti

o sklenitvi trgovinskega sporazuma, ki bo

omogočal nemoteno poslovanje podjetij, zato

ne pričakujejo večjega ali dlje trajajočega padca

prihodkov.

Janez Novak,

RLS merilna

tehnika

V podjetju Vitrans opažajo ohlajanje

trga

Razmere na Otoku pozorno spremlja tudi podjetje

Vitrans, ki se ukvarja z mednarodnimi prevozi

kompletnih in kosovnih pošiljk po skoraj celotni

Evropi.

»Opažam, da se je trg zelo ohladil,

predvsem angleški,« nam je pojasnil direktor

podjetja Jernej Vidic in dodal, da bi se prehodno

obdobje po nekaterih informacijah lahko

podaljšalo tudi do leta 2022. Uvedbe carin ne

pričakuje.

Če bo treba, se bodo preusmerili

»Kdor izvaža v Veliko Britanijo, bo to še vedno

počel, saj je bila tretji največji trg v Evropski uniji.

Če pa bo treba, se bomo preusmerili na druge trge

ali pa zmanjšali floto vozil,« je izpostavil.

Dodal je, da na poti v Veliko Britanijo za

Vitransove prevoznike največji izziv predstavljajo

begunci, ki jih napadajo že v Belgiji. Pri tem jim

pogosto uničijo blago in povzročijo poslovno

škodo. Kot pravi, zaradi beguncev plačujejo tudi

visoke kazni, ki znašajo do 300 britanskih funtov

oziroma do 355 evrov na begunca.

Jernej Vidic,

Vitrans

Jim bo uspelo izpogajati

prostotrgovinski sporazum?

S koncem januarja se je začelo prehodno obdobje,

ki bo trajalo do 31. decembra letos in v katerem

bosta EU in Velika Britanija poskušali doseči

dogovor o novi ureditvi na različnih področjih, med

katerimi je tudi trgovina.

Ali bo obema stranema uspelo izpogajati

obsežen prostotrgovinski sporazum, je

pomembno tudi za našo državo, saj je v Sloveniji

okoli 4500 podjetij, ki uvažajo iz Velike Britanije,

je za Slovensko tiskovno agencijo pred kratkim

povedala britanska veleposlanica v Sloveniji

Sophie Honey.

Obseg poslovanja med državama

presega milijardo evrov na leto

Blagovna menjava med državama je po podatkih

agencije za spodbujanje podjetništva Spirit leta

2018 znašala milijardo in 17 milijonov evrov.

Od tega smo v Veliko Britanijo izvozili za 575

milijonov evrov blaga, predvsem električnih

strojev in opreme, naprav za snemanje slike

in zvoka ter pohištva. Na drugi strani smo z

Otoka uvozili za 442 milijonov evrov blaga, zlasti

mineralna goriva in olja, bituminozne snovi ter

električne stroje in opremo.

V zadnjih letih je obseg slovenskega

trgovanja z Združenim kraljestvom naraščal.

Lani se je tako s 757 milijoni evrov že septembra

močno približal celoletni blagovni menjavi v letu

2014, ki je znašala 774 milijonov evrov.

42


Foto: Shutterstock

Recept za

uravnavanje

stroška surovin

Pri nabavi strateških

surovin za

proizvodnjo zakupite

med 50 in 75 odstotki

letne količine.

Avtorja: Jan Tomše, Marko Vidrih

Vsi nepredvidljivi dogodki, kot

je koronavirus, ki je ohromel

Kitajsko, vidno vplivajo na

cene surovin. Kitajska je danes

ena največjih gonilnih držav v

svetovnem gospodarstvu, zato

tudi na področju surovin čutimo ohlajanje.

Od izbruha koronavirusa na Kitajskem so

cene surovin v padajočem trendu. Nikelj, ki je

v začetku januarja trgoval s 14.000 dolarjev na

tono, trenutno trguje s 13.150 dolarjev na tono.

Prav tako so padle vse ostale surovine, kot so

baker, aluminij, cink in svinec.

Tudi nafta ni ostala imuna na koronavirus in se je

od začetka januarja pocenila. Rast se je povečala

le pri zlatu, saj se je njegova cena z 42.000 evrov

za kilogram zvišala na 46.000 evrov za kilogram.

Cene pod vplivom špekulacij

Trg surovin je poleg globalnega gospodarskega

geopolitičnega in drugega dogajanja v precejšnji

meri izpostavljeni špekulacijam velikih skladov

in drugih igralcev iz držav, kot so ZDA, Rusija,

Kitajska, Združeni arabski emirati in Turčija.

Tako pravi Senad Oraščanin, solastnik in

direktor podjetja Slometal, ki se ukvarja s prodajo

izdelkov in polizdelkov barvne in črne metalurgije

na debelo in na drobno. Za slovenske izvoznike

so med najpomembnejšimi surovinami železova

ruda, nikelj, krom, ferokrom in nafta (polimeri).

Od leta 2001 dalje so cene surovin bistveno

bolj nepredvidljive, saj se močni igralci zavedajo,

da lahko vlaganje v surovine zaradi dnevnega

nihanja cen prinaša precejšnje zaslužke,

pojasnjuje Oraščanin. Dogajanje na surovinskih

trgih in trgih polproizvodov danes zaznamujejo

43

44


trgovinska zaostrovanja in uvedbe dodatnih carin,

kar pomembno vpliva na globalne dobavne verige,

v katerih imajo surovine sestavno vlogo.

Oraščanin to ilustrira s primerom: »ZDA

so uvedle 25-odstotne carine na uvoz nerjaveče

pločevine, vendar z lastno proizvodnjo lahko

pokrijejo le 40 odstotkov potreb po nerjaveči

pločevini. Tako mora na primer ameriški

proizvajalec hladilnikov v EU kupiti nerjavečo

pločevino, za uvoz katere plača 25-odstotno

carino, kar pomeni, da ima kot proizvajalec dražje

izhodišče od neameriških proizvajalcev.«

Kako velesile dvigujejo cene surovin

na svetovnih trgih

Po poročanju uradne kitajske statistične službe je

Kitajska septembra lani uvozila za več kot sedem

milijonov ton niklja. Medtem je povpraševanje

po niklju vsak mesec izjemno naraščalo, kar je

povzročilo rast cene te surovine. Po navedbah

Mednarodnega foruma za nerjaveče jeklo (ISSF)

se je svetovna poraba nerjavečega jekla, katerega

sestavni del je nikelj, povečala za 2,4 odstotka, na

Kitajskem pa za 8,6 odstotka. Trend kaže, da se

bo v letu 2020 povpraševanje po niklju na svetovni

ravni okrepilo za 4,4 odstotka, na Kitajskem pa

za 7,2 odstotka. Po oceni tržnih virov bo vrzel pri

oskrbi z nikljem, ki se poleg proizvodnje nerjavečega

jekla uporablja tudi pri izdelavi baterij in magnetov,

do leta 2020 znašala približno osem milijonov ton

te surovine. To kaže na njen strateški pomen na

svetovnem trgu.

Kupujte previdno in

odgovorno

Senad Oraščanin podjetjem, ki za proizvodnjo

stalno potrebujejo določeno surovino ali več

surovin, pri nakupu svetuje:

1Zakupite 50 % oziroma 75 % letne količine

surovine

Tako podjetju ostane 25 oziroma 50 odstotkov

rezerve, če cene surovin padajo oziroma

rastejo. Podjetje lahko tako fiksira preostalo

količino in uravnava nabavno ceno surovine.

Primer: proizvajalci PVC-profilov za okna

kupujejo surovino za njihovo proizvodnjo.

Konec leta (novembra ali decembra) morajo fiksirati

ceno nabavne surovine za novo poslovno

leto. Če je nabavna cena za proizvajalca

oken ustrezna oziroma sprejemljiva in lahko s

tem doseže dobre prodajne cene, morda celo

nižje od prejšnjega leta, Oraščanin

priporoča nakup 75

odstotkov surovine. Tako še

vedno ostane 25 odstotkov

nefiksirane cene surovine,

kjer lahko proizvajalec svojo

nabavno ceno izboljša. »Pri

višji nabavni ceni surovine pa

priporočam 50 odstotkov zakupa

surovine. S tem imamo

večjo možnost, da uravnavamo Senad Oraščanin,

nabavno ceno, če pride do

direktor podjetja

Slometal

padca cene surovin,« poudarja

Oraščanin.

2Ves čas analizirajte cene, saj boste tako na

dolgi rok kupovali ugodneje

Vsak proizvod ima svojo tržno vrednost, ki jo

lahko spremljamo 10 let in naredimo analizo

cene; enako velja za surovino, ki jo potrebujemo

za izdelavo tega proizvoda. Cene

nerjavečega jekla so na 12-mesečnem grafu

od januarja 2019 v padajočem trendu, saj vsi

proizvajalci nižajo cene, ker nimajo zapolnjenih

naročil. Tako lahko vidimo, da cene surovin

uravnavata trg in špekuliranje.

Analiza je sestavni del nabavnega postopka,

kadar uporabljate surovine v proizvodnih

procesih. Priporočljivo je, da za izhodišče vzamete

cene surovin v desetih letih in ugotovite

najnižjo ceno, po kateri ste jih kupovali v tem

obdobju. Primerjava preteklih cen z današnjimi

bo v pomoč pri doseganju ugodne povprečne

nabavne cene.

Primer: za proizvajalca nerjavečih cevi je

bila v zadnjem desetletju najugodnejša cena

trakov kakovosti 304 2B 2 mm med 1,65 in 1,7

evra za kilogram. Po drugi strani pa dobavitelj

trenutno ponuja trakove po ceni 2,15 evra za

kilogram, kar je za 25 do 30 odstotkov višja

cena od najnižje cene v analiziranem obdobju.

»V tem primeru bi svetoval kupiti samo 50

odstotkov letne količine, saj bo cena dodatno

padla zaradi ohlajanja industrije, ki se je začelo

januarja 2019,« meni Senad Oraščanin.

Surovine

45

ZVOK

ZMOGLJIVOSTI

Akrapovičev izpušni sistem, preizkušen na dirkališču, ne navdušuje samo s svojo zmogljivostjo, ampak je tudi vizualno privlačen. Kakovost, ki jo lahko

vidite, slišite in občutite, je plod mojstrske izdelave, vrhunskega tehnološkega znanja in uporabe inovativnih materialov.

Izpušni sistem za Ferrari 488 GTB / 488 Spider / Slip-On Line (Titan)

S homologacijo ECE

Akrapovič d.d.

Malo Hudo 8a, 1295 Ivančna Gorica / www.akrapovic.com

46


Foto: Shutterstock

Podjetja bodo

v 1. polletju

iskala 31.600

kadrov

V Sloveniji sta platformi Facebook in

LinkedIn ključni pri privabljanju in

iskanju novih kadrov, predvsem za profile

fizičnih delavcev ali tako imenovanih

modrih ovratnikov (Facebook) in za

najvišje položaje (LinkedIn).


Glede na raziskavo Napovednik

zaposlovanja Službe za analitiko

Zavoda RS za zaposlovanje

bodo delodajalci letos

najpogosteje iskali voznike

težkih tovornjakov in vlačilcev,

varilce, zidarje, delavce za preprosta dela

v predelovalni industriji, kuharje, vojake,

natakarje, elektroinštalaterje in orodjarje.

Ti poklici se že dalj časa pojavljajo v skupini

deficitarnih poklicev. Njihovi podatki kažejo,

da bodo delodajalci v prvi polovici leta 2020

iskali 31.600 delavcev. »Delodajalci večinoma

iščejo delavce zaradi nadomeščanj (upokojitve,

porodniški dopusti ter dopusti za nego in varstvo

otrok, odhodi delavcev), delno pa tudi zaradi

večjega povpraševanja po izdelkih ali storitvah

oziroma širitve dejavnosti,« pojasnjujejo na

zavodu.

Najbolj iskani lani

V Adeccu so v preteklem letu iskali predvsem

profile, kot so inženir tehničnih strok, finančnik,

IT-strokovnjak, delavec v proizvodnji, CNCoperater,

skladiščnik, operater klicnega centra,

delavec v farmacevtski industriji ter prodajnik

oziroma komercialist. Pri Zavodu RS za

poslovanje pa je bilo med prostimi delovnimi

mesti, ki so jih delodajalci sporočili zavodu, največ

povpraševanja po delavcih za preprosta dela v

predelovanih dejavnostih; čistilcih strežnikih,

gospodinjskih pomočnikih v uradih, hotelih in

drugo; voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev;

zidarjih in natakarjih.

Izzivi 2020

47

Iščite kulturno ujemanje!

Pri iskanju novega sodelavca so seveda

pomembne izobrazba in izkušnje, a pri Adeccu

svetujejo, da bodite pozorni tudi na kulturno

ujemanje podjetja in kandidata. Nov zaposleni bo

postal del tima, zato je pomembno, da deli misijo in

vizijo podjetja. »Vse pomembnejše so tudi mehke

veščine – komunikacija, kreativnost, čustvena

inteligenca –, ki lahko igrajo ključno vlogo pri

uspehu zaposlenega,« dodajajo pri Adeccu.

Slabo leto za vedeževalce

Pri Adeccu so imeli v preteklem letu najmanj povpraševanja

za učitelje oziroma profesorje, administratorje in medicinsko

osebje. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje pa so delodajalci

le po enkrat iskali delavca iz 15 poklicnih skupin. Tako so le

enkrat med drugim iskali borznega posrednika, rudarskega

nadzornika, minerja, astrologa oziroma vedeževalca,

izdelovalca/uglaševalca glasbil ali izdelovalca nakita in

bižuterije.

