VABILO K DAJANJU ZAVEZUJOČIH PONUDB (1 prodaja)

Na podlagi pravnomočnega sklepa Okroţnega sodišča v Mariboru, opr. št. St 6451/2014, z 

dne 19. 11. 2015 (postopek osebnega stečaja: Stjepan Rukelj, Divjakova ulica 8, Miklavţ na 

Dravskem polju), upravitelj objavlja 

VABILO K DAJANJU ZAVEZUJOČIH PONUDB 

(1. prodaja) 

I. PREDMET PRODAJE IN IZKLICNA CENA 

Stečajni dolţnik ima v lasti premičnine – transportna sredstva ter priključke le-teh, in sicer: 

1) tovorno vozilo M.A.N.; tip TGS 41.440 8x4 BB, ident. št. WMA39SZZ48M509757, 

dizel, prva registracija 2008, število kilometrov 81.000; trţna vrednost vozila po cenitvi: 

25.360 EUR; 

2) hidravlični nakladalnik PALFINGER; tip PK 100002, letnik 2008, trţna vrednost 

opreme po cenitvi 154.640,00 EUR: 

3) priključek grabilec, trţna vrednost opreme po cenitvi: 1.161,00 EUR; 

4) tovorno vozilo M.A.N.; tip: 26.363 FDC, ident. št. WMAH25ZZ24M382464, dizel, prva 

registracija 2004, število kilometrov 275.000; trţna vrednost vozila po cenitvi 22.000,00 

EUR; 

5) hidravlični nakladalnik PALFINGER; tip PK 36002 G, letnik 2003, trţna vrednost 

opreme po cenitvi: 41.100,00 EUR; 

6) priključek: dviţna delovna košara in sklopki za košaro (2kom); trţna vrednost opreme 

po cenitvi: 1196,00 EUR; 

Na predmetih prodaje: tovornih vozilih in hidravličnih nakladalnikih so prijavljene in priznane 

ločitvene pravice naslednjim upnikom: 

NKBM d.d., Ulica Vita Kraigherja 4, Maribor (MŠ 5860580000) 

Republika Slovenija, Gregorčičeva 20, Ljubljana (MŠ 5918090041) 

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (MŠ 5156700000) 

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva 24, Ljubljana (MŠ 5554195000) 

Premičnine se prodajajo v dveh sklopih po naslednjih izhodiščnih cenah: 

1. SKLOP: predmet pod točko 1., 2. in 3, po izhodiščni ceni, ki je enaka trţni vrednosti 

predmetov: 181.161,00 EUR. 

2. SKLOP: predmet pod točko 4., 5. in 6, po izhodiščni ceni, ki je enaka trţni vrednosti 

predmetov: 64.296,00 EUR. 

POGOJI PRODAJE: Navedena izhodišča cena je neto cena brez davka. Poleg 

doseţene cene mora kupec plačati še DDV po zakonsko določeni stopnji. 

II. POGOJI VPLAČILA VARŠČINE: 

Varščina znaša 10 % izhodiščne cene določene pod točko I., torej za prvi sklop premičnin: 

18.116,10 EUR ter za drugi sklop premičnin: 6.429,60 EUR.

Varščina mora biti vplačana najkasneje en delovni dan pred potekom roka za oddajo ponudb 

na račun – fiduciarni račun odprt za potrebe tega postopka osebnega stečaja: TRR 03128- 

1001161239 z oznako »varščina St 6451/2014«. 

III. ROK IN NAČIN ODDAJE PONUDB: 

Rok za oddajo ponudb je 21. januar 2016. Ponudniki naj pisne ponudbe pošljejo na naslov: 

ODVETNIK VELJKO JAN, BLAŢEVA UL. 3 F, 4221 ŠKOFJA LOKA, z oznako »St 

6451/2014 - zavezujoče zbiranje ponudb – ne odpiraj«. 

V postopku zavezujočega zbiranja ponudb uspe ponudnik, ki bo ponudil najvišjo ceno. 

IV. DRUGI POGOJI PRODAJE: 

Ponudba mora vsebovati podatke na priloţenem obrazcu: 

• Naziv firme in sedeţ, davčno in matično številko pravne osebe oziroma ime in priimek ter 

stalno bivališče in davčno številko, če je ponudnik fizična oseba. 

• Podatke o kontaktni osebi (telefon, e-mail) 

• Ponujeno ceno, ki ne sme biti niţja od izhodiščne 

• Kraj in datum ponudbe 

• Podpis ponudnika 

Pogoji prodaje: 

• Kupec ne more biti oseba, s katero skladno z določili 337. člena ZFPPIPP ni dovoljeno 

skleniti pogodbe. Ustrezno izjavo mora kupec predloţiti pred sklenitvijo pogodbe, razen 

kadar gre za zakonitega predkupnega upravičenca. 

• Kupuje se po sistemu »videno-kupljeno«. Stečajni dolţnik ne odgovarja za stvarne in 

pravne napake premoţenja, ki je predmet prodaje. 

