phainomena
PHAINOMENA-98-99_e-verzija PHAINOMENA-98-99_e-verzija
PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS OF EMBODIMENT Keywords: bodily self-awareness, pre-reflective self-awareness, selfconsciousness, animal minds, animal consciousness. Vzeti telesno samozavedanje pri živalih zares 246 Sodobne debate o utelešenju, zavesti in telesnem samo-zavedanju deloma zaznamujejo zanimive konvergence med analitičnimi in fenomenološkimi pristopi, kar prispeva k boljšemu razumevanju fenomenov samih. Ker je za sleherno čuteče bitje telesno zavedanje bistvenega pomena, bi tovrstne analize morale biti neznansko pomembne za študij tako živalske kognicije nasploh kot živalske zavesti posebej. Filozofske diskusije so se vse prepogostoma osredotočale samo na višje oblike samozavedanja. Pričujoči članek želi okrepiti pomen vloge telesnega samozavedanja pri živalih z dialoškim soočenjem DeGrazieve obravnave samozavedanja pri živalih s sodobno fenomenologijo, pri čemer želim poudariti zlasti pomenljiva prekrivanja med obema pristopoma. Prvič, najprej razpravljam o DeGrazievi obravnavi telesnega samozavedanja. DeGrazia zatrjuje, da višje oblike samozavedanja, kakršni sta družbeno in refleksivno/introspektivno samozavedanje (kakor se, denimo, izkazuje pri zrcalnem samoprepoznavanju), predpostavljajo telesno samozavedanje. Čeprav so njegovi argumenti, ki se sklicujejo na različne empirične podatke in konceptualne premisleke, sami po sebi jasni, pa njegovo pojmovanje samozavedanja ni dovolj natančno določeno. Zato, drugič, zatrjujem, da se DeGraziev zagovor telesnega samozavedanja pri živalih znajde pred resnim izzivom: nekateri avtorji pravijo, da so najosnovnejši tipi samozavedanja, za katere tukaj gre, zgolj primeri zavesti in ne samozavedanja (Lynne R. Baker). Tretjič, skušam pokazati, da se je s tem izzivom mogoče spoprijeti tako, da DeGrazievo obravnavo dopolnimo s fenomenološko analizo predrefleksivnega samozavedanja, kakor sta jo predložila Dan Zahavi in Shaun Gallagher. Poudariti natanko subjektivni vidik – óni za-me(ne) – kakršnega koli danega izkustva pomeni vzeti telesno samozavedanje zares.
Ključne besede: telesno samo-zavedanje, predrefleksivno samozavedanje, samo-zavest, živalski um, živalska zavest. Toma Strle Embodied, Enacted and Experienced Decision-Making In this paper I will attempt to show that mainstream contemporary approaches to understanding and researching decision-making – endorsing the goals and core presuppositions of traditional cognitive science – provide a limited account of decision-making at best. Firstly, they falsely presuppose that decision-makers are mostly making some sort of calculation regarding objective states of a pregiven world, independent from decision-makers. Secondly, even though the majority of approaches admit subjectivity into the picture of decision-making, they mostly try to avoid it or objectify it. Thirdly, the interactive history of decision-makers with their environment and the role of the body are in large part left out of research designs and explanations of decision-making. Even though there has been a surge of proposals of embodying decisionmaking in recent years, they do not take the theses of embodied cognition far (or seriously) enough (at least from the perspective of the enactivist view of embodied cognition) – they, for instance, do not take the lived (experienced) body, experience of decision-makers, or sense-making as central to decisionmaking. Borrowing and extending the ideas from (neuro)phenomenology and enactivism, I will argue that decision-making is best understood from the perspective of what sense and meaning situations, decisions, and the process of decision-making have from and in the (experiential) perspective of decision-makers. As a consequence, I will further claim that decision-making science must begin researching the experience of decision-makers rigorously and systematically if it is to understand the phenomenon in a less limited and a more meaningful way. 247 Keywords: decision-making, embodied cognition, enactivism, experience, (neuro)phenomenology, sense-making.
- Page 196 and 197: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 198 and 199: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 200 and 201: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 202 and 203: 202
- Page 204 and 205: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 206 and 207: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 208 and 209: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 210 and 211: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 212 and 213: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 214 and 215: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 216 and 217: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 218 and 219: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 220 and 221: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 222 and 223: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 224 and 225: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 226 and 227: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 228 and 229: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 230 and 231: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 232 and 233: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 234 and 235: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 236 and 237: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 238 and 239: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 240 and 241: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 242 and 243: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 244 and 245: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 248 and 249: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 250 and 251: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 252 and 253: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 254 and 255: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 256 and 257: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 258 and 259: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 260 and 261: 260 PHAINOMENA XXV/98-99
- Page 262 and 263: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 264 and 265: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 266 and 267: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 268: PHAINOMENA XXV/98-99 THE HORIZONS O
- Page 271 and 272: e-ISSN 2232-6650 UDK 1 PHAINOMENA R
PHAINOMENA XXV/98-99<br />
THE HORIZONS OF EMBODIMENT<br />
Keywords: bodily self-awareness, pre-reflective self-awareness, selfconsciousness,<br />
animal minds, animal consciousness.<br />
Vzeti telesno samozavedanje pri živalih zares<br />
246<br />
Sodobne debate o utelešenju, zavesti in telesnem samo-zavedanju deloma<br />
zaznamujejo zanimive konvergence med analitičnimi in fenomenološkimi<br />
pristopi, kar prispeva k boljšemu razumevanju fenomenov samih. Ker je za<br />
sleherno čuteče bitje telesno zavedanje bistvenega pomena, bi tovrstne analize<br />
morale biti neznansko pomembne za študij tako živalske kognicije nasploh<br />
kot živalske zavesti posebej. Filozofske diskusije so se vse prepogostoma<br />
osredotočale samo na višje oblike samozavedanja.<br />
Pričujoči članek želi okrepiti pomen vloge telesnega samozavedanja pri<br />
živalih z dialoškim soočenjem DeGrazieve obravnave samozavedanja pri<br />
živalih s sodobno fenomenologijo, pri čemer želim poudariti zlasti pomenljiva<br />
prekrivanja med obema pristopoma.<br />
Prvič, najprej razpravljam o DeGrazievi obravnavi telesnega samozavedanja.<br />
DeGrazia zatrjuje, da višje oblike samozavedanja, kakršni sta družbeno in<br />
refleksivno/introspektivno samozavedanje (kakor se, denimo, izkazuje pri<br />
zrcalnem samoprepoznavanju), predpostavljajo telesno samozavedanje.<br />
Čeprav so njegovi argumenti, ki se sklicujejo na različne empirične podatke<br />
in konceptualne premisleke, sami po sebi jasni, pa njegovo pojmovanje<br />
samozavedanja ni dovolj natančno določeno.<br />
Zato, drugič, zatrjujem, da se DeGraziev zagovor telesnega samozavedanja<br />
pri živalih znajde pred resnim izzivom: nekateri avtorji pravijo, da so<br />
najosnovnejši tipi samozavedanja, za katere tukaj gre, zgolj primeri zavesti in<br />
ne samozavedanja (Lynne R. Baker).<br />
Tretjič, skušam pokazati, da se je s tem izzivom mogoče spoprijeti tako, da<br />
DeGrazievo obravnavo dopolnimo s fenomenološko analizo predrefleksivnega<br />
samozavedanja, kakor sta jo predložila Dan Zahavi in Shaun Gallagher.<br />
Poudariti natanko subjektivni vidik – óni za-me(ne) – kakršnega koli danega<br />
izkustva pomeni vzeti telesno samozavedanje zares.
Change language