20 poklicev, ki jih bodo delodajalci največ iskali v letu 2020

Vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev

Varilci ipd.

Prodajalci

Zidarji ipd.

Delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, d. n.

1.460

1.404

1.389

1.335

1.307

Kuharji

Vojaki

Natakarji

Elektroinštalaterji

Orodjarji ipd.

Čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih,

hotelih in drugih ustanovah

Varnostniki

Komercialni zastopniki za prodajo ipd.

Skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo

Tesarji ipd.

Strugarji ipd.

Tehniki za strojništvo ipd.

Strokovnjaki za zdravstveno nego

Drugi delavci/delavke za preprosta dela, d. n.

Mesarji ipd.

871

820

788

763

758

747

656

565

499

479

399

368

356

333

331

Vir: Anketa

Napovednik

zaposlovanja

2019/II

Po modre ovratnike in top pozicije na FB in LinkedIn

Na Adeccu pritrjujejo, da so družbena omrežja priložnostih.«

danes postala močno orodje za iskanje in

Katero platformo je bolje uporabiti, je odvisno od

pridobivanje različnih profilov: »S prisotnostjo na tega, kakšen profil iščete. »V Sloveniji opažamo,

družbenih omrežjih lahko zaposlovalci dosežemo da sta platformi Facebook in LinkedIn ključni pri

večje število ljudi, tudi tako imenovane pasivne privabljanju in iskanju novih kadrov, predvsem

kandidate, ki zaposlitve ne iščejo aktivno, a jih za profile fizičnih delavcev ali tako imenovanih

zaradi uporabe digitalnih platform konstantno modrih ovratnikov (Facebook) in za najvišje

ozaveščamo o novejših in boljših zaposlitvenih položaje (LinkedIn),« navajajo.

48

Član

Za avtomatizirane

velikane opravljajo

ročna dela

V povezanih družbah Most Ljubljana in Alterno AD za

industrijska in logistična podjetja izvajajo drobna opravila,

ki se tem ne splačajo.

Glavna dejavnost povezanih

družb Most Ljubljana

in Alterno AD, ki na trgu

delujeta deset let, je

pakiranje zdravil, medicinskih

pripomočkov, prehranskih

dopolnil in hrane za posebne namene.

Za ostale industrijske dejavnosti pa

izvajajo ročna dela v okviru malih serij

(sortiranje, prebiranje in pregledi).

Velikim olajšujejo posloVanje

»Usmerjeni smo v dela, ki jih velika

podjetja ne izvajajo,« razlaga Andrej

Drčar, direktor in solastnik obeh

družb. Imajo status zaposlitvenega

centra, ki je oblika invalidskega

podjetja, saj za ročna dela zaposlujejo

predvsem invalide. Ob tem je podjetje

Alterno AD nosilec certifikata GMP,

kar mu omogoča izvajanje sekundarnega

pakiranja, uvoz, preizkušanje in

sproščanje zdravil na trg EU.

Na farmacevtskem področju sodelujejo

z več multinacionalkami in številnimi

slovenskimi podjetji. Andrej Drčar

deluje že skoraj 30 let v farmacevtski

industriji, zato njihove potrebe zelo

dobro pozna. Prisotni so tudi v drugih

panogah, elektrostrojni industriji in

logističnih podjetjih, za katera izvajajo

operacije v zvezi s pakiranjem, sortiranjem

in dodatnim opremljanjem z

različno dokumentacijo.

pridne roke in dobra oprema

V Mostu in Alternu AD je 100 zaposlenih.

Njihova dejavnost temelji

predvsem na ročnem delu, s pomočjo

opreme pa opravljajo tiskanje variabilnih

podatkov, pakiranje in ovijanje

v folijo, kontrolno tehtanje in druge

operacije po zahtevah naročnikov.

Vse pomembnejša je dejavnost

laboratorija za analizo zdravil, kjer v

skladu z evropsko zakonodajo izvedejo

ponovne analize izdelkov iz tretjih

držav, ki se uvažajo v Evropsko unijo,

in serializacija zdravil, kjer skladno z

najnovejšo zakonodajo vsako zdravilo

opremijo z unikatno kodo, ki omogoča

spremljanje zdravila ves čas od proizvodnje

do končnega uporabnika.

Materiale, ki pridejo k njim v proizvodnjo,

skladiščijo v lastnem skladišču s

kontroliranimi klimatskimi pogoji.

S konkurenčnimi prednoStmi

do odličnih rezultatov

Andrej Drčar med njihovimi konkurenčnimi

prednostmi izpostavlja

Promo

49

prilagodljivost, znanje s področja

obvladovanja ročnih operacij

in obvladovanje notranjih tokov

materialov. Obenem kot invalidsko

podjetje svojim naročnikom, ki ne

zaposlujejo invalidov, omogočajo

uveljavitev nadomestne izpolnitve

invalidske kvote, s čimer so

oproščeni vplačevanja v invalidski

sklad. So pa storitve, ki jih izvajajo

v družbi Most, za njihove naročnike

posredno poceni. So dovolj veliki in

dobro organizirani, da lahko prevzamejo

večja naročila. Pokrijejo

lahko občasne ali redne potrebe

svojih naročnikov – v svojih prostorih

ali občasno v prostorih naročnika.

Zaradi vitke organizacije so

stroškovno učinkoviti.

V celotni skupini skozi svoje celotno

delovanje v povprečju dosegajo

20-odstotno letno rast, tudi v času

krize, saj je povpraševanje po njihovih

storitvah veliko.

ambiciozni tudi v prihodnje

V prihodnosti bodo precejšnjo pozornost

namenili razvoju storitve serializacije

zdravil, ki jo bodo ponujali tudi

državam zunaj EU, ki izvažajo v Unijo.

Te bodo lahko deležne tudi storitev

ponovne analize izdelkov, na osnovi

katere jih bodo lahko prodajale v Uniji.

Po besedah Andreja Drčarja želijo

model poslovanja, ki so ga razvili v

Sloveniji, v sodelovanju s primernim

partnerjem prenesti tudi v tujino.

50

SBC | Ohlajanje gospodarstva | Februar 2020

Foto: Shutterstock

V letu 2021 manj

kot 5-odstotna

rast izvoza

Napovedi letnih rasti

izvoza se postopoma

znižujejo. Negotova ostaja

avtomobilska industrija, v

porastu nove tehnologije.

Avtorica: Polona Movrin

Letos naj bi bili priča postopnemu

okrevanju svetovnega

gospodarstva, a še vedno obstajajo

kritične točke. »Največja tveganja

se kažejo v nadaljnjih težavah

avtomobilske industrije, še

posebej ob morebitni uresničitvi grožnje ZDA

o uvedbi carin na evropska vozila, to pa bi

bil velik udarec za Nemčijo in s tem tudi za

Slovenijo,« pojasnjujejo v SID banki.

Direktor v oddelku finančnega svetovanja

Deloitte Slovenija Tilen Vahčič med kritičnimi

panogami omenja še trgovino ter nepremičninski

trg in gradbeništvo, in sicer predvsem v povezavi

s poslovnimi gradnjami. Investitorje je namreč

zajel pesimizem. »Načeloma pa dobavitelji, ki so

prodorni v novih tehnologijah, pričakujejo rast v

prihodnjih letih,« pravi Vahčič.

Načeto zaupanje v industriji

Gospodarska rast Slovenije naj bi bila letos

in prihodnje leto približno 2,7-odstotna, vse

pogostejše pa so napovedi o znižanju letnih rasti

izvoza. Napoved za drugo leto se giblje pod petimi

odstotki.

»Glede na visoko odvisnost slovenskega

gospodarstva od izvoza to ne bo vplivalo le

neposredno na izvoz, temveč tudi na zaupanje

v celotnem industrijskem sektorju. Na gibanje

rasti izvoza ima (lahko) pomemben vpliv

slabšanje cenovne in stroškovne učinkovitosti,

ob zviševanja stroškov dela in šibki rasti

produktivnosti, kar je tudi posledica tega, da je

gospodarstvo trenutno v zrelem obdobju cikla in

demografskih gibanj,« pojasnjujejo na SID banki.


51

Hitro naraščanje cene dela

Vahčič med naštevanjem vzrokov, zakaj slovensko

gospodarstvo ni najbolje pripravljeno, če bi se

moralo spoprijeti z novo krizo, omenja stroške

dela in raven produktivnosti: »Imeli smo povišanje

minimalne plače, prisoten pa je bil tudi močan

pritisk na dvig vseh plač. Imam občutek, da je

cena dela naraščala hitreje kot produktivnost, kar

se že pozna – ali se še bo poznalo – na maržah

podjetij.«

Kot vzrok navaja tudi to, da se država ni

dovolj potrudila za znižanje svojega dolga in da

veliko porablja za socialne transferje namesto za

investicije. Prav tako opozarja na nizke obrestne

mere. Veliko podjetij je še vedno relativno visoko

zadolženih, veliko jih ni vlagalo dovolj v izboljšanje

produktivnosti in v izdelke z višjo dodano

vrednostjo. Poleg tega imamo veliko podjetij, ki so

dobavitelji za avtomobilsko industrijo.

Okrepiti je treba odzivanje na razmere

Na SID banki pojasnjujejo, da bo, če gospodarske

družbe (in celoten podporni sistem) pred

nastopom nove krize ne bodo okrepile svojih

zmožnosti za hitro odzivanje na spremenjene

makroekonomske razmere, krizo težje prebroditi.

Na kaj naj bodo gospodarstveniki še

posebej pozorni

Tilen Vahčič, Deloitte Slovenija

»Zdaj naj začnejo delati rezervni načrt in

strategijo, kako se hitro odzvati, če kriza res

nastopi. Previdni naj bodo pri investicijah

v dodatne kapacitete (še posebej, če je za

širitev potrebna zadolžitev), smiselno je bolj

intenzivno pristopiti k projektom, ki povečujejo

produktivnost, brez obremenitve bilance. Če je

možno, naj se čim bolj razdolžijo.«

SID banka

»Gospodarski in celoten ekonomski ustroj

Slovenije mora izboljšati produktivnost in

doseči premik navzgor v globalnih verigah

vrednosti. Razviti mora sposobnosti za hitrejšo

diverzifikacijo svojih končnih trgov. Predvsem pa

zamujamo priložnost hitrejšega prestrukturiranja

gospodarstva v smeri tehnologij in proizvodov

prihodnosti.«

INOVATIVNA NARAVNA

KOZMETIKA

4kidsandus

Imate idejo o lastni

blagovni znamki

kozmetike?

Za vse poskrbimo mi.

Naši private label

partnerji:

Rainer kozmetika d.o.o., Titova ulica 6, 1433 Radeče, www.4kidsandus.com

52

Član

Energetsko učinkovite

stavbe potrebujejo zelo

dobro prezračevanje

Zahteve po energetski učinkovitosti v zgradbah in želja

po znižanju računa za ogrevanje so v zadnjem desetletju

vodile v množično menjavo oken in fasadnih oblog. S tem,

da smo novogradnje in rekonstrukcije obstoječih zgradb

dobro zatesnili, smo dosegli tudi nizko zračno prepustnost

in pozabili, da je stalna izmenjava zraka v prostorih nujno

potrebna za kakovostno bivanje.

Če namreč zraka v bivalnem

ali delovnem prostoru

stalno ne izmenjujemo,

vrednosti CO2 strmo

narastejo, zrak pa je zasičen

tudi s strupi, ki so v barvah sten,

v preprogah, lakiranem pohištvu,

zavesah in drugih elementih oziroma

opremi, ki jih imamo v prostorih. Tak

postan zrak je nasičen tudi z odvečno

vlago, kot posledica našega znojenja,

kuhanja, rož, pa tudi neprijetnimi

vonjavami, kar se praviloma odrazi v

plesnivih madežih v vogalih prostorov.

Vse to slabša kakovost bivanja v

takih prostorih oziroma dolgoročno

vpliva na zdravje uporabnikov.

KaKovostno prezračevanje

omili alergije

Opisano se je pred dobrim desetletjem

dogajalo tudi Milanu Kustru.

Predvsem so očitno ne dovolj zračni

prostori v njihovi hiši slabo delovali na

njegovo hčerko, ki je imela težave z

dihanjem in raznovrstnimi alergijami.

Milan je iskal načine, kako bi ji težave

olajšal in leta 2009 naletel na prezračevalni

sistem nemškega proizvajalca

Lunos. Prebrane lastnosti in opis

delovanja so se mu zdeli učinkoviti

in mu vzbudili upanje, da bo morda

s tem sistemom lahko pomagal rešiti

težave, ki so pestile hčer. Kupil je

prezračevalni sistem Lunos, si ga dal

namestiti v hišo in že po nekaj tednih

delovanja se je hčerino počutje popravilo,

dihala je bistveno bolje. »Tudi

midva z ženo sva občutno bolje spala,

oziroma se zbujala dobro spočita. Izginila

je tudi plesen v vogalu kopalnice,«

pove Milan Kuster.

»to je bil izziv, Ki sem ga čaKal«

»Glede na vse bolj zračno zatesnjene

stavbe oziroma dobro izolirane stene

je to proizvod prihodnosti,« je bil

navdušen. »Kot inženir gradbeništva

sem imel dobro službo, družino, hišo,

nič mi ni manjkalo, a pomislil sem, to

je moj življenjski izziv, ki sem ga čakal.