• Upravitelj bo ponudnike obvestil o izidu zbiranja ponudb v roku 15 dni po poteku roka za 

oddajo ponudb. 

• Upravitelj bo uspelem ponudniku hkrati z obvestilom o izidu zbiranja ponudb poslal tudi 

besedilo pogodbe. Uspeli ponudnik je dolţan skleniti prodajno pogodbo v treh delovnih 

dneh po prejemu obvestila o izbiri. Če ponudnik, v roku ne vrne podpisanega izvoda 

pogodba, mora stečajnemu dolţniku plačati pogodbeno kazen za neizpolnitev obveznosti 

sklenitve pogodbe, ki je enaka znesku varščine. 

• Če uspešni ponudnik ne plača celotne kupnine v dogovorjenem roku, lahko prodajalec 

odstopi od prodajne pogodbe. V tem primeru vplačana varščina ali morebitna delna vplačila 

zapadejo v korist stečajne mase. 

• Vsi davki in vsi stroški za prenos lastništva ter strošek sestave pogodbe niso vključeni v 

ceno in bremenijo kupca. 

• Kupec postane lastnik prodanega premoţenja šele po plačilu celotne kupnine, davščin in 

stroškov v zvezi s prenosom lastništva ter po pravnomočnosti sklepa sodišča o soglasju k 

sklenitvi prodajne pogodbe. 

• Rok za plačilo celotne kupnine bo 30 dni po sklenitvi prodajne pogodbe. 

• Če ponudnik ne uspe v postopku zbiranja ponudb, se mu vplačana varščina vrne v roku 

treh delovnih dni po poteku roka za izdajo obvestila o izidu zbiranja ponudb. Varščina se ne 

obrestuje. 

Vse informacije v zvezi z prodajo premoţenja lahko dobijo zainteresirani kupci pri stečajnem 

upravitelju Veljku Janu, Blaţeva ulica 3f, 4221 Škofja Loka vsak delovni dan od 13.00 do 

14.30 ure, oziroma lahko informacije dobijo na e-naslovu: subic.opjan@siol.net. 

Upravitelj Veljko Jan

PONUDBA ZA ODKUP PREMOŽENJA STEČAJNEGA DOLŽNIKA 

PONUDNIK: 

Naziv:____________________________________________________________________ 

Naslov:___________________________________________________________________ 

Davčna številka (pravne osebe):____________________________ 

Matična številka (pravne osebe):____________________________ 

Zavezanec za DDV: da ne 

Zastopnik:_________________________________________________________________ 

Kontaktna oseba:____________________________________________________________ 

e-mail:____________________________________ 

telefonska številka:__________________________ 

številka TRR ponudnika (pravna oseba)_______________________________________ 

pri banki:_______________ 

PONUJENA CENA (brez pripadajočih stroškov in davščin): 

______________________________________ 

Kraj in datum:___________________________ 

Podpis ponudnika (oz. podpis zastopnika ponudnika in ţig)___________________________

MARJAN GOLJA, univ. dipl. inž. str. 

Sodni izvedenec za strokovno področje 

VARSTVO PRI DELU IN POŽARNA VARNOST - VARSTVO PRI DELU V 

STROJNIŠTVU; 

STROJI IN OPREMA - KOVINSKA IN NEKOVINSKA 

PREDELOVALNA OPREMA, STROJI IN NAPRAVE 

Sodni cenilec za strokovno področje 

GRADBENIŠTVO - GRADBENIŠTVO SPLOŠNO; 

STROJI IN OPREMA - KOVINSKA IN NEKOVINSKA 

PREDELOVALNA OPREMA, STROJI IN NAPRAVE 

ŠTEVILKA ZADEVE: 1235 / 2015 

CENITEV 

PREMIČNIN 

CEN1235.doc; Stran 1 od 30 

V ZADEVI PREMIČNINE 

REPUBLIKA SLOVENIJA 

Okrožno sodišče v Mariboru 

Sodna ulica 14 

2000 MARIBOR 

Postopek osebnega stečaja 

St 6451/2014 z dne 23.02.2015 

mat. št.: … 

davčna številka: … 

rojstni datum: 21.04.1961 

STJEPAN RUKELJ 

Divjakova ulica 8 

2204 MIKLAVŽ NA DRAVSKEM 

POLJU

V S E B I N A: 

I. Predmet cenitve stran 3 od 28 

II. Izjave stran 6 od 28 

III. Cenitev - opis izvedbe 

Cilji cenitve, cenitvena metoda, obseg cenitve stran 8 od 28 

IV. Rekapitulacija rezultatov 

Fotografije na straneh 21 od 28 ... 22 od 28 

Cenitev premičnin 

Rezultat cenitve premičnin, str. 24 od 28 stran 20 od 28 

V. Priloge stran 25 od 28 

VI. Uporabljeni viri stran 28 od 28 

CEN1235.doc; Stran 2 od 30

I. PREDMET CENITVE 

Na željo gospoda Veljka Jan, ODVETNIK VELJKO JAN; matična številka: 1284959000; 

davčna številka: …, stečajnega upravitelja osebnega stečaja nad dolžnikom Stjepan 

Rukelj, Divjakova ulica 8, 2204 Miklavž na Dravskem polju , sem izdelal cenitev 

premičnin, ki so v lasti stečajnega dolžnika PREVOZNIŠTVO RUKELJ STJEPAN S.P., 

Divjakova ulica 8, 2204 Miklavž na Dravskem polju; matična številka: 1265407000; 

davčna številka: 14597179. 

