03.01.2017 Views

phainomena

PHAINOMENA-98-99_e-verzija

PHAINOMENA-98-99_e-verzija

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

PHAINOMENA XXV/98-99<br />

THE HORIZONS OF EMBODIMENT<br />

Interanimalnost in srečevanja z živalmi:<br />

Fenomenologija odnosov med ljudmi in živalmi<br />

254<br />

Članek se ukvarja s tremi medsebojno povezanimi razsežnostmi odnosov med<br />

ljudmi in živalmi (OLŽ) in skuša na ta način postaviti splošen fenomenološki<br />

okvir za analizo naše biti-z-živalmi. Osredotoča se na medvrstno medtelesnost (1),<br />

ki jo vnaprej opredeljujejo družbena opomenjanja in prakse (2). Vendar pa lahko<br />

te privzgojene prakse in družbene konstrukcije spodnese dogodek edinstvenega<br />

(singularnega) srečanja, ki prekine in zmoti našo prakso »človeško-živalske<br />

normalnosti« (3).<br />

Prvič, na podlagi Husserlovih in Merleau-Pontyjevih refleksij o empatiji in<br />

intersubjektivnosti se osredotočam na so-bivanje, ki ga dojemam kot medtelesnost<br />

in interanimalnost. V članku status interanimalnosti interpretiram kot prvobitno<br />

habitualno telesno biti-z, ki sestoji iz komunikacije in medsebojnega vpliva.<br />

Interanimalnost tvori so-obstoj, v katerega smo vselej že vpeti.<br />

Drugič, obstoj diferenciranih opomenjanj živali je posledica privajenih in<br />

utelešenih praks razlikovanja med človeškostjo in živalskostjo, različnih implicitno<br />

privzetih procesov, s katerimi se »mi« razlikujemo od »njih«. To se kaže v<br />

raznolikosti OLŽ – nekatere živali so nam bližje (posebej ljubljenčki, ki so včasih<br />

celo počlovečeni) kakor druge (živina, mrčes) –, ki se stopnjujejo vse do selektivnega<br />

prepoznavanja živali kot partnerjev v medsebojni komunikaciji in naslovnikov<br />

moralnih vprašanj. Načine, kako zaznavamo živali in se vedemo do njih, sodoločajo<br />

utelešene strukture implicitno privzete prepoznavnosti (Butler). Na ravni habituacije<br />

smo živali navajeni obravnavati kot »užitne«, kot »člane družine«, »vire podatkov«<br />

(pri eksperimentih na živalih), kar ima različne praktične in moralne implikacije.<br />

Tretjič, implicitno privzeto prepoznavnost lahko zmotijo edinstvena<br />

(singularna) srečanja z živalmi. Levinas in Derrida opisujeta način naslovljenosti,<br />

do katerega pride v (telesnem) srečanju, ki presega normalnost in normativnost<br />

vzorcev prepoznavanja in delovanja v odnosu do živali. S sklicevanjem na Merleau-<br />

Pontyjevo razlikovanje med »privajenim živim telesom« in »telesom v tem trenutku«<br />

lahko torej rečemo, da imajo srečanja kot dejanska medtelesna resonanca potencial,<br />

da zmotijo, presežejo in spremenijo prepoznavnost in privajeno interanimalnost.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!