Že nekaj časa sem namreč čutil, da bi

rad spremembo glede svoje službe, da

bi delal nekaj, kjer bi bolj konkretno

Promo

53

videl rezultate svojega dela. Podrobno

sem preučil Lunosov sistem prezračevanja,

se usedel na letalo za Berlin

in vodilnim v Lunosu ponudil svoje

sodelovanje. Danes je naše družinsko

podjetje Lunos Slovenija nosilec

blagovne znamke Lunos za Slovenijo

in ekskluzivni prodajalec za celotno

območje Balkana, večino razvoja za

Lunos GmbH pa naredimo v Sloveniji.

Poleg tega, da v Sloveniji vodim svoje

podjetje, sem od leta 2017 tudi član

uprave Lunosa GmbH, odgovoren za

mednarodno poslovanje.

revolucija v KaKovosti bivanja

Milan Kuster opiše, kaj ga je pri

Lunosovem prezračevalnem sistemu

navdušilo: »V prostore se vgradi

dovode zraka, ki skrbijo za stalen

dotok svežega zraka, in ventilator, ki

skrbi za neprestano odvajanje izrabljenega

zraka. Prezračevalni sistem

nenehno izmenjuje zrak v prostoru

oziroma stavbi in tako poskrbi,

da je vedno svež, čist, torej zdrav.

Izmenjave zraka poteka s sistemom

rekuperacije in tako ne izgubljamo

toplote kot denimo pri zračenju z

odpiranjem oken. Zrak je prefiltriran,

njegova čistost pa izboljšuje počutje

in navsezadnje storilnost uporabnikov

prostorov. Sistem je vgrajen

hitro in brez večjih posegov, lahko ga

vgradimo v katerem koli letnem času,

prav tako v kateri koli fazi gradnje ali

prenove starejših objektov. Primeren

je tudi za večje objekte kot denimo

vrtce ali šole.«

sistem privarčuje 30 odstot-

Kov energije

Sogovornik našteje še nekaj navdušujočih

lastnosti: »Sistem je krmiljen

na podlagi merjene vrednosti zračne

vlage v prostoru. Je decentraliziran in

deluje na principu podtlaka. Glede na

vlažnost izrabljenega zraka se volumen

zračnega toka zvišuje ali znižuje.

Prostori so prezračevani, kolikor je

treba, pa vendar tako malo, kolikor je

le mogoče. Sistem preprečuje prepih

in vdor zunanjega hrupa in prahu,

je energetsko učinkovit, preprost za

vzdrževanje in praktično neslišen ob

delovanju. Prezračevalni sistem deluje

24 ur na dan, porabi izjemno malo

energije, v primerjavi z zračenjem

skozi okna prihrani do 30 % energije.

Na letni ravni posamezna rekuperatorska

enota porabi za približno 2,3

evra električne energije. Filtri so trajni

in jih je mogoče očistiti pod tekočo

vodo. Lahko izberete tudi filtre za

cvetni prah, ki so še posebej primerni

za alergike in ljudi z občutljivim

zdravjem. Cena nakupa in namestitve

je razumna, kar potrjuje podatek, da

smo od leta 2010 samo v Sloveniji

naš prezračevalni sistem vgradili v več

kot 15.000 gospodinjstev.«

v družbi najboljših na svetu

Da povedana učinkovitost prezračevalnega

sistema Lunos niso

prazne marketinške besede, povedo

številne mednarodne nagrade. Leta

2017 so (ponovno) prejeli nagrado

kot najboljši prezračevalni sistem

leta IN prestižno nagrado za najbolj

energetsko učinkovit proizvod leta v

kategoriji funkcionalnost in ekologija.

Lani so v vitrino pospravili tudi

nagrado za inovativnost in bili uvrščeni

v TOP 100 najboljših podjetij

na svetu. Revija Financial Times je

Lunos Slovenija uvrstila na seznam

1000 najhitreje rastočih podjetij

v EU. Za zavezanost kakovosti in

odličnosti pa so bili nagrajeni s

priznanjem WQC – World Quality

Commitment Awards. Kako prestižno

je to priznanje, pove podatek,

da o primernosti podjetja, ki ga

nagradijo, odloča 30 elektorjev, ki

pokrivajo 179 držav po vsem svetu.

Milan Kuster je zadovoljen, saj je

izpolnil svojo željo po tem, da so

rezultati njegovega dela transparentni,

merljivi. »Podjetje vidno raste,

20 redno zaposlenih in 37 zunanjih

sodelavcev, ki delajo izključno za nas,

ustvarja več kot 50-odstotno letno

rast. Lani smo v razvoju in inovativnosti

dosegli nov napredek, saj smo

izdelali nov proizvod, ki bo nadaljeval

rast podjetja. Izdelek bomo proizvajali

izključno v Sloveniji, na svetovni

trg pa ga bomo dali pod novo blagovno

znamko.«

»Glede na vse bolj zračno

zatesnjene stavbe

oziroma dobro izolirane

stene, ima prezračevalni

sistem Lunos lepo

prihodnost.«

Milan Kuster,

lastnik in direktor podjetja

Lunos Slovenija

Ključ uspeha so tudi zadovoljni

zaposleni

Nagrade, pozitivne reference in zahvale

kupcev, občutek da omogočajo

ljudem življenje in delo 'na svežem

zraku', pa tudi prijazen odnos delodajalca,

daje zaposlenim v podjetju

Lunos Slovenija zadovoljstvo pri delu

in zagon za nadaljnji razvoj podjetja.

»Zaradi dobrega glasu na trgu

dela smo za nove sodelavce zanimiv

zaposlovalec. Fluktuacije je zelo malo,

saj si tisti, ki se ujame z našo sredino,

filozofijo dela in ne nazadnje delovnimi

pogoji, ne želi oditi. Kot skrbim

za kakovost naših izdelkov, so mi

pomembne tudi kakovostne razmere,

v katerih delajo zaposleni, zato organiziramo

trekinge v naravi, na koncu

uspešnega leta si delimo dobiček,

vsako leto pa jih za nagrado, ker smo

dober in uspešen kolektiv, za teden

dni odpeljem na dopust na Kanarske

otoke. Prepričan sem, kar se tudi

izkazuje pri uspešnosti podjetja, da je

dobro počutje in zdravje zaposlenih

ključno za dober razvoj in rast podjetja,«

še pove Milan Kuster, lastnik in

direktor podjetja Lunos Slovenija.

54 SBC | Ohlajanje gospodarstva | Februar 2020

Produktivnost =

rezultat/čas

Želja, da bi bil posamezen sodelavec

ali stroj stoodstotno »uporabljen«,

ni tako pomembna kot to, da sta

takt in ritem procesa prilagojena

najpočasnejšemu členu verige.


V

času ohlajanja gospodarstva je

učinkovitost še bolj kot sicer v

središču pozornosti.

Podjetja jo lahko izboljšajo tudi

tako, da skrajšujejo porabljen čas,

čeprav rezultati ne gredo tako hitro

navzgor, pravi direktor in ustanovitelj podjetja

Špica International, d. o. o., Tone Stanovnik. Tu

so njegovi nasveti za dvig produktivnosti.

1Učinkovitost pomeni, da čas vrednotite vsaj

tako visoko kot rezultate dela.

Podjetniki, ki pravijo, da jih zanimajo le rezultati,

ne pa delovne ure, bodo morali spremeniti

svoj odnos. Da bi povečali učinkovitost, si

je treba dejavno prizadevati za izboljšanje

rezultatov in skrajševanje časa, v katerem so

ti dosežni.

2Kompleksno nalogo vedno razdelite na

posamezne dele. Podobno kot ne morete

pojesti cele mortadele in jo zato razrežete

na slastne rezine, tudi težke naloge ne morete

rešiti z enim zamahom, ampak jo je treba

reševati fazno.

3Pregled nad celoto.

Zaradi delitve nalog na posamezne dele pa

ne smete izgubiti helikopterskega pogleda na

celoten proces. Le z dobrim nadzorom pretoka

skozi celoten proces v podjetju lahko dosežete

izjemne rezultate v kratkem času. Pretočnost

brez zastojev v delovnem procesu je ključna.

4Takt in ritem naj bosta prilagojena

najpočasnejšemu členu verige, ki pa ga

izboljšajte.

Želja, da bi bil posamezen sodelavec ali stroj

stoodstotno »uporabljen«, ni tako pomembna

kot to, da sta takt in ritem procesa prilagojena

najpočasnejšemu členu verige. Naloga vodstva

je, da se osredotoči na »šibke člene« in jih izboljšuje.

S tem se poveča tempo celotnega procesa.

5Tržne razmere naj narekujejo ritem in takt

proizvodnje.

Preusmerite se iz koncepta potisni (»push«),

pri katerem je planiranje podrejeno prodajnim

ali proizvodnim ciljem, v koncept povleci

(»pull«), kjer je planiranje podrejeno dejanski

prodaji. To pomeni, da tržne razmere narekujejo

ritem in takt proizvodnje, ob tem pa naj tudi

marketing podjetja pospešuje ta ritem trga in

utrip naročil.

6Vzemite si čas za kakšno klasično knjigo

Henryja Forda ali Taiichija Ohna.

Ford se je osredotočil na omejevanje prostora;

v proizvodnji so nastajali zastoji, saj so

se delavci pogosto borili za prostor in drug

drugega ovirali, kar je Forda napeljalo k zamisli

o tekočem traku, ki je poskrbel za pretočnost

delovnega procesa.

Ohno pa se je osredotočil na čas in se usmeril

v male proizvodne serije, ki so se podrejale dejanski

prodaji. Razvil je Toyotin sistem proizvodnje

(Toyota Production System), ki je primer

vitke proizvodnje. Podjetniki naj razmislijo,

kako bi Fordove ali Ohnove rešitve prilagodili

svojemu podjetju in jih implementirali v svoje

proizvodne procese.

»Moje načelo delovanja

je takšno, da skličem

sestanek sodelavcev, med

katerim nato vsi stojimo.

Na tablo napišemo ključne

ideje, ki se nam porodijo,

in jih razvrstimo po

prednosti. Na prvem mestu

za realizacijo je 'najlažje

dosegljiv sadež projekta'. Dogovorimo se za prvo

skupino aktivnosti, določimo nosilce in se lotimo

dela. Na poti smo pozorni na dogajanje okoli nas in

se agilno prilagajamo razmeram.«

Tone Stanovnik, direktor in ustanovitelj podjetja

Špica International, d. o. o.


55

5 nasvetov

za spoštljivo

odpuščanje

Direktor, poslovni trener in

coach Miha Bavec iz podjetja

Transformacija pravi, da je največja

napaka agresivno odpuščanje in

valjenje krivde na odpuščene.


1Odpuščanje normalizirajte in svojo

organizacijo nanj pripravite

Zamislite si letalo, ki ima dobro razvite sisteme

za vzletanje in letenje, ob tem pa so razvijalci

pozabili na sisteme za pristajanje. Letalo torej

ne deluje kot celota. To se zgodi tudi v podjetju.

Razhajanje je običajna in pričakovana

faza v ciklu vsakega

odnosa. Težavno

pa postane zato, ker

smo na to psihološko,

kompetenčno

in procesno slabo

pripravljeni. Procesu

odpuščanja posvetite

takšno pozornost,

kot jo namenite Miha Bavec,

zaposlovanju novih ljudi. Transformacija

2Sprejmite odgovornost in bodite proaktivni

Ko se pojavi potreba po zmanjševanju števila

zaposlenih, za to prevzemite odgovornost. Ne

prelagajte odgovornosti na zaposlene, kupce

ali okoliščine. Zavedajte se, da je vsak ukrep,

tudi zmanjševanje števila zaposlenih, zgolj

ena od možnih potencialnih realnosti in vaša

vodstvena odločitev.

3Pri odpuščanju ravnajte spoštljivo in

transparentno

Pri odpuščanju empatično razmislite o vseh

zaposlenih v podjetju: o tistih, ki se bodo za

proces odpuščanja odločili, tistih, ki ga bodo

izvajali, tistih, od katerih se boste poslovili, in

tistih, ki bodo ostali. Odpuščanje za nikogar ni

preprosto. Komunikacija naj izkazuje spoštovanje

do vseh in upošteva njihove psihosocialne

potrebe, ki se ob tem pojavijo. Sodelavce,

od katerih se poslavljate, omenjajte spoštljivo

tudi v njihovi odsotnosti.

4O odločitvah, povezanih z odpuščanjem,

obveščajte vse zaposlene

Pazite, da se odločite o vsem potrebnem, in

teh odločitev ne spreminjajte. To počnite z

največjo možno integriteto in stabilnostjo.

O svojih odločitvah obvestite vse v podjetju.

Povejte jim, kdo bo odpuščen in katera delovna

mesta bodo ohranjena. Poskrbite, da bo

odpuščanje enkratno dejanje, ki ga hitro zaključite

in organizaciji spet zagotovite umirjeno

delovanje. Preprečite, da bi odpuščanja visela

nad zaposlenimi.

5Pripravite reorganizacijo ter predstavite

vizijo in načrte za naprej

Če ste se poslovili od določenega števila zaposlenih,

ste morali pred tem spremeniti vizijo

in načrte. Procese, cilje, naloge in razmerja

je bilo treba prilagoditi novi organizacijski

resničnosti. Te potrebe so ob zmanjševanju

ali povečevanju števila zaposlenih pogosto

spregledane.

Večino zaposlenih ob pomembnejših spremembah

v številu sodelavcev zanima, kakšna

je aktualna usmeritev podjetja in kako se

bo delalo po novem, saj bo od tega odvisno,

kako bodo razumeli varnost, zanesljivost in

stabilnost lastne eksistence, kariere in drugih

interesov.