Gre za elemente premičnin: 

ELEMENTI PREMIČNIN: 

1. NAVEDBA OSNOVNIH SREDSTEV; Lidija Šubic; subic.opjan@siol.net; 

08.10.2015; 9:25:17 


Elemente cenitve sem si ogledal osebno na licu mesta lastnika na lokaciji Tržaška 

cesta 85, 2000 Maribor, dne 12.10.2015 v spremstvu sina lastnika gospoda Marka 

Rukelj; GSM 041 934 655 

I.I. DATUM CENITVE 

Cenitev je narejena z veljavnostjo na dan 12.10.2015. Pri preračunih je upoštevan 

srednji tečaj Banke slovenije po tečajni listi št. 249 z dne 29.12.2006, torej srednji tečaj 

1 EUR = 239,64 SIT. 

I.II. NAMEN CENITVE 

Cenitev premičnin - številka zadeve 1235 - 2015, se izvaja za določitev tržne vrednosti 

TV 12.10.2015 in vrednosti v primeru prisilne prodaje VP 12.10.2015 za premičnine. 

I.III. STANDARD VREDNOSTI 

Cenitev je narejena v skladu z Mednarodnimi stanfdardi ocenjevanja vrednosto 2011 

MSOV 2011. Podlaga vrednosti je izjava o temeljnih predpostavkah merjenja 

ocenjevanja vrednosti. 

TRŽNA VREDNOST 

je znesek, za katerega naj bi voljan kupec in prodajalec zamenjala sredstvo na datum 

ocene v poslu med nepovezanima in neodvisnima strankama po ustreznem trženju, 

pri katerem sta stranki delovali seznanjeno, preudarno in brez prisile 

Opredelitev pojma tržna vrednost se uporablja v skladu z naslednjim pojmovnim 

okvirom: 

(a) Tržna cena je najverjetnejša cena, ki jo lahko razumno dosežemo na trgu. Ta 

izrecno izključuje ceno, ki je povišana ali znižana zaradi posebnih pogojev, kot so 

dogovori o prodaji in povratnem najemu, … 

(b) Vrednost je ocenjeni znesek in ne vnaprej določeni znesek ali dejanska prodajna 

cena. 

(c) »Na datum ocenjevanja vrednosti«: vrednost je časovno vezana. 

(d) »Voljan kupec« je motiviran, ni pa prisiljen k nakupu. Kupuje skladno s stvarnostjo 

sedanjega trga, ne pa hipotetičnega trga. Tak kupec ne bi plačal višje cene, kot jo 

zahteva trg. 

(e) »Voljan prodajalec« ni pretirano navdušen niti prisiljen prodajalec. Voljan prodajalec 

je motiviran, da proda sredstvo po tržnih pogojih za ceno, ki jo lahko doseže, ne glede 

na višino te cene. 

(f) »Posel med nepovezanima in neodvisnima strankama« je med strankama, ki nista v 

posebnem razmerju. 

(g) »Po ustreznem trženju« pomeni, da bi bilo sredstvo izpostavljeno trgu na 

najprimernejši način. 

(h) »Pri katerem sta stranki delovali seznanjeno, preudarno« predpostavlja, da sta 

voljni kupec in voljni prodajalec primerno seznanjena s sredstvom in z razmerami na 

trgu. 

(i) »In brez prisile« določa, da je vsaka stranka motivirana, da opravi posel, ni pa 

prisiljen. 


PRISILNA PRODAJA 

Izraz »prisilna prodaja« se uporablja, kadar je prodajalec prisiljen prodati in ustrezno 

obdobje trženja ni mogoče. Cena v takih okoliščinah bo odvisna od narave pritiska na 

prodajalce in od razlogov, zakaj ustrezno trženje ni mogoče. 

Lahko odraža tudi posledice za prodajalca, ki ne proda v času, ki ga ima na voljo. 

Če se ne pozna omejitev prodajalca in vzroka zanje, se ne more realno oceniti cene, ki 

jo je mogoče doseči v prisilni prodaji. Cena, ki se lahko doseže v prisilni prodaji, je le 

naključno povezana s tržno vrednostjo ali drugo podlago. »Prisilna prodaja« je opis 

situacije, v kateri se izvede menjava, ne pa podlaga vrednosti. 

Če je zahtevana opredelitev cene, ki se lahko doseže v okoliščinah prisilne prodaje, bo 

s postavitvijo ustreznih predpostavk treba jasno ugotoviti razloge za pritisk na 

prodajalca, vključno s posledicami, če prodaja v določenem obdobju ne bo uspela. Če 

takih okoliščin na datum ocenjevanja vrednosti ni, je treba to jasno označiti kot 

posebne predpostavke. 

