03.01.2017 Views

phainomena

PHAINOMENA-98-99_e-verzija

PHAINOMENA-98-99_e-verzija

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

PHAINOMENA XXV/98-99<br />

THE HORIZONS OF EMBODIMENT<br />

258<br />

Da pa bi bila naloga uporabe fenomenoloških pojmov utelešenosti in empatije<br />

kot metodoloških pomagál pri razlagi kategorije življenja še zahtevnejša, se v<br />

prispevku ne bova osredotočila na življenje človeka ali živali, temveč rastlin.<br />

Članek sestoji iz dveh glavnih delov. V prvem delu predstaviva obris<br />

Husserlove somatologije, »znanosti o živôtu«, kot temeljnem metodološkokonceptualnem<br />

okvirju za fenomenološko reinterpretacijo tako botanike<br />

kot znanosti o življenju (»life sciences«) nasploh. V drugem delu pa, sledivši<br />

poglavitnemu namenu članka, ki je pokazati, zakaj in kako bi lahko somatološki<br />

pristop uporabili pri pojmovanju življenja rastlin, iz Husserlovih besedil<br />

izluščiva tridelni postopek za operacionalizacijo empatične zaznave drugega<br />

živega bitja (omenjeni trije koraki so: eidetska samomodifikacija, medtelesno<br />

oparjevanje in aprezentacija tujega izkustvenega polja). Po nadrobni eksplikaciji<br />

vseh treh korakov povlečeva nekaj previdnih zaključkov, zlasti o tem, kako bi<br />

nasledki najine analize lahko vplivali na naše razumevanje empatije. Izkaže se<br />

namreč, da pri empatiji ne gre za projekcijo antropomorfnih pogojev na našo<br />

izkušanje živih bitij, temveč jo moramo razumeti kot postopno izgrajevanje<br />

»kontrastivne folije«, na podlagi katere lahko v ospredje stopijo svojskosti<br />

nečloveških življenjskih oblik.<br />

Ključne besede: utelešenost, empatija, Husserl, medtelesnost, življenje<br />

rastlin, fenomenologija življenjskih znanosti, resonanca.<br />

Michael Marder<br />

The Vertical and the Vertiginous:<br />

Toward a Phenomenology of the Mountains<br />

This paper continues my previous investigations into the phenomenology<br />

of mountains (cf. Marder 2012). After discussing the phenomenological idea<br />

of horizon and distinguishing the horizontal horizon of the world from the<br />

vertical horizon of the body, I consider human embodiment in a mountainous<br />

natural environment. I argue that, thrown back onto the verticality of the<br />

body, which is dwarfed by that of the mountains, the subject is exposed to<br />

a new, vertiginous dimension of existence. Through descriptions of everyday

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!