56


Spremenite

status podjetja,

če to narekuje trg

13 korakov za

preoblikovanje

podjetja brez

negativnih davčnih

posledic

Foto: Shutterstock

Avtorica: mag. Tanja Kaltnekar, davčna svetovalka, Simič & partnerji, d. o. o., Ljubljana

Obstaja veliko razlogov

za materialno statusno

preoblikovanje družb.

Poslovanje družb je dinamično

in se mora prilagajati novim

okoliščinam, zato je včasih

nujno poseči v organizacijsko in lastniško

strukturo. V času ohlajanja je statusna

sprememba še toliko bolj aktualna.

Družba se lahko statusno preoblikuje z

združitvijo, delitvijo, s prenosom premoženja ali

spremembo pravnoorganizacijske oblike. Podjetnik

pa se lahko statusno preoblikuje v kapitalsko

družbo. Med naštetimi možnostmi statusnega

preoblikovanja so bolj kompleksne tiste, ki se

nanašajo na materialno statusno preoblikovanje.

Osredotočili se bomo na združitev in delitev.

1Združitev družbe z drugo

Združitev se lahko izvede s spojitvijo ali

pripojitvijo.

Spojitev

V postopku spojitve se celotno premoženje

dveh ali več družb prenese na novo družbo,

ustanovljeno v ta namen. Spojitev se

najpogosteje uporablja takrat, ko želita dve

družbi (ali več družb) opraviti združitev in pri tem

nastopata enakovredno.

Pripojitev

Pripojitev pomeni, da se premoženje ene

družbe (ali več družb) prenese na drugo družbo.

Pripojitev je najpogosteje posledica uspešno

zaključenega prevzema. Prevzemnik doseže

večinsko lastništvo prevzete družbe. Pripojitev

je lahko tudi posledica odločitve matične družbe,

da bo poslovanje hčerinske družbe (ene ali več)

organizirala v okviru matične družbe.

2Delitev družbe

Delitev se lahko izvede z razdelitvijo,

oddelitvijo ali izčlenitvijo.

Razdelitev

Z razdelitvijo družba preneha obstajati, njeno

premoženje pa se razdeli na druge družbe.

Pri razdelitvi z ustanovitvijo novih družb se

premoženje razdeli na družbe, ki so ustanovljene

zaradi razdelitve. Pri razdelitvi s prevzemom pa


57

se premoženje razdeli na družbe, ki že obstajajo in

prevzamejo premoženje.

Oddelitev

V postopku oddelitve se premoženje družbe prenese

na novo družbo (ali več družb), pri čemer družba ne

preneha obstajati. Pri oddelitvi z ustanovitvijo novih

družb premoženje prevzame družba (ali več družb),

nastala v ta namen, torej v postopku oddelitve. Pri

oddelitvi s prevzemom pa premoženje prevzame

ena že obstoječa družba (ali več družb).

Izčlenitev

Pri izčlenitvi gre za poseben postopek delitve, v

katerem družba del svojega premoženja prenese

na novo ali obstoječo družbo, pri čemer lastništvo

ohrani družba, ki premoženje prenaša.

13 korakov preoblikovanja

Zelo pomembno je, da si po tem, ko je odločitev

za izvedbo določenega statusnega preoblikovanja

sprejeta, osebe, odgovorne za izvedbo postopka,

pripravijo načrt vseh korakov, ki jih je treba

izvesti. Ti so si precej podobni pri vseh oblikah

preoblikovanj. Nekoliko obsežnejši je postopek pri

izvedbi oddelitve, zato v nadaljevanju sledi opis

nujnih korakov.

Daljša različica članka je

objavljena v reviji Denar,

številka 504, januar 2020.

1Opredelitev dneva obračuna oddelitve

(obračunski dan)

Lahko je katerikoli dan, najenostavneje je, če je

to tudi zaključni datum obračunskega obdobja.

Praviloma se ga določi za nazaj.

2 Bilance

Na obračunski dan oddelitve se pripravi

bilanco stanja prenosne družbe in simulacijo po

izvedeni oddelitvi na prevzemni družbi.

3Priprava otvoritvene bilance nove družbe

Upošteva se vsotno načelo; skupna višina

osnovnih kapitalov družb, ki so udeležene pri

delitvi, mora po vsoti ustrezati vsaj osnovnemu

kapitalu prenosne družbe pred delitvijo.

4Obveščanje delavcev v skladu z Zakonom o

sodelovanju delavcev pri upravljanju

5Priprava

delitvenega načrta

6Pregled delitve

po revizorju

7Nadzorni svet

pregleda delitev

8Dostava delitvenega načrta

Sodnemu registru

9Javna objava obvestila v Uradnem listu

RS, da je bil delitveni načrt dostavljen

pristojnemu registrskemu organu

Razgrnitev zakonsko predvidene

10dokumentacije na sedežu prenosne

družbe, ki jo je treba nato po pošti poslati

družbenikom

Sklepanje o soglasju za oddelitev na

11skupščini

Prijava oddelitve pristojnemu

12registrskemu organu

Vpis oddelitve v

13sodni register

Vnaprej preverite davčne posledice

Še pred izvedbo vseh postopkov pa je dobro, če

ne kar nujno, preveriti, ali je tovrstna transakcija

lahko podvržena obdavčitvi z davkom od dohodkov

pravnih oseb oziroma kaj je treba storiti, da do

obdavčitve ne pride. Govorimo o tako imenovani

davčni nevtralnosti, ki se jo pogosto da doseči, ni

pa nujno. Odvisno je od okoliščin in razlogov, ki

pripeljejo do določenega statusnega preoblikovanja.

Če je davčna nevtralnost dvomljiva

oziroma zavezanci niso prepričani, ali bo davčni

organ transakcijo obravnaval kot davčno

nevtralno ali ne, je nujno, da se priglasitev

transakcije davčnemu organu opravi pred

vpisom transakcije v sodni register in se potem

počaka, da davčni organ presodi o nameravani

transakciji.

Če zaradi zavrnitve davčne nevtralnosti

zavezancem preti visoka davčna obveznost iz

naslova davka od dohodkov pravnih oseb, se

transakcija še vedno lahko prekliče, če še ni

vpisana v sodni register. Če je bil vpis v sodni

register že narejen, se obdavčitvi praviloma ni

mogoče izogniti.

Za postopek preoblikovanja je bistveno, da je

izvedba vsebinsko pravilno zastavljena, da v

njej sodelujejo strokovnjaki s področja prava,

financ in davkov ter da so izvedeni vsi potrebni

koraki.

58


Foto: Shutterstock

7 računovodskih in

davčnih ukrepov v

času ohlajanja

Ob pomoči podjetij Vizija

računovodstvo, Revidera ter

Skupine Simič in partnerji

smo zbrali nekaj nasvetov

za podjetnike.


1Spremljajte računovodske izkaze

Računovodski izkazi so pogosto obravnavani

prepozno, ravno reakcijski čas pa je izjemnega

pomena. Če podatki pokažejo mesečne

padce prodaje in povečevanje stroškov, se je

treba odzvati takoj. Nadziranje računovodskih

izkazov oziroma še bolje denarnega toka je

izjemno pomembno.

2Rezervirajte sredstva

Če kdaj, potem je v času gospodarskega

ohlajanja izrednega pomena, da imate rezervirana

sredstva za uresničitev svojih načrtov.

Vsak podjetnik naj temeljito razmisli, kaj ima

zapisano v programu dela in ali ima za to res

rezerviranih dovolj sredstev.

3Poštena vrednost sredstev

Če vrednost vaših sredstev ne izraža poštene

vrednosti ali pa pričakujete padec vrednosti,

potem prevrednotite sredstva.

4Redno spremljajte zapadle in nezapadle

terjatve ter njihovo ročnost

Podatke preverjajte vsaj enkrat na teden.

Priporočljivo je, da uporabljate aplikacije, ki

spremljajo plačilno disciplino kupcev. Stalnost

spremljanja je osnovna in nujna, saj le tako

lahko hitro ukrepate.


59

5Spremljajte rast/upad prodaje in s tem

povezane stroške

Pozorni bodite tako na spremenljive kot na

fiksne stroške. Pazite, da fiksni stroški niso

previsoki.

6Upoštevajte podjetniški in računovodskodavčni

vidik

Veliko podjetnikov še vedno vodi svoje lastne

analize poslovanja, ki odstopajo od računovodskih

pravil. S tem ni nič narobe. Kljub temu sta

sodelovanje in komunikacija med računovodstvom

in podjetniki ključnega pomena, saj sta

tako združena oba pogleda na zadeve: računovodsko-davčni

in podjetniški.

7Pred davčno optimizacijo pridobite več

mnenj

Pozorni bodite na davčno zakonodajo, saj se

davčni nadzori praviloma izvajajo z dve- do

petletnim zamikom. Marsikateri podjetnik je v

preteklosti izvedel davčne optimizacije, ki so

se danes izkazale za nepravilne. Vsako idejo

o davčni optimizaciji preverite pri več davčnih

svetovalcih.

Nobena računovodska in

davčna racionalizacija ne more

odtehtati nujno potrebne

spremembe davčne zakonodaje.

Vaše podjetje ne

pozna meja, niti

Vaša banka. To je

außergewöhnlich.

au|ßer|ge|wöhn|lich: izredno, nenavadno, izjemno

Podjetja z edinstvenimi idejami potrebujejo prava financiranja.

Na Vaši strani - Raiffeisen Landesbank Kärnten.

Svetovanje v slovenskem jeziku.

rlb-bank.at

Raiffeisen Landesbank Kärnten | International Financing

T +43 463 993 00-12388 | Internationaldept@rbgk.raiffeisen.at

260

Član

Strast do rastlin

jih žene že skoraj

trideset let

V podjetju Vrtko so iz ljubiteljske dejavnosti razvili uspešno

družbo, ki poklicnim vrtnarjem in cvetličarjem ter končnim

uporabnikom zagotavlja kakovostne rastline in sadike.

V

podjetju Vrtko se z

rastlinami ukvarjajo

od leta 1991. Začetni

družinski hobi sta brata

Igor in Marko Kolenc, po

izobrazbi strojnika, leta 1993 nadgradila

v registrirano dejavnost. Na

začetku majhna družinska vrtnarija

je prerastla v pomembnega ponudnika

rastlinskih proizvodov na trgih

Slovenije, Hrvaške, Srbije ter Bosne

in Hercegovine.

Že od samega začetka je bilo glavno

vodilo podjetja 'Biti korak pred

lokalno konkurenco' in biti zanesljiv

partner svojim kupcem.

Podjetje se od samega začetka ukvarja

s tremi dejavnostmi, katerih skupna

nit so rastline.

Veleprodaja gotoVih

produktoV

V ta sklop uvrščajo predvsem rastline,

ki so namenjene končnim uporabnikom,

cvetličarjem, vrtnarjem

krajinskim arhitektom. V svoji ponudbi

imajo rastline, ki prihajajo iz vseh

pomembnih evropskih regij. Osnovno

vodilo poslovanja je, da kupcu

zagotovijo rastline, ki so kakovostne

in lepe po svojem videzu, ter zdrave.

To je zaradi pokvarljivosti blaga

mogoče zagotoviti le tako, da rastline

kupujejo tam, kjer so proizvedene,

pa najsi bo to sončna Sicilija, Španija

ali pa regije, ki so po svoji proizvodnji

najbolj poznane v javnosti: Nizozemska,

Nemčija, Belgija ...

Poleg tega, da kupujejo rastline

direktno pri proizvajalcih, so tudi

edino slovensko podjetje, ki rastline

nekajkrat tedensko kupuje direktno

na dveh največjih borzah cvetja in

rastlin na Nizozemskem in v Nemčiji.

Celoten sklop teh aktivnosti podjetju

Vrtko omogoča zagotovitev celovite

ponudbe sobnih in zunanjih rastlin

po konkurenčnih cenah. Z lastnim

voznim parkom specianih ogrevanih

oz. hlajenih vozil skrbijo, da so rastline

h kupcem dostavljene v ustreznih

klimatskih pogojih in pravočasno.

Veleprodaja Vrtnarskih

repromaterialoV

V ta sklop uvrščajo mlade sadike,

profesionalne vrtnarske substrate

in lončke ter transportne platoje za

presajanje. Kakovostni vhodni materiali

so ključnega pomena za uspešno

Promo

613

proizvodnjo v vsaki vrtnariji. Podjetje

Vrtko že od samega začetka vrtnarjem

nudi sadike največjih in najbolj

inovativnih evropskih proizvajalcev.

Razvoj vrtnarstva je bil v zadnjih 15

letih bliskovit. Rastline, ki jih danes

proizvajajo vrtnarji, morajo biti prilagojene

tako zahtevam profesionalnih

vrtnarjev kot končnim kupcem. V

proizvodnji je pomembno, da so sorte

odporne na bolezni, da jih je mogoče

proizvesti v najkrajšem času ob uporabi

čim manj škropiv in pri, kar se da,

nizkih temperaturah.