Prodaje na nedejavnem ali padajočem trgu še niso »prisilna prodaja« samo zato, ker bi 

prodajalec lahko upal na boljšo ceno, če bi se pogoji izboljšali. 

I.IV. OSTALA IZHODIŠČA 

Načini ocenjevanja vrednosti: način tržnih primerjav; 

Na donosu zasnovan način; 

Nabavnovrednostni način. 

Uporaba cenitve v druge namene kot za določitev tržne vrednosti ni dovoljena brez 

pisne odobritve avtorja. V vsakem primeru velja to poročilo kot celota. Upravičenosti 

do omenjene lastnine ali obveznosti do nje nisem raziskoval in ne prevzemam nobene 

tovrstne odgovornosti. 


II. IZJAVE 

1. IZJAVA CENILCA 

Kot sodni izvedenec za strokovno področje VARSTVO PRI DELU IN POŽARNA 

VARNOST - VARSTVO PRI DELU V STROJNIŠTVU; STROJI IN OPREMA - 

KOVINSKA IN NEKOVINSKA PREDELOVALNA OPREMA, STROJI IN NAPRAVE 

(Odločba Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje številka 165-04-582/00 z dne 

26.01.2004 - podpis ministra mag. Ivana BIZJAK) 

in sodni cenilec za strokovno področje GRADBENIŠTVO - GRADBENIŠTVO 

SPLOŠNO; STROJI IN OPREMA - KOVINSKA IN NEKOVINSKA PREDELOVALNA 

OPREMA, STROJI IN NAPRAVE (Odločba Republika Slovenija, Ministrstvo za 

pravosodje številka 165-04-582/00 z dne 26.01.2004 - podpis ministra mag. Ivana 

BIZJAK) 

pri najboljšem poznavanju in prepričanju izjavljam, da: 

• so informacije in podatki, prikazani v tem poročilu, preverjeni v skladu z možnostmi 

in prikazani ter uporabljeni v dobri veri, pri čemer verjamem in zaupam v njihovo 

točnost (glej Izjavo lastnika pod točko 2 Stran 7 od 28); 

• so analize, mnenja in sklepi omejeni samo z omejitvenimi predpostavkami in 

pogoji, navedenimi v tem poročilu in da so moje nepristranske analize, mnenja in sklepi 

v skladu s pravili znanosti narejene na osnovi mojega strokovnega znanja ter večletnih 

izkušenj, pridobljenih pri delu v strojni, lesni in tekstilni industriji; 

• nimam nobenih sedanjih ali prihodnjih interesov glede premoženja, ki je predmet 

tega poročila in da nimam nobenega osebnega interesa ali pristranosti glede fizičnih ali 

pravnih oseb, ki se jih cenitev tiče; 

• plačilo za mojo storitev ni v zvezi z vrednostjo cenitve in da ni vezano na 

kakršenkoli poslovni dogodek, ki bi bil posledica rezultatov tega poročila; 

• sem si vse elemente cenitve osebno ogledal; 

• mi ni nihče nudil pomembne strokovne pomoči. 

CENITVENO POROČILO IZDELAL: 


Sodni izvedenec za strokovno področje 

VARSTVO PRI DELU IN POŽARNA VARNOST - 

VARSTVO 

PRI DELU V STROJNIŠTVU; STROJI IN 

OPREMA - KOVINSKA IN NEKOVINSKA 

PREDELOVALNA OPREMA, STROJI IN 

NAPRAVE 

Sodni cenilec za strokovno področje 

GRADBENIŠTVO - GRADBENIŠTVO 

SPLOŠNO; STROJI IN OPREMA - KOVINSKA 

IN NEKOVINSKA PREDELOVALNA OPREMA, 

STROJI IN NAPRAVE 

M a r j a n G o l j a, univ. dipl. inž. str. 

Dašnica 11, 4 2 2 8 Ž E L E Z N I K I 

2. IZJAVA LASTNIKA OZIROMA NAROČNIKA CENITVE: 

Izjavljamo in potrjujemo, da so informacije in podatki, posredovani izvedencu in cenilcu 

Marjanu GOLJA, točni. Gre za: 

- navedbo elementov cenitve z ustreznimi listinami, ki so navedeni na Strani 3 od 28, 

( glej tudi VI. UPORABLJENI VIRI, točka 1; Stran 28 od 28); 

- vse s strani izvedenca in cenilca željene informacije in tehniške karakteristike 

elementov, ki so predmet cenitve. 

Podpis lastnika 

ali stečajnega upravitelja: 


III. CENITEV - OPIS IZVEDBE 

III.1 CILJI CENITVE: 

Odločili smo se za cenitev tržne vrednosti TVP in vrednosti v primeru prisilne prodaje 

VPP za premičnine. 

Te vrednosti bodo ocenjene na dan 12. 10 . 2015. 