Tudi za potrošnika je zelo pomembno,

da so rastline najbolj enostavne

za vzgojo doma – da niso potrebna

posebna znanja za vzgojo rastlin in da

pri tem ne uporablja škropiv in drugih

okolju škodljivih materialov.

maloprodaja tudi prek spleta

Podjetje Vrtko je na Slovenskem trgu

prisotno tudi v maloprodaji. V treh vrtnih

centrih – v Ljubljani, Mariboru in

v Kalcah pri Logatcu – svojim kupcem

zagotavlja pestro izbiro rastlin in vseh

ostalih vrtnarskih materialov. Ker je

digitalizacija neizbežna tudi v vrtnarskem

svetu, svojim kupcem omogočajo

tudi 'Nakup rastlin iz domačega

naslonjača', preko spletne trgovine

www.floraexpress.si.

spodbujajo lokalno

proizVodnjo

Poleg vseh naštetih destinacij, kjer

v podjetju Vrtko kupujejo rastline in

cvetje, prisegajo na lokalno proizvodnjo.

V svoji veleprodaji in maloprodaji

kupcem zagotavljajo kar največ

lokalno proizvedenih rastlin. Zavedajo

se, da je lokalna proizvodnja izjemnega

pomena, tako za proizvajalce kot

za kupce. S tem se zagotavlja delovna

mesta in razvoj predvsem podeželja,

predvsem pa kupci dobijo sveže

rastline, ki so vzgojene v lokalnih

podnebnih razmerah.

Z namenom spodbujati lokalno

pridelavo zelenjave so pred leti razvili

blagovno znamko 'Dobro in Zdravo',

v katero vključujejo zgolj preizkušene

in odlične sorte zelenjave. Verjamejo,

da je lastna pridelava hrane temelj

razumevanja družbe o zdravi in kakovostni

hrani.

zdraVe in kakoVostne rastline

V podjetju Vrtko stremijo k zagotavljanju

zdravih in kakovostnih rastlin. Ob

vse večji poplavi informacij o rastlinah

in rastlinskih vrstah, ki prihajajo iz

oddaljenih krajev, je pomembno, da

vemo, kakšne rastline kupujemo. Proizvajalca

in dobavitelje redno obiskujejo

in se tako na lastne oči prepričajo,

kako poteka proizvodnja od samega

začetka. Zagotavljajo tudi popolno sledljivost

rastlin od prejema do prodaje.

62

SBC | Davčne oprostitve | Februar 2020

Foto: Shutterstock

Nova, strožja

pravila za davčne

oprostitve

Za uveljavljanje oprostitve

plačila davka pri dobavi

blaga znotraj EU je po novem

treba predložiti dokazili iz

dveh neodvisnih virov.

Avtor: Jan Tomše

S

1. januarjem so začela veljati nova

pravila na področju povračila

davka na dodano vrednost pri

poslovanju s podjetji iz EU.

Spremembe na področju povračila

davka na dodano vrednost izhajajo

iz Direktive o DDV 2006/112/ES in spremenjene

Izvedbene uredbe 282/2011, ki določata pravila

za oprostitve plačila davka za transakcije znotraj

EU. V Sloveniji so spremembe vključene v novelo

Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1K,

Ur. l. RS, 59/19) in v Pravilnik o izvajanju Zakona o

davku na dodano vrednost.

Med pogoji za oprostitev plačila DDV

za dobave blaga znotraj EU je ta, da mora biti

davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni

zavezanec, ki se mu dobavi blago (pridobitelj),

identificiran za DDV v drugi državi članici in mora

to identifikacijsko številko za DDV sporočiti

dobavitelju. Način sporočanja identifikacijske

številke ni posebej določen. Po navedbah

Fursa lahko zadošča že navedba kupčeve

Davčne oprostitve

63

identifikacijske številke za DDV na računu.

Dobavitelj blaga mora za uveljavljanje oprostitve

predložiti rekapitulacijsko poročilo (RP-O), v

katero je vključil popolne in pravilne podatke v

zvezi z dobavo.

Na Fursu navajajo naslednje primere

oprostitev davka pri dobavi blaga glede na to, kje

sta registrirana davčna zavezanca (dobavitelj in

pridobitelj).

PRIMER 2:

Slovenija

A

Avstrija

B

PRIMER 1:

Italija

A

Avstrija

B

Davčni zavezanec A, identificiran za namene

DDV v Italiji, dobavi blago davčnemu zavezancu

B v Avstrijo. Davčni zavezanec B je identificiran

za namene DDV v Sloveniji, to identifikacijsko

številko za DDV sporoči dobavitelju A. Davčni

zavezanec A ne obračuna italijanskega DDV

(izpolnjeni so vsi pogoji za oprostitev dobave

blaga znotraj Unije v skladu s prvim odstavkom

138. člena Direktive o DDV).

Davčni zavezanec A v rekapitulacijskem

poročilu poroča o opravljeni dobavi blaga znotraj

Unije davčnemu zavezancu B s slovensko

identifikacijsko številko za DDV.

Davčni zavezanec B mora obračunati

slovenski DDV od pridobitve blaga znotraj

Unije (drugi odstavek 23. člena ZDDV-1), ker je

pridobitev opravil pod slovensko identifikacijsko

številko za DDV. Po temeljnem pravilu je kraj

pridobitve Avstrija, zato je davčni zavezanec B

dolžan plačati tudi avstrijski DDV.

Ker je bila pridobitev blaga predmet DDV

Avstriji in če je davčni zavezanec B v Avstriji

tudi plačal DDV, lahko davčni zavezanec B v

skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZDDV-1 v

obračunu DDV ustrezno zmanjša davčno osnovo

in obračunani DDV od pridobitve blaga (obvezno

mora imeti dokazila o tem, da je bila pridobitev

tega blaga dejansko predmet DDV v Avstriji).

Davčni zavezanec A, identificiran za namene DDV

v Sloveniji, dobavi blago davčnemu zavezancu B

v Avstrijo. Davčni zavezanec B je identificiran za

namene DDV v Italiji in to identifikacijsko številko

za DDV sporoči dobavitelju A.

Davčni zavezanec A ne obračuna

slovenskega DDV (izpolnjeni so vsi pogoji za

oprostitev dobave blaga znotraj Unije v skladu s 1.

točko 46. člena ZDDV-1). V obračunu DDV izkaže

dobavo blaga znotraj EU v polju 12 (kamor se

vpisujejo dobave blaga in storitev v druge države

članice) in v rekapitulacijskem poročilu poroča o

opravljeni dobavi blaga davčnemu zavezancu B z

italijansko identifikacijsko številko za DDV.

Če davčni zavezanec B, ki mora obračunati

italijanski DDV, od pridobitve blaga znotraj

Unije (prvi pododstavek 41. člena Direktive o

DDV) naknadno za to dobavo sporoči avstrijsko

identifikacijsko številko za DDV (po temeljnem

pravilu je pridobitev blaga znotraj Unije predmet

avstrijskega DDV), davčni zavezanec A na podlagi

popravka prvotno izdanega računa popravi tudi

poročanje v rekapitulacijskem poročilu na način,

kot izhaja iz navodila za izpolnjevanje tega

poročila.

PRIMER 3:

Italija

A

Slovenija

B

Davčni zavezanec A, identificiran za namene DDV

v Italiji, dobavi blago davčnemu zavezancu B v

Slovenijo. Davčni zavezanec B je identificiran

za namene DDV v Avstriji in to identifikacijsko

številko za DDV sporoči dobavitelju A.

Davčni zavezanec A ne obračuna

italijanskega DDV (izpolnjeni so vsi pogoji za

oprostitev dobave blaga znotraj Unije v skladu s

prvim odstavkom 138. člena Direktive o DDV).

64

SBC | Davčne oprostitve | Februar 2020

V rekapitulacijskem poročilu poroča o

opravljeni dobavi blaga, in sicer davčnemu

zavezancu B z avstrijsko identifikacijsko številko

za DDV. Davčni zavezanec B mora obračunati

avstrijski DDV od pridobitve blaga znotraj Unije

(prvi pododstavek 41. člena Direktive o DDV).

Po temeljnem pravilu je kraj pridobitve blaga

Slovenija, zato je davčni zavezanec B dolžan

plačati slovenski DDV, ne glede na to, da je od

te pridobitve (po prejetem računu, na katerem je

navedena njegova ID za DDV v Avstriji) obračunal

avstrijski DDV. Če dokaže, da je bila pridobitev

blaga predmet DDV v Sloveniji, lahko davčni

zavezanec B v skladu z drugim pododstavkom

člena 41 Direktive o DDV ustrezno zmanjša

davčno osnovo od pridobitve blaga v Avstriji.

Dokazovanje odpreme in transporta

blaga

Nova pravila določajo, kateri dokumenti štejejo

kot dokazila transporta blaga in v katerih primerih.

Velja pravilo, da je treba predložiti dokazilo iz dveh

neodvisnih virov, ki si med seboj ne nasprotujeta.

Kadar je blago odpeljal ali odposlal

dobavitelj ali tretja oseba za njegov račun, mora

dobavitelj kot dokaz, da je bilo blago dobavljeno

(odposlano ali dobavljeno) v drugo državo članico

EU, predložiti dve dokazili, ki si ne nasprotujeta

in sta ju izdali dve različni osebi, neodvisni druga

od druge, od prodajalca in dobavitelja. Pri tem

prideta v poštev dve dokazili iz levega stolpca

tabele Dokazila (dva dokumenta, ki se nanašata na

odpošiljanje in prevoz blaga) ali po eno dokazilo iz

levega stolpca in desnega stolpca tabele Dokazila.

Kadar je blago odpeljal ali odposlal

pridobitelj ali tretja oseba za njegov račun, mora

dobavitelj kot dokaz, da je bilo blago dobavljeno v

drugo državo članico, predložiti:

a) pisno izjavo pridobitelja, da je odposlal

ali odpeljal blago ali da je blago odpeljala ali

odposlala tretja oseba za njegov račun, in navedbo

namembne države članice blaga;

b) nenasprotujoči si dokazili, ki sta ju izdali

dve različni osebi, neodvisni druga od druge, od

prodajalca in pridobitelja.

Pri tem prideta v poštev dve dokazili iz

levega stolpca tabele Dokazila (dva dokumenta, ki

se nanašata na odpošiljanje in prevoz blaga) ali po

eno dokazilo iz levega stolpca in desnega stolpca

tabele Dokazila.

Dokumenti, ki se nanašajo

na odpošiljanje ali prevoz

blaga, kot so:

Podpisan tovorni list CMR

Nakladnica

Račun za letalski prevoz

Račun prevoznika blaga

Drugi dokumenti:

Zavarovalna polica v

zvezi z odpošiljanjem ali

prevozom blaga.

Bančni dokumenti,

ki dokazujejo plačilo

odpošiljanja ali prevoza

blaga.

Uradni dokumenti, ki jih

izda javni organ, kot je

notar, in ki potrjujejo prihod

blaga v namembno državo

članico.

Potrdilo, ki ga izda imetnik

skladišča v namembni

državi članici in ki potrjuje

skladiščenje blaga v tej

državi članici.

Pisna izjava pridobitelja mora

vsebovati:

datum izdaje,

ime in naslov pridobitelja,

količino in vrsto blaga,

datum in kraj prihoda blaga,

v primeru dobave prevoznih sredstev

identifikacijsko številko prevoznega sredstva,

identifikacijo osebe, ki sprejema blago za

račun pridobitelja.

Pridobitelj mora dobavitelju pisno izjavo

predložiti najpozneje 10. dan meseca po dobavi.

Za pisno izjavo pridobitelja ni predpisane oblike.

Ena izmed novosti nove ureditve je

izpodbojnost domneve o tem, da je bilo blago

odpeljano v drugo državo članico. Če namreč

davčni organ ugotovi, da eno od predloženih

dokazil ni verodostojno, lahko davčni zavezanec

izkoristi domnevo na način, da predloži katero

drugo dopustno dokazilo o odpremi ali transportu

blaga.

Predlagamo, da se za dodatna pojasnila v

zvezi z novimi pravili, povezanimi z davčnimi

oprostitvami, posvetujete s svojimi davčnimi

svetovalci. Furs je v zvezi z novostmi pripravil

obsežna pojasnila, ki so dostopna na njihovi

spletni strani. Za dodatna pojasnila se lahko na

Furs obrnete tudi prek maila: gfu.fu@gov.si.

Z ENERGIJO PLUS DO SONČNE

ELEKTRARNE

65

Želite prihraniti večji del dosedanjih stroškov za električno

energijo in le-to proizvajati iz sonca, okolju prijaznega

obnovljivega vira? Potem je investicija v sončno elektrarno

za samooskrbo za vas prava rešitev! Vse, ki želite poskrbeti

za svojo energetsko neodvisnost, čaka pri Energiji plus

odlična ponudba sončnih elektrarn.

Produkt – Sončni plus zajema izgradnjo optimalne,

individualnim željam prilagojene, visokokakovostne sončne

elektrarne za samooskrbo na ključ. Postavitev sončne

elektrarne izvede profesionalna ekipa z vsemi potrebnimi

znanji in certifikati, ki poskrbi za celotno izvedbo vseh

aktivnosti: svetovanje, ureditev dokumentacije in soglasij,

pomoč pri ureditvi dokumentacije za pridobitev nepovratnih

finančnih sredstev Eko sklada, izgradnjo elektrarne s

solarnimi moduli, ki na trgu štejejo med najkakovostnejše,

strokovno montažo in zagon elektrarne.

KAKO DO 72.000 EUR

PRIHRANKA?

Primer gospoda Mlakarja iz Rač.

Povprečni strošek

električne energije:

3.798 EUR/leto

POT PRIHRANKA V 2. KORAKIH

OB POSTAVITVI SONČNE ELEKTRARNE

1. KORAK

Strošek električne energije za ogrevanje in za ostalo

porabljeno električno energijo le 526 EUR/leto.

Predviden letni prihranek: 3.272 EUR/leto.

Povrnitev investicije v 6 letih.