Za element nepremičnin izberem izvedbo cenitve po vseh treh metodah, po 

primerjavah doseženih rezultatov se odločim za vrednosti TVN in VPP. Pri 

ocenjevanju vrednosti nepremičnin upoštevam načela vrednotenja, navedena pod III.2. 

Celotna cenitev je narejena per 12 . 10. 2015 . Pri preračunih vrednosti je 

upoštevan srednji tečaj Banke Slovenija po tečajni listi št. 249 z dne 30.12.2006, torej 

srednji tečaj 1 EUR = 239,6400 SIT. 

Vse postopke in izvajanja cenitve sem pripravljen dopolniti ustno ali pisno, če bi se to 

pokazalo za potrebno. 


OPOMBE K CENITVI 

Razlaga oznak v Tabeli na straneh 23 od 28 … 24 od 28: 

INV. ŠTEV. … inventarna številka osnovnega sredstva, če obstaja; navedba lokacije 

T. ŠT. … zaporedna številka elementa cenitve 

NAZIV OSNOVNEGA SREDSTVA … naziv elementa cenitve, tov. številka, 

proizvajalec, država proizvajalca 

AM. SKUP. …amortizacijska skupina 

AM. STOP. … amortizacijska stopnja 

DATUM AKTIV. … datum aktiviranja elementa 

NAD. VR., EUR … nadomestitvena vrednost v EUR 

ODPIS, EUR … odpisana vrednost v EUR 

TV, EUR… tržna vrednost v EUR za elemente 

LV, EUR … likvidacijska vrednost v EUR za elemente 


III. 2 CENITVENA METODA 

OPREDELITEV POJMOV MSOV 2011 

Podlaga vrednosti: temeljna predpostavka ocenjevanja vrednosti. 

Način tržnih primerjav 

Na donosu zasnovan način 

Nabavnovrednostni način 

Tržna vrednost 

Poštena vrednost za sredstvo ali obveznost med prepoznanima dobro obveščenima 

in voljnima strankama, ki odraža ustrezen interes teh strank. 

Posebna vrednost odraža določene lastnosti, ki imajo vrednost le za posebnega 

kupca. 

Posebni kupec: določen kupec, za katerega ima določeno sredstvo posebno vrednost 

zaradi prednosti, ki izhajajo iz lastništva in ki ne bi bile na voljo drugim kupcem na trgu. 


Vrednost za naložbenika: vrednost sredstva za lastnika ali možnega lastnika za 

posamezno naložbo ali poslovne cilje. 

Sinergijska vrednost - dodatna sestavina vrednosti, ki jo ustvari kombinacija dveh ali 

več sredstev ali deležev, pri čemer je skupna vrednost večja od seštevka posameznih 

vrednosti. 

Nepremičnina: zemljišče in kar je del zemljišča (drevesa, minerali, izboljšave, trajni 

priključki). 

Posest: vse pravice, deleži in koristi, povezani z lastništvom (nepremičnine). 

Dobro ime: gospodarska korist, ki izhaja iz dejavnosti ali iz uporabe skupine sredstev, 

ki ni deljiva. 

Na donosu zasnovan način je pretvorba prihodnjih denarnih tokov v sedanjo 

vrednost. 

Neopredmeteno sredstvo je nedenarno sredstvo, ki ima gospodarske lastnosti - 

koristi… Nima fizične oblike. 

Naložbena nepremičnina prinaša najemnine in/ali zviša vrednost, ne pa za: 

(a) uporabo pri izvajanju ali dobavljanju blaga ali storitev ali za pisarniške namene ali 

(b) prodajo v rednem poslovanju. 

Tržna najemnina: znesek, za katerega naj bi voljan najemodajalec dal v najem 

voljnemu najemojemalcu po primernih pogojih med nepovezanima in neodvisnima 

strankama po ustreznem trženju in pri čemer sta stranki delovali seznanjeno, 

preudarno in brez prisile. 

Posebna predpostavka - predpostavka, ki predpostavlja dejstva, ki se razlikujejo od 

dejanskih dejstev, ki obstajajo, ali ki jih značilen udeleženec trga ne bi storil. 

Posest, povezana s trgovanjem je posest, namenjena za poseben posel, pri čemer 

vrednost kaže na možno trgovanje za ta posel. 

OKVIR MSOV 

… vključuje splošno sprejete zasnove, načela in opredelitev pojmov. 

Ocenjevanje vrednosti in presoja 

1. Pri uporabi načel standardov bo potrebna presoja. Presojo se uporablja objektivno, 

ne za precenjevanje ali podcenjevanje ocen vrednosti. Presojo se izvede ob 

upoštevanju namena, podlage vrednosti in drugih predpostavk. 

Neodvisnost in objektivnost 

2. Zahteva: ocenjevalec nepristransko presodi, koliko se za končno oceno lahko 

zanese na podatke ali predpostavke. Za verodostojnost ocen je pomembno: da so 

izvedene v okolju, ki podpira preglednost in zmanjšuje vpliv subjektivnosti. 

3. Etični kodeks: zahteva ugotavljanje in razkritje morebitnega navskrižja interesov … 

ni v standardih. 

4. Ne glede, da so posebna pravila zunaj obsega teh standardov, se pričakuje, da 

ustrezne kontrole zagotavljajo potrebno stopnjo neodvisnosti in objektivnosti, da je 

ocene moč obravnavati za nepristranske. 

Strokovna usposobljenost 

5. Ocenjevanje zahteva veščine in presoje: ocenjuje naj tisti, ki ima strokovne veščine 

in izkušnje ter dobro pozna predmet ocene vrednosti, trg, na katerem se z njim trguje 

in namen ocene vrednosti. 

6. Pri zapletenih ocenjevanjih si ocenjevalec lahko poišče pomoč specialistov, kar je 

treba razkriti v obsegu dela. 

Cena, strošek in vrednost 


7. Cena je znesek povpraševanja ponudbe ali plačila. Plačana cena je lahko 

drugačna od vrednosti, ki se jo pripiše. 

8. Strošek: potreben znesek, da se sredstvo pridobi ali ustvari. Ko je to sredstvo 

ustvarjeno, je njegov strošek dejstvo. 

9. Vrednost ni dejstvo, pač pa mnenje o: 

(a) najverjetnejši ceni, ki jo je treba plačati za neko sredstvo v menjavi, ali 

(b) gospodarski koristi lastništva tega sredstva. 

Vrednost v menjavi je hipotetična cena; hipotezo za podlago vrednosti določa namen 

ocene vrednosti. 

10. Ocenjevanje vrednosti se lahko nanaša na končno oceno vrednosti ali na 

postopek ocene vrednosti. 

Trg 

11. … okolje, v katerem kupci in prodajalci trgujejo … kupci in prodajalci trgujejo 

brez nepotrebnega omejevanja. 

12. … temelj je trg, na katerem se s sredstvom lahko trguje. Kupci in prodajalci 

morajo imeti dostop do trga. Trg je lahko opredeljen po različnih sodilih. Tako na 

primer po: 

(a) blagu ali storitvah, s katerimi se trguje; 

(b) obsegu ali omejitvah pri distribuciji; 

(c) zemljepisni razširjenosti. 

13. Trg je lahko samozadosten in nanj drugi trgi ne vplivajo, sčasoma pa trgi lahko 

vendarle medsebojno vplivajo. 

14. Če ni drugega sklicevanja, se na trgu po MSOV s sredstvom običajno trguje 

in ima večina udeležencev dostop. 

15. Trgi zaradi nepopolnosti le redko delujejo v ravnovesju in na enakomerni ravni 

dejavnosti. Naloga je ocena najverjetnejše cene na dejanskem trgu, ne pa prilagojene 

ali zglajene cene na predvideni vzpostavitvi ravnovesja. 

Tržna dejavnost 

16. Stopnja dejavnosti niha na vsakem trgu. Obseg dejavnosti se izraža relativno. 

17. Kadar je povpraševanje veliko, se cene dvignejo in se dejavnost na trgu poveča, in 

obratno. Različen obseg dejavnosti je prej odziv na gibanja cen kot razlog zanje. Posli 

se sklepajo tudi na manj dejavnih trgih. Pomembno je, da morebitni kupci verjetno 

razmišljajo o ceni, pri kateri bi bili pripravljeni vstopiti na tak manj aktiven trg. 

18. Cene z nedejavnega trga še vedno lahko kažejo tržno vrednost. Pri padanju cen 

lahko upade tržna dejavnost kot se tudi poveča obseg »prisilnih« prodaj. Na trgu s 

padajočimi cenami so tudi prodajalci, ki niso pod prisilo. 

Neupoštevanje cen, ki jih dosegajo ti prodajalci, bi pomenilo, da ne upoštevamo realnih 

razmer trga. 

Tržni udeleženci 

19. Tržni udeleženci so posamezniki ali drugi subjekti, ki so vključeni v dejanske posle 

ali potencialni udeleženci, ki razmišljajo o poslu. Volja se pripisuje udeležencem, ki so 

na trgu dejavni, ne pa določenim posameznikom ali subjektom. 

20. Pri ocenjevanju vrednosti na tržni podlagi niso pomembne zadeve, ki so specifične 

za sedanjega lastnika. Voljan prodajalec in voljan kupec sta hipotetična posameznika z 

lastnostmi značilnega udeleženca trga. 

Specifični dejavniki podjetja 

21. Dejavniki, ki so značilni za določenega kupca ali prodajalca in tržnim udeležencem 

niso splošno na razpolago. 


22. Ali so taki dejavniki značilni za določeno podjetje ali pa bi bili na razpolago tudi 

drugim, se ugotavlja posebej. 

23. Če se ocenjuje vrednost za določenega lastnika, se značilni dejavniki podjetja 

odražajo v tej ocenjeni vrednosti. 