2. KORAK

Skupni prihranek g. Mlakarja bo po odplačilu

investicije do konca življenjske dobe elektrarne (30 let)

znašal več kot 72.000 €.

Ob upoštevanju subvencije Eko sklada in možnostjo poračuna DDV je povračilna doba investicije g. Mlakarja manj kot

6 let, letni prihranek 3.300 EUR, prihranek v življenjski dobi elektrarne pa kar 72.000 EUR.

OSNOVNI IZRAČUN brez DDV (za DDV zavezance, ki si lahko poračunajo DDV)

Cena 24 kWp sončne elektrarne na ključ z DDV z upoštevanjem subvencije EKO-SKLADA 18.525

Povprečni dosedanji letni strošek el. energije* (z DDV) 3.798,00

Povprečni letni strošek po postavitvi elektrarne z upoštevano 24 kWp priključno močjo (z DDV) 526,00

Predviden letni prihranek s finančno spodbudo 3.272,00

Predvidena doba povračila investicije (v letih) 5,66

Skupni prihranek v 30. letih ob upoštevanju investicijskih stroškov, subvencije in padca moči elektrarne 72.823,00

Prepričani smo, da želite tudi vi pravo rešitev in

prihranke čim prej.

Zato ne odlašajte in naročite ogled objekta še danes:

• na spletni strani www.energijaplus.si ali

• po elektronski pošti samooskrba@energijaplus.si ali

• pokličite na 02 22 00 668 od ponedeljka do petka

med 8.30 in 14.30 uro.

02 22 00 115 • 080 21 15 • www.energijaplus.si

66

Član

Želijo postati

pomembno regionalno

razvojno-tehnološko

stičišče

V skupini Labena si

prizadevajo postati

eno največjih

tehnološkorazvojnih

stičišč v

regiji na področju

farmacije,

biotehnologije in

diagnostike.

»Konkurenčne prednosti

gradimo z vlaganjem v

kadre, znanje, raziskave

in razvoj ter vrhunsko

najsodobnejšo opremo.«

Borut Čeh, direktor Labene

Podjetje Labena je leta

1992 ustanovila Irena

Lemut Čeh, danes pa ga

vodi njen sin Borut. Začeli

so prodajo laboratorijske

in visokotehnološke opreme, ki jo

po meri kupca nadgrajujejo s programsko

opremo oziroma aplikacijami.

Leta 2008 so odprli oddelek za

raziskave in razvoj, ki so mu dodali

tudi aplikativni in servisni oddelek.

Leta 2015 pa so od BIA Separations

odkupili laboratorije in jih začeli

razvijati v smeri ponudbe storitev za

farmacevtsko industrijo.

Prodaja visokotehnološke

oPreme in testiranje zdravilnih

učinkovin in zdravil

Podjetje ima dva glavna stebra. Prvi

je prodaja visokotehnološke opreme

v farmacevtski in prehrambni industriji

ter industriji materialov in ved o

življenju (t. i. Life Sciences). Drugi del

pa je analitski laboratorij, kjer gre za

skupek desetih različnih laboratorijev

in pisarn, ki se raztezajo na več kot

1000 m 2 , kjer med drugim opravlja-

jo testiranja zdravilnih učinkovin in

zdravil za lokalne in svetovne farmacevtske

velikane.

Laboratorij je certificiran po mednarodnih

Standardih kakovosti dobre

proizvodne prakse (angl. Good

manufacturing practice), ki je nujen za

opravljanje resnih analiz v farmacevtiki

na svetovni ravni. Vsi postopki in

opravila v laboratoriju so pregledani

in odobreni s strani ameriške agencije

za zdravila in prehrano (angl. FDA –

Food and Drug Administration), kar

Labeni omogoča testiranje zdravilnih

učinkovin in zdravil, ki gredo v prodajo

na ameriški trg.

Prisotni v številnih Panogah

in državah

»Pri trženju tehnoloških rešitev nastopamo

predvsem na področju farmacije,

medicine, prehrambne industrije,

področje ved o življenju in industrije

materialov na trgih jugovzhodne Evrope;

pri storitvah analiz pa na področju

farmacevtike, biotehnologije, diagnostike

in znanosti o okolju na območju

celega sveta,« razlaga Borut Čeh.

Promo

67

Skupina Labena je lani ustvarila že

skoraj 10 milijonov evrov prihodkov,

od tega v izvozu 30 odstotkov. Ima 75

zaposlenih in več kot tisoč poslovnih

partnerjev. Izvažajo predvsem na trge

Evropske unije (Nemčija, Avstrija, Francija,

Hrvaška) in na trge izven EU, zlasti

v regiji (Srbija, BiH, Severna Makedonija,

Kosovo, Albanija). Lastna podjetja

imajo na Hrvaškem, BiH, Srbiji, severni

Makedonji, Črni Gori in Albaniji.

Njihovi kupci na področju storitev

so večinoma farmacevti. V širši regiji

delajo za večino lokalnih in svetovnih

farmacevtskih velikanov, storitve

laboratorijev pa uspešno prodajajo

tudi v Franciji, Nemčiji, Avstriji, na

Švedskem in v Švici.

vlaganje v ljudi in oPremo

Po besedah Boruta Čeha svoje konkurenčne

prednosti gradijo z vlaganjem

v kadre, znanje, raziskave in razvoj

ter vrhunsko najsodobnejšo opremo.

Predvsem na področjih, kjer dosegajo

odličnost: kemija, molekularna biologija

in proteinska biokemija. Kar 95 odstotkov

njihovih zaposlenih ima 6. ali višjo

stopnjo izobrazbe. Desetina zaposlenih

je doktorjev in magistrov znanosti,

65 odstotkov jih ima tehnično izobrazbo

7. stopnje. Na vodilnih položajih je

več kot polovica žensk.

Bolj odločno v področje

mikrobiologije

Decembra je Labena od Tehnološkega

parka v isti zgradbi kupila še dodatnih

700 kvadratnih metrov prostorov. »Te

bomo delno zapolnili z novim mikrobiološkim

laboratorijem, ki bo narejen

po najvišjih farmacevtskih standardih,

kjer bomo imeli tudi tako imenovane

čiste sobe. S tem bomo lahko zadovoljili

in odgovorili na povpraševanja

po storitvah s področja mikrobiologije.

V letu 2020 nameravamo v novo

infrastrukturo vložiti 900 tisoč evrov

do konca leta 2022 pa še dodatna

dva milijona,« o kratkoročnih načrtih

pove Borut Čeh.

postaviti želijo zaključen

krog laboratorijev

Dolgoročno pa želijo postaviti zaključen

krog laboratorijev, ki bi farmacevtskim

in biotehnološkim podjetjem

nudili celoten spekter razvojnih

in raziskovalnih storitev. »To pomeni,

da bi lahko vzorec prevzeli od farmacevtskega

podjetja in testirali vse

njegove potrebne lastnosti, preden

farmacevt sprosti serijo izdelkov na

trg. Do leta 2025 si prizadevamo

postati eden največjih tehnološko-

-razvojnih stičišč v regiji na področju

farmacije, biotehnologije in diagnostike,«

razlaga sogovornik.

Borut Čeh pravi, da želijo leta 2023

biti trgu sposobni ponuditi vse

segmente testiranja in razvoja v

farmacevtiki. »Računam, da bomo

imeli tako do leta 2025 v Sloveniji

v laboratorijih v Ljubljani zaposlenih

med sto in sto dvajset sodelavcev.

Zaposlovali bomo strokovnjake s področja

kemije, farmacije, biokemije,

biotehnologije, molekularne biologije,

računalništva, pa tudi elektrotehnike,«

še pravi.

268

Biro Esplanada

uspešno raste že 15 let

Avtor: Rupert Gole, direktor Esplanade

Esplanada je projektantsko podjetje, ki združuje sodelavce

mnogih inženirskih strok in s tem na trgu ponuja celovite

storitve tudi za zelo zahtevne gradnje. Letos praznujemo 15

let obstoja, skozi katera smo vztrajno dvigovali obseg naročil,

število zaposlenih in tudi vsako leto pozitivno zaključili.

Skozi preteklo obdobje smo

si nabrali številne reference

uspešno realiziranih projektov

na področju individualnih

stanovanjskih objektov,

večstanovanjskih objektov, šol, vrtcev,

športnih dvoran, zdravstvenih ustanov,

turističnih in nastanitvenih kompleksov,

proizvodno-poslovnih objektov

in poslovno-logističnih centrov. Poleg

projektov za novogradnje precejšen

delež našega načrtovanja predstavlja

tudi izdelava izvedbenih projektov

za potrebe energetskih sanacij javnih

objektov. Med drugim se je po naših

projektih energetsko obnovila tudi

predsedniška palača na Gregorčičevi,

protokolarna Vila Podrožnik, bazenski

kompleks Tivoli in še več kot 50 drugih

javnih objektov po celi Sloveniji. Že

več kot tri leta smo pogodbeni partner

Petrola, ki v modelih javno-zasebnega

partnerstva energetske sanacije javnih

objektov nastopa kot zasebni partner.

Poslovno-industrijska gradnja

V preteklem obdobju smo realizirali več

kot deset večjih poslovno-industrijskih

objektov in dva logistična centra. V večini

primerov je šlo za potrebo investitorja

po selitvi že obstoječe dejavnosti

v nove večje prostore, ker obstoječi

niso več ponujali vseh potrebnih pogojev

za nadaljnji razvoj. Med drugimi

so se po naših načrtih zgradili objekti

Cookinoks v Ivančni Gorici, MAPI PIPE

v Komendi, Povše Metal v Šentrupertu,

Plasta v Šentrupertu, Poslovno-logistični

center Bartog v Mirni peči, Poslovno-logistični

center Javnega podjetja

komunala Trebnje in še več drugih

manjših objektov drugje po Sloveniji.

Trenutno imamo v načrtovanju

kar pet novih poslovno-logističnih

projektov, med katerimi je največji

projekt nove tovarne ELPRO Križnič v

Slovenski Bistrici. Pri zasnovi takšnih

objektov je na prvem mestu seveda

funkcionalnost in logistika. Vendar ne

pozabimo na atraktivno oblikovanje

objekta, ki je tudi lep na pogled in

v ponos lastniku. Že nekajkrat smo

dobili povpraševanje po načrtovanju

novih objektov prav zaradi atraktivnega

videza samih realiziranih projektov.

Široka Paleta storitev

Esplanada pri načrtovanju poslovno-

-industrijske gradnje skupaj z zunanjimi

sodelavci ponuja celotno potrebno

inženirsko ekipo (arhitekte, statike,

projektante strojnih inštalacij, elektro

inštalacije, požarne varnosti in glede na

specifike posamezne gradnje tudi ostalo

potrebno podporo). Če investitor želi,

projektno obdelamo celoten interier.

Objekte načrtujemo v BIM okolju in s

tem nudimo najvišjo možno digitalno

obdelavo vseh podatkov, ki zadevajo

gradnjo. Največ objektov zasnujemo v

armirano-betonski prefabricirani izvedbi,

pri čemer sodelujemo z inženirji podjetja

Širbegovič, ki konstrukcije statično

preračunajo, optimizirajo in na koncu

pripravijo investitorju ponudbo za dobavo

in montažo takšne konstrukcije.

Poslovna enota v ljubljani

Esplanada ima od lanskega leta svojo

poslovno enoto tudi v Ljubljani, v poslovni

stavbi na Parmovi 53. Kar nekaj

projektov, ki jih trenutno pripravljamo,

je v sami prestolnici, kjer je gradbeni

trg še posebej živ. Z veseljem sprejemamo

nove izzive in veseli bomo

vsakega povpraševanja.

Esplanada, d. o. o., Slovenska vas 8, 8232 Šentrupert | Tel.: 00386 8 205 05 89

PE Ljubljana | Parmova 53, 1000 Ljubljana | www.esplanada.si | info@esplanada.si

Promo

SBC | Spremenjena uredba | Februar 2020

69

Dnevnice

bodo še višje

Novo leto je prineslo višje dnevnice, 1.

januarja prihodnje leto sledi vnovično

zvišanje in izenačitev z letom 2012.


Na spremenjeno Uredbo o

povračilu stroškov za službena

potovanja v tujino morajo

biti pozorni tisti delodajalci v

zasebnem sektorju, za katere

veljajo kolektivne pogodbe

oziroma akti delodajalcev,

ki se sklicujejo na odločbe

omenjene uredbe.

Višina dnevnic za sosednje države

DRŽAVA 2019 2020 2021

Avstrija 40 € 49 € 55 €

Nemčija 44 € 49 € 55 €

Italija 44 € 46 € 55 €

Hrvaška 32 € 36 € 40 €

Katarina Ložar, Vizija

računovodstvo

3 spremembe,

ki jih ne smete

spregledati:

Ostale zneske

dnevnic lahko

preverite prek te

povezave.

Na novo so določeni zneski dnevnic, ki bodo

1.sprememba

veljali do konca 31. decembra 2020.

S 1. januarjem 2021 se bodo dnevnice še

2.sprememba

povišale (veljali bodo zneski iz priloge k

uredbi) in se izenačile z zneski pred letom

2012. »Izjema je samo Belgija, za katero že

z letom 2020 velja enak znesek, kot je veljal

pred letom 2012 (službena pot nad 14 do

24 ur že letos znaša 63 EUR). Za Kitajsko,

Kosovo in Novo Zelandijo ter mesti Peking

in Šanghaj pa so na novo določeni samostojni

zneski dnevnic,« pojasnjuje Katarina

Ložar z Vizije računovodstvo.