Združevanje 

24. Vrednost posameznega sredstva je lahko odvisna od povezave z drugimi sredstvi. 

Taki primeri so: 

25. Kadar je zahtevano ocenjevanje vrednosti sredstev, ki so v povezavi z drugimi 

sredstvi, je potrebno jasno opredeliti, ali se ocenjuje vrednost skupine ali vsako od 

sredstev posamično. Če se ocenjuje sredstva posamično, je pomembno tudi določiti, 

ali se predpostavlja, da se vsako sredstvo oceni: 

(a) kot posamezna enota, vendar ob predpostavki, da so kupcu na razpolago tudi 

druga sredstva, ali 

(b) kot posamezna enota, vendar ob predpostavki, da kupcu druga sredstva niso na 

razpolago. 

Podlaga vrednosti 

26. Podlaga vrednosti je izjava o temeljnih predpostavkah merjenja ocenjevanja 

vrednosti. 

27. Opis temeljnih predpostavk ocene: npr. narava posla, odnos in motivacija strank, 

izpostavljenost na trgu … Ustrezna podlaga se spreminja glede na namen ocene. 

Podlaga vrednosti se razlikuje od dodatne predpostavke. 

28. Podlago vrednosti lahko razvrstimo v eno od treh glavnih kategorij: 

(a) Prva je najverjetnejša cena v hipotetični menjavi na prostem in odprtem trgu: tržna 

vrednost 

(b) Druga odraža koristi, ki jih ima lastnik od lastništva. Vrednost za lastnika verjetno 

ni bistvena za tržne udeležence na splošno: vrednost za naložbenika in posebna 

vrednost 

(c) Tretja indicira cen, ki bi bila dogovorjena za menjavo sredstva med specifičnima 

strankama: poštena vrednost 

29. Za ocene utegnejo biti potrebna tudi druga podlage vrednosti. Čeprav se take 

podlage morda zdijo podobne opredeljenim podlagam vrednosti, je za njihovo uporabo, 

morda potreben drugačen pristop. 

Tržna vrednost 

30. Tržna vrednost je znesek, za katerega naj bi voljan kupec in prodajalec zamenjala 

sredstvo na datum ocene v poslu med nepovezanima in neodvisnima strankama po 

ustreznem trženju, pri katerem sta stranki delovali seznanjeno, preudarno in brez 

prisile. 

31. Opredelitev pojma tržna vrednost se uporablja v skladu z naslednjim pojmovnim 

okvirom: 

(a) Tržna vrednost je najverjetnejša cena, ki jo lahko razumno dosežemo na trgu. Ta 

izrecno izključuje ceno, ki je povišana ali znižana zaradi posebnih pogojev, kot so 

dogovori o prodaji in povratnem najemu, … 

(b) Vrednost je ocenjeni znesek in ne vnaprej določeni znesek ali dejanska prodajna 

cena. 

(c) »Na datum ocenjevanja vrednosti«: vrednost je časovno vezana. 

(d) »Voljan kupec« je motiviran, ni pa prisiljen k nakupu. Kupuje skladno s stvarnostjo 

sedanjega trga, ne pa hipotetičnega trga. Tak kupec ne bi plačal višje cene, kot jo 

zahteva trg. 


(e) »Voljan prodajalec« ni pretirano navdušen niti prisiljen prodajalec. Voljan 

prodajalec je motiviran, da proda sredstvo po tržnih pogojih za ceno, ki jo lahko 

doseže, ne glede na višino te cene. 

(f) »Posel med nepovezanima in neodvisnima strankama« je med strankama, ki nista 

v posebnem razmerju. 

(g) »Po ustreznem trženju« pomeni, da bi bilo sredstvo izpostavljeno trgu na 

najprimernejši način. 

(h) »Pri katerem sta stranki delovali seznanjeno, preudarno« predpostavlja, da sta 

voljni kupec in voljni prodajalec primerno seznanjena s sredstvom in z razmerami na 

trgu. 

(i) »In brez prisile« določa, da je vsaka stranka motivirana, da opravi posel, ni pa 

prisiljen. 

32. Zasnova tržne vrednosti predvideva ceno, doseženo s pogajanji na prostem in 

konkurenčnem trgu. 

33. Tržna vrednost sredstva odraža njegovo najgospodarnejšo uporabo. 

Najgospodarnejša uporaba sredstva je tista, ki doseže njegovo največjo produktivnost 

in ki je mogoča, zakonito dopustna in finančno izvedljiva. 

34. Najgospodarnejša uporaba sredstva, za katero se vrednost ocenjuje posamično, 

je lahko drugačna od najgospodarnejše uporabe sredstva kot dela skupine. 

35. Določitev najgospodarnejše uporabe vključuje premislek: 

(a) ali je uporaba možna; kaj se tržnim udeležencem zdi primerno; 

(b) ali je uporaba zakonito dopustna; 

(c) finančna izvedljivost uporabe upošteva premislek, ali bo drugačna možna uporaba, 

ki je fizično mogoča in zakonito dopustna, ob upoštevanju stroškov spremembe 

uporabe ustvarila značilnemu udeležencu trg zadosten donos, ki bo dodaten in večji od 

donosa sedanje uporabe. 

Stroški posla Tržna vrednost je ocena brez upoštevanja stroškov prodaje ali nakupa 

in brez prilagoditev za davke. 

Vrednost za naložbenika je vrednost za lastnika ali možnega lastnika za 

posamezno naložbo ali poslovne cilje. 

Poštena vrednost je ocena za prepoznani dobro obveščeni in voljni stranki, ki je odraz 

ustreznih interesov. 

Posebna vrednost je znesek, ki je odraz določenih lastnosti sredstva, ki imajo 

vrednost samo za posebnega kupca. 

Sinergijska vrednost je dodatna sestavina vrednosti, ki jo ustvari kombinacija dveh ali 

več sredstev. 

Predpostavke 

49. Poleg podlage vrednosti se lahko postavi tudi predpostavke za jasno opredelitev 

stanja sredstev pri menjavi ali okoliščin, v katerih se predpostavlja menjava. 

Predpostavke lahko pomembno vplivajo na vrednost. 

51. Predpostavka, ki predvideva različna dejstva od tistih, ki obstajajo, postane 

posebna predpostavka. Posebne predpostavke se lahko uporabi za ponazoritev učinka 

morebitne spremembe vrednosti. Označene so kot 

»posebne«, da posebej opozori, da je ocena vrednosti določena s spremembo danih 

okoliščin. 

52. Predpostavke in posebne predpostavke morajo biti razumno utemeljene in 

ustrezne glede na namen ocene. 


Prisilna prodaja 

53. Izraz »prisilna prodaja« se uporablja, kadar je prodajalec prisiljen prodati in 

ustrezno obdobje trženja ni mogoče. Cena v takih okoliščinah bo odvisna od narave 

pritiska na prodajalce in od razlogov, zakaj ustrezno trženje ni mogoče. 

Lahko odraža tudi posledice za prodajalca, ki ne proda v času, ki ga ima na voljo. 

Če se ne pozna omejitev prodajalca in vzroka zanje, se ne more realno oceniti cene, ki 

jo je mogoče doseči v prisilni prodaji. Cena, ki se lahko doseže v prisilni prodaji, je le 

naključno povezana s tržno vrednostjo ali drugo podlago. »Prisilna prodaja« je opis 

situacije, v kateri se izvede menjava, ne pa podlaga vrednosti. 

54. Če je zahtevana opredelitev cene, ki se lahko doseže v okoliščinah prisilne 

prodaje, bo s postavitvijo ustreznih predpostavk treba jasno ugotoviti razloge za pritisk 

na prodajalca, vključno s posledicami, če prodaja v določenem obdobju ne bo uspela. 

Če takih okoliščin na datum ocenjevanja vrednosti ni, je treba to jasno označiti kot 

posebne predpostavke. 

55. Prodaje na nedejavnem ali padajočem trgu še niso »prisilna prodaja« samo zato, 

ker bi prodajalec lahko upal na boljšo ceno, če bi se pogoji izboljšali. 

Načini ocenjevanja vrednosti 

Način tržnih primerjav 

Na donosu zasnovan način 

Nabavnovrednostni način 

Metode uporabe … v nadaljevanju 

Vhodni podatki za ocenjevanje vrednosti 

66. Vhodni podatki so podatki za posamezne načine ocenjevanja. Podatki so lahko 

dejanski ali predpostavljeni. 

69. Običajno se bolj zanašamo na dejanske podatke; lahko pa so predpostavljeni 

vhodni podatki pomembnejši. 

70. Ocena bo izvedena z večjo gotovostjo, če je na razpolago več podatkov. Pri 

raziskovanju, preverjanju in potrjevanju podatkov pa je treba biti posebej pozoren, 

kadar so na razpolago le omejeni vhodi podatki. 

71. Kadar vhodni podatki vključujejo izvedene posle, se preveri, ali so pogoji skladni s 

podlago vrednosti. 

72. Iz vhodnih podatkov se mora kazati podlaga vrednosti. 

Za oceno tržne vrednosti je mogoče uporabiti različne načine in metode, pod pogojem, 

da se pri vseh uporabljajo podatki, ki izhajajo iz trga. 

Za način tržnih primerjav bodo že po opredelitvi uporabljeni podatki, ki izhajajo iz trga. 

Za tržno vrednost po na donosu zasnovanem načinu se uporabi podatke, ki jih imajo 

tržni udeleženci. 

Za tržno vrednost po nabavnovrednostnem načinu se stroške in amortizacijo določi z 

analizo na tržni podlagi. Katere metode so primernejše bo odvisno od razpoložljivih 

podatkov in okoliščin na trgu. 

Če ocena temelji na ustrezno analiziranih tržnih podatkih, mora vsak uporabljen način 

zagotoviti tržno vrednost. 

STANDARDI SREDSTEV 

MSOV 220 Naprave in oprema 


Načela splošnih standardov veljajo tudi za ocenjevanja vrednosti naprav in opreme. Ta 

standard vsebuje samo spremembe, dodatne zahteve ali specifične primere, kako se 

uporabljajo splošni standardi za ocenjevanje vrednosti, za