Dnevnice in obroki

Ponovno se uvaja tudi dnevnica za tujino, če

3.sprememba

službena pot traja od 6 do 8 ur. Predhodna

uredba je določala samo dve različni dnevnici,

in sicer prvo za trajanje potovanja od 10 ur

do 14 ur in drugo za trajanje potovanja od 14

ur do 24 ur. Zdaj pa so ponovno uveljavljene

tri različne dnevnice; 100-, 75- in 25-odstotna

dnevnica.

Pri najkrajši poti en obrok

»Pri obračunu dnevnic je treba upoštevati, da mora

biti za službeno pot, ki traja nad 6 do 8 ur, zagotovljen

en obrok, če traja nad 8 do 14 ur, dva obroka,

nad 14 ur do 24 ur pa trije obroki. Če je zagotovljena

brezplačna prehrana, se za pokritje morebitnih

drugih stroškov obračuna 20 odstotkov pripadajoče

dnevnice,« opozarja Ložarjeva.

Potovanje

traja

Dnevnica

Št.pripadajočih

obrokov

Če je zajtrk

vključen, se

odšteje

Če je kosilo

vključeno, se

odšteje

Če je večerja

vključena, se

odšteje

14 do 24 ur cela 3 − 10 % − 35 % − 35 %

8 do 14 ur 75 % 2 − 15 % − 40 % − 40 %

6 do 8 ur 25 % 1

Vir: Vizija računovodstvo

70

SBC | eBOL | Februar 2020

Ste pripravljeni

na elektronske

bolniške liste?

Podjetja želijo predvsem

informacijo oziroma natančen

opis, kako bo njihov sistem

»zajemal« in obdeloval podatke

o bolniških odsotnostih.


S

1. februarjem letos so zdravniki

prenehali pisati papirnate

bolniške liste in delodajalci lahko

zdaj do njih dostopajo le v elektronski

obliki, prek portala SPOT.

Kot nam je pojasnil Sebastjan Kepic,

direktor prodaje in marketinga v podjetju Četrta

pot, d. o. o., je največji izziv pri preskoku s

papirnatega na elektronsko obliko predstavljal

avtomatski zajem.

»To pomeni integracijo dveh sistemov v delu,

ko se eden postavlja na novo in se vsak dan

dopolnjuje (vmesnik eBOL na portalu SPOT),

drugi pa se želi v ta del integrirati s svojimi

specifikacijami (interni sistem na strani poslovnih

subjektov). Ponudniki informacijskih

sistemov so morali avtomatski zajem za integracijo

z novim vmesnikom eBOL na portalu

SPOT razviti na novo, kar pomeni razvojno

dopolnitev in investicijo na strani podjetij,« je

povedal Kepic.

Sebastjan Kepic, direktor

prodaje in marketinga v

podjetju Četrta pot, d. o. o.

Poskrbite za nemoten dostop

To so pogoji za dostop do državnega spletnega

portala SPOT in zajema obrazcev eBOL: 1.nasvet:

dostop do spleta,

matična številka podjetja,

veljavno digitalno potrdilo,

urejene pravice in pooblastila za osebe, ki

bodo s strani zakonitega zastopnika podjetja

dostopale do vmesnika eBOL in eNDM,

veljavni certifikat, verificiran s strani

ZZZS, za informacijski sistem oziroma rešitev,

ki jo podjetja uporabljajo za upravljanje

bolniških odsotnosti (Sigen-CA, Halcom,

Poštarca in drugi),

obdobje spremembe podatkov.

Na podlagi teh podatkov državni spletni

portal SPOT, kamor zdravniki odložijo obrazce

eBOL, pripravi ustrezen nabor obrazcev

eBOL za zajem in nadaljnjo obdelavo na strani

podjetij.

Naj vam jasno predstavijo zajem

»Od te točke dalje morajo biti vsi poslovni

2.nasvet:

subjekti pozorni predvsem na to, da jim

bodo ponudniki njihovih informacijskih sistemov

za obračun bolniških odsotnosti jasno

predstavili, kako deluje njihova programska rešitev

za zajem obrazca eBOL s portala SPOT,«

je opozoril Kepic.

Podjetja lahko podatke s portala SPOT v

svoje kadrovsko-informacijske sisteme prevzemajo

na dva načina, in sicer z ročnim prepisom

podatkov z obrazca eBOL v formatu PDF ali z

avtomatskim zajemom obrazcev eBOL v formatih

XML in PDF, za kar je potrebna integracija

sistema podjetja z državnim portalom SPOT.

»Podjetja želijo predvsem informacijo

oziroma natančen opis, kako bo njihov sistem

'zajemal' in obdeloval podatke o bolniških

odsotnostih, vrstah izplačil in oddaji zahtevkov

za refundacijo po novem. Nekateri ponudniki

informacijskih rešitev so imeli že zdaj razvito

elektronsko evidenco in obdelavo podatkov bolniške

odsotnosti, drugi ne,« je dodal sogovornik.

71

Biba

v novih prefinjenih barvah

Gold & Bronze Coated

Biba

www.intra-lighting.com/#biba

72

SBC | Prevajanje | Februar 2020

Foto: Shutterstock

Stroj ne dela človeških,

človek pa popravlja

strojne napake

Prevajanje, umetna

inteligenca in

prevajalec so postali

idealna kombinacija za

naročnike.


Najpreprostejša ponazoritev,

kako je v dobrem desetletju

napredovalo strojno

prevajanje, je storitev Google

Translate.

Ko jo je Google uvedel aprila

2006, smo jo uporabljali predvsem za zabavo,

saj so bili prevodi v slovenščino zelo nenavadni.

Google Translate je namreč uporabljal statistično

strojno prevajanje; prevajal je vsako besedo

posebej, in sicer na podlagi besedil dokumentov

Združenih narodov in Evropskega parlamenta.

Novembra 2016 je Google uvedel nevronsko

strojno prevajanje; zdaj prevaja celotne stavke,

in ne več vsake besede posebej, poleg tega pa

upošteva kontekst. Google Translate je torej

začel uporabljati umetne prevajalske možgane,

ki se na podlagi shranjenih podatkov učijo in to

upoštevajo pri naslednjih prevodih.

Za »domačo« uporabo je Google Translate

več kot dovolj, za poslovno komunikacijo pa ne

zadostuje. Ponudniki prevajalskih storitev namreč

za kakovosten prevod za vsakega naročnika

razvijejo prilagojen prevajalnik, poleg tega pa

končno besedilo pregleda še prevajalec.

»Ponudnik prevajalskih storitev mora

naročniku svetovati, katera tehnologija in pristop

sta zanj najprimernejša glede na njegove vsebine,«

pravi direktorica podjetja

STAR Ljubljana, ki letos

praznuje 20. obletnico

poslovanja doma in

v tujini, Elena Doren.

Izpostavila je nekaj

prednosti uporabe

sodobnih prevajalskih

modelov in njihovih

kombinacij za različne

naročnike.

Elena Doren, direktorica

podjetja STAR

Prevajanje

73

1Statistični stroj za naročnika

Za naročnika z velikimi obstoječimi obsegi

vzporednih dvojezičnih zbirk besedil je smiselno

razvijati statistični stroj. Zamudnejše

vlaganje v nevronske mreže, ki predstavlja tudi

znatne stroške, pa je smiselno v primeru manjših

obsegov obstoječih vzporednih dvojezičnih

zbirk besedil in zapletenejših jezikov, med

katere spada tudi slovenščina. Enako velja, če

stranka predvideva večje obsege besedil za

nadaljnje potrebe poslovanja.

Primer je Evropska komisija, ki razvija in

uporablja nevronski prevajalni stroj za potrebe

prevajanja evropske zakonodaje. Ta je toliko

bolj učinkovit, ker so v stroju samo vzporedne

zbirke besedil iz baze Evropske komisije, ki

so tudi najustreznejša za strojno prevajanje

nadaljnjih zakonodajnih dokumentov.

Omeniti velja tudi, da so danes javno

dostopni obsežni korpusi različnih besedil, ki

jih profesionalni ponudniki lahko zajamejo v

prevajalnike.

2Združene prednosti tehnologije in

strokovnega prevajalca

Vsak strojni prevod, tudi v primeru uporabe

umetne inteligence, mora obvezno pregledati

izkušen prevajalec, ki področje dobro pozna

in je zmožen v prevodu odkriti tudi najtežje

zaznavne pasti oziroma napake.

Pri strojnem prevajanju prihaja do napak,

te pa se lahko zgodijo tudi človeku, pa naj bo

to zaradi neizkušenosti ali pa slabše pozornosti.

Zanimivo je, da stroj ne dela nekaterih

napak, ki se dogajajo človeku; na primer pri

prevajanju nasprotnih pojmov, kot sta levo in

desno, ali pri številkah, pri katerih se prevajalec

lahko zatipka, a so predvsem v finančnih,

pa tudi v vseh drugih besedilih, ključnega

pomena. Po drugi strani pa lahko pri strojnem

prevajanju prihaja do večjih nesmislov zaradi

dobesednega prevajanja, napačno izbranega

izraza in podobno. Tukaj nastopi prevajalec,

čigar naloga je, da to popravi.

Na področju prevajanja je umetna inteligenca

sicer vse bolj učinkovita, vendar bo

moral prevode tudi v prihodnje pregledovati in

ustrezno popraviti prevajalec. Umetna inteligenca

je težko obvladljiva, poleg tega ne more

zaznati in prevesti različnih odtenkov, ki jih premore

človeški način razmišljanja in izražanja;

ta se namreč lahko razlikuje od jezika do jezika

in od kulture do kulture.

3Časovna in stroškovna učinkovitost

Pri kombinaciji s strojnim prevajanjem prihranimo

čas, saj prevajalec le pregleda in uredi

strojni prevod. To za naročnika pomeni tudi

zmanjšanje stroškov. Je pa treba omeniti, da je

za prevajalca pregledovanje strojnih prevodov

veliko napornejše kot pregledovanje prevodov,

ki jih je opravil človek.

Vse bolj v ospredje stopa časovna komponenta.

Življenjski cikli izdelkov in storitev

so vedno krajši, zato bo v prihodnje nujno

potrebna kombinacija umetne inteligence in

prevajalca, ki bo pripomogla k obvladovanju

večjih obsegov v krajšem času ob zagotavljanju

ustrezne ravni kakovosti.

4Zabrisane razdalje pri poslovanju na

globalnem trgu

Delo v oblaku zabrisuje razdalje med prevajalci

in naročniki. Tudi če ima slovenski naročnik

prevoda uradno vodstvo v tujini in mora to vodstvo

prevod potrditi, to ne predstavlja nobene

ovire. Prevod je naložen v oblaku in komurkoli

od vpletenih je dostopen kadarkoli.

Na koncu velja omeniti še eno posebnost,

ki jo morajo upoštevati vsi naročniki prevodov

in prevajalci. Kot izpostavlja Dorenova,

slovenščina spada med zapletenejše jezike, »ki

zahtevajo več razvojnega vlaganja v strojno

prevajanje za posamezna področja in jezikovne

kombinacije«. Sicer pa za vse jezike in vse

vrste prevodov velja, da se rezultati strojnega

prevajanja izboljšujejo z uporabo nevronskih

mrež.

Koliko je napredovalo prevajanje z orodjem Google

Translate, kaže tudi ta primer: sprva je bilo znano

slovensko delo Antona Tomaža Linharta Ta veseli

dan ali Matiček se ženi prevedeno zelo ponesrečeno,

in sicer »Happy day, the wife or shit«. Danes je

že bližje: »That happy day or Mother is getting

married«, šele če namesto Matiček napišemo

Maticek, pa ga Google prevede »That happy day or

Maticek is getting married«.

74

SBC | Novice | Februar 2020

Obletnica

6 let SBC – Kluba slovenskih podjetnikov

Na začetku januarja letos smo se

v SBC spomnili začetkov, ko so se

v združenje povezali najuspešnejši

slovenski podjetniki in postavili

temelje platforme, ki si prizadeva

za več podjetnosti in zdravega

podjetništva v slovenski družbi.

Ustanovni člani so pred šestimi

leti na glas sporočili, da brez

podjetne Slovenije ne bo mogoče

doseči dobrobiti za vse, kar je bil

pomemben korak. »Zanimivo je,

da nismo nastali zato, da bi nas

jemali resno. Resno nas jemljejo,

ker smo resni, in to je velika razlika.

Naša odgovornost je ustvarjanje

boljše družbe – varne družbe.

Imamo čvrste temelje sodelovanja;

nič politike in predanost delu,« se

začetkov spominja predsednik kluba

Marjan Batagelj.

Z začetnih 36 je SBC do danes

narasel že na 214 članov,

nadpovprečno uspešnih podjetnikov,

ki izpolnjujejo pogoje za članstvo in v

svojem delovanju sledijo petim zlatim

vodilom.

Družinska podjetja

Nasledniki za

Erasmus SBC

Prenos na mlajšo generacijo

je eden od največjih izzivov

družinskih podjetij, ta pa so steber

policentričnega razvoja države.

Zato je ta tema izjemnega pomena

za razvoj slovenskega podjetništva

v prihodnje. Tega se zavedajo tudi

hčere in sinovi vrhunskih podjetnikov, združeni v skupini

SBC Nasledniki, ki so se konec januarja zbrali na posvetu v

podjetju Podkrižnik.

Strinjali so se, da si želijo pridobiti še več znanja

in izkušenj o prenosu družinskih podjetij na mlajšo

generacijo. Obenem pa si želijo, da bi organizirali

»Erasmus SBC« – torej, da bi imeli možnost praktičnega

usposabljanja pri drugih članih SBC.

Hčere in sinovi vrhunskih

podjetnikov, združeni v skupini

SBC Nasledniki na posvetu v

podjetju Razkrižnik.

Poskrbite

za varnost na

spletu pri vašem

poslovanju.

75

Zavarovanje kibernetske

zaščite za podjetja

Osnovna kritja zavarovanja:

• odziv na incident (kritje stroškov

svetovanja, pravnih stroškov ...),

• stroški ponovne vzpostavitve

podatkov in programske opreme,

• odgovornost za kršitve zaupnosti in

zasebnosti (odškodninski zahtevki

tretjih oseb),

• odgovornost za omrežno varnost

(odškodninski zahtevki tretjih

oseb).

276

Sodijo med vodilne svetovne

proizvajalce strojev in opreme

za obdelavo masivnega lesa

V novi generaciji strojev družbe Lestro-

Ledinek sta združeni moč in kakovost,

ki podjetje vodita na sam vrh globalnih

strokovnjakov v industriji ploskovne

obdelave lesa.

»Naša konkurenčna prednost je,

da izdelujemo projekte na ključ,«

pravi dr. Ana Rihtar, direktorica za

korporativno upravljanje v družbi

Lestro Ledinek.

Začeli so z enostavnimi

lesnoobdelovalnimi stroji,

zahteve trga pa so narekovale

potrebo po vedno

zmogljivejših strojih in linijah

za obdelavo lesa. Družba Lestro-

-Ledinek je danes ena pomembnejših

svetovnih proizvajalcev strojev in

opreme za obdelavo masivnega lesa,

kar nedvomno potrjuje veliko število

prodanih izdelkov po vsem svetu in

lastna patentirana tehnologija Rotoles

za les, plastiko in lahke kovine.

Tehnologija za prihodnje

generacije

Pri tem gre za tehnologijo, ki omogoča,

da se iz manj kakovostnega lesa

izrežejo napake in se krajši konci lesa

z zobatim spojem spojijo v neskončne

nosilce in plošče.

»Naša konkurenčna prednost je, da izdelujemo

projekte na ključ. Prav zato moramo

biti zelo močni tako v razvoju strojev

kot tudi na področju razvoja linij. Kupcem

smo sposobni uresničiti tudi najzahtevnejše

potrebe in želje ter izdelati stroj,

ki ga konkurenca ni mogla. Pri tem gre

praviloma za strojegradnjo višjega tehnološkega

razreda, izrednih zmogljivosti in

podajalnih hitrosti – tudi do 900 metrov

na minuto. Serijske proizvodnje ni, skoraj

pri vsakem projektu je vključen oddelek

za razvoj,« pravi dr. Ana Rihtar, direktorica

družbe za korporativno upravljanje.

Grče niso ovira

Njihovi stroji iz družine Rotoles

omogočajo vrhunsko obdelavo lesnih

površin slabše kakovosti na osnovi čelnega

rezkanja tudi večjih površin lesa,

plastike in lahkih kovin. Zaradi velikega

števila nožev je debelina odrezka relativno

majhna tudi pri sorazmerno veliki

podajalni hitrosti. To dejstvo je tudi

vzrok v veliki prednosti postopka, ki se

odraža v bolj kakovostnem odrezovanju

na tistih mestih lesnih površin, kjer

rado pride lokalnih iztrganin lesnega

tkiva iz obdelane površine. Takšna mesta

so predvsem okoli grč in tam, kjer

se smer lesnega tkiva spremeni. Gre za

bistveno prednost pri obdelavi lesa z

vraščenimi napakami v strukturi lesa.

leTo 2020 bo prelomno

Družba Lestro-Ledinek je lansko leto

zaključila uspešno – njihovih 220

zaposlenih je ustvarilo dobrih 25

milijonov evrov čistih prihodkov od

prodaje, kar predstavlja okoli 14-odstotno

rast glede na leto 2018.

Zaradi nenehne rasti podjetja oziroma

novih naročil so zaradi nastale prostorske

stiske v letu 2019 k obstoječi hali

dogradili logistični del ter postavili del

hale z novo strojno opremo. Posodobili

so tudi strojno opremo in vpeljali nove

tehnološke postopke, ki omogočajo

različne možnosti obdelave v bistveno

krajšem času in z veliko natančnostjo

tudi zelo zahtevnih elementov. Gre

za izdelavo strojnih elementov, ki so

kasneje sestavljeni oziroma zmontirani

v posamezni stroj in podvrženi velikim

podajalnim hitrostim do 1000 m/

min in velikim rezilnim hitrostim do

100 m/s, zato je zahtevana natančnost

strojne izdelave posameznih elementov

v stotinkah milimetra.

»Zaradi skokovite rasti nas v prihodnje

čaka reorganizacija dela v smislu poslovne

logistike, priprave dela in vzpostavitev

mehanizmov za ostrejše reguliranje

notranjih stroškov proizvodnje. Leto

2020 bo prelomno leto tako po realizaciji

pogodb kot tudi po razvoju novih

izdelkov,« je še povedala dr. Rihtarjeva.

Promo

Novice

77

Priznanje

Skaza je lokalni

skupnosti prijazno

podjetje 2020

»Plastika Skaza je preprosto pojem poslovne odličnosti.

A kot je pokazala prijava na razpis Lokalni skupnosti

prijazno podjetje, vrhunski rezultati te družbe niso

omejeni le na strogo poslovno področje,« so zapisali pri

Zlatem kamnu, ki je strokovna platforma na področju

lokalne samouprave, in ob priznanju za Skazo našteli

številne družbeno odgovorne dejavnosti člana SBC.

Med te spadajo Skazin dobrodelni tek Otrok otroku,

sponzorstva in donacije, vlaganja v različne lokalne

projekte (primer: Žegnan studenec, projekt, s katerim

želijo usposobiti dodaten vir pitne vode za občino

Rečica ob Savinji), sodelovanje z izobraževalnimi

ustanovami in središči, štipendiranje, študijske prakse,

oprema projektne študijske sobe na Fakulteti za

tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu in sodelovanje z

mladinskim podjetniškim inkubatorjem Ustvarjalnik.

Pri Zlatem kamnu izpostavljajo tudi prijaznost do družin,

kar je druga zelo pomembna usmeritev podjetja Skaza.

To se med drugim kaže v uvedbi šesturnega delovnika

ter v številnih dejavnostih, namenjenih otrokom

zaposlenih. Čestitke podjetju Skaza!

Foto: GV Planet

Nagrade

Številna odličja za

Pekarno Grosuplje

V Pekarni Grosuplje, kjer kruh pečejo

že več kot 60 let, so v novo leto

zakorakali s številnimi priznanji. Za

svoj izdelek Super kruh so prejeli

nagrado izbran produkt leta 2020, za

kruh Proteinc pa nagrado za najbolj

inovativno živilo leta, ki jo podeljuje

Inštitut za nutricionistiko.

Gospodarska zbornica Slovenije je

na podelitvi priznanj 20. strokovnega

ocenjevanja kruha, pekovskega in

finega pekovskega peciva, testenin,

keksov in slaščic, ki je bila na

Ljubljanskem gradu, podjetju Don Don

podelila 39 zlatih odličij za odlično

kakovost za kruh in krof marelica.

Alenka Mozetič Zavrl, direktorica

podjetja Don Don, je ob tem povedala:

»Trudimo se slediti pekovskim in

seveda prehranskim trendom. Glede

na potrošnikov način prehranjevanja

in spreminjanje njegovega

življenjskega sloga poskušamo

razvijati inovativne krušne izdelke, saj

je kruh še vedno del naše prehrane

in ostaja del tradicije. S posebnimi

izdelki, ki jih razvija naša razvojna

ekipa, izboljšujemo sodelovanje s

potrošniki, prepoznavamo njihove

življenjske navade in jim poskušamo

slediti.«

Predstavitev

Griffing na največjem

svetovnem pohištvenem

sejmu

Podjetje Griffing, ki se sicer ukvarja z mehansko obdelavo

kovin iz nerjavečega jekla, se bo od 18. do 21. marca

z ročaji in dodatki za vhodna vrata predstavilo na

največjem svetovnem sejmu za vrata, okna in fasade

Fensterbaum Frontale v Nemčiji.

Na sejmu bo visokousposobljena ekipa, ki sledi trendom

na področju razvoja, predstavila sodobno linijo ročajev,

ki omogočajo odpiranje vrat s prstnim odtisom in imajo

integrirano LED-svetlobo. Sejem privabi več kot 110.000

obiskovalcev in več kot 1.000 razstavljavcev iz 40 držav,

na njem pa bodo v Griffingu prikazali, kako lahko vrata

postanejo še kakovostnejša, lepša in modernejša.

Prikazali bodo najsodobnejše ročaje, oblikovane in

izdelane v kombinaciji z lesom in steklom.

Kakovost

Certifikat

odličnosti

za Lunos

Podjetje Lunos, znano

po svojih prezračevalnih sistemih, je februarja letos

prejelo zlati znak poslovne odličnosti. Certifikat podeljuje

Akademija poslovne odličnosti in je simbol kakovosti, ki

ga dosegajo najboljša slovenska podjetja.

78

SBC | Novice | Februar 2020

Rast

Optiweb se

širi v Brežice

Podjetje Optiweb iz Škofje Loke bo v

kratkem odprlo prostore v Brežicah. »Ker

je Škofja Loka za nas postala premajhna,

rast podjetja pa prevelika, želimo svojo

ekipo okrepiti tudi na posavskem koncu

in tam odpreti novo pisarno,« so sporočili

iz Optiweba.

V zadnjih letih so v podjetju, ki ima več

kot 50 sodelavcev, začeli izvajati tehnično

zahtevnejše projekte in jih nadgradili s

PIM-sistemom (sistemom za produktni

informacijski menedžment), ki ponuja

napredne rešitve upravljanja zalog.

Optiweb tako konstantno raste. Certificirani

razvijalci Optiweba skrbijo za razvoj

velikih spletnih trgovin za domače in tuje

naročnike, med njihovimi strankami pa

sta tudi Intersport in Big Bang. Na 3. SBC

Forumu so se uvrstili med pet finalistov za

izbor Vitez dela.

Obisk slavnih

Postojnska jama

navdušila težkometalce

Postojnsko jamo so na začetku februarja obiskali trije člani

znane ameriške metal skupine Slipknot, ki je leta 2006 prejela

glasbeno nagrado grammy, doslej pa je bila zanjo skupno

sedemkrat nominirana.

V sklopu VIP-obiska so si na turneji po Evropi, pred koncertom

v Budimpešti, vzeli nekaj ur oddiha in jih na izrecno željo

Shawna Crahana, enega od ustanovnih članov, preživeli v

podzemnem raju.

Člani skupine so bili nad jamo in njenimi zgodbami navdušeni,

v kapniških strukturah pa so videli različne podobe. Dva od

članov zasedbe sta

si v jami vzela čas

za pošiljanje kartic iz

edine jamske pošte

na svetu. Po obisku

jame so se glasbeniki

vpisali v Knjigo slavnih

obiskovalcev in prevzeli

protokolarna darila, ki

bodo našla mesto v

njihovi muzejski zbirki.

Delavnica

S Tanjo Skaza do boljše

organizacijske kulture

Tanja Skaza aktivno nadaljuje s svojo

novo poslovno potjo. »Vse se začne

pri nas, vodjih in pri naših kadrovikih.

Mi smo ogledalo našega podjetja,

zato je potrebno delati na sebi in na

vodjih, ki vodijo naše zaposlene,«

pravi ob napovedi delavnice na temo

Spremembe vredna, ki bo 5. marca v

hotelu Intercontinental v Ljubljani.

S svojimi sodelavci pa na temo

formule uspešnega podjetja z

zavzetimi zaposlenimi in višjo

dodano vrednostjo obišče tudi

posamezna podjetja. Teme so:

kadrovski oddelek, ki v zaposlenih

vidi potencial; srčen, odprt vodja,

ki navdihuje in podpira sodelavce;

ekipa, ki se zaveda, da so samo s

sodelavci lahko uspešni. Člani SBC

– Kluba slovenskih podjetnikov ob

tem dobijo brezplačno knjigo Tanje

Skaza z naslovom Spremembe

vredna.


Prigo. Vaš logistični partner v osrčju Evrope.

Specializirani na področjih:

V

SPLOSNI TOVOR

Domači in mednarodni prevoz

FARMACEVTSKI IZDELKI

Domači in mednarodni prevoz

GDP CERTIFIKAT

Prvi slovenski prevoznik s pridobljenim certifikatom

dobre distribucijske prakse v farmacevtski industriji

Good

Distribution

Practice

GDP CERTIFIED

PRIGO, d.o.o., Brezovica, Podpeška cesta 10, 1351 Brezovica pri Ljubljani | Pot na Tojnice 48, 1360 Vrhnika | E: transport@prigo.si | T: +386 1 365 82 25 | www.prigo.si

79

80

Prav na vsakem koraku nas obdajajo oblike matere Narave, ki so

tako popolne ravno zaradi vseh svojih nepravilnosti in občudovanja

vredne v vseh mogočih dimenzijah, od ogromne soteske pa do

male školjke na dnu reke ali morja. Tjaša Malalan pri oblikovanju

te omejene serije na osnovno obliko prodnika riše čudovite oblike

listov monstere.

Vaše sanje kujemo v večnost.

malalan.si

SBC Podjetnik - februar 2020: Prvi vitez dela. O izzivih 2020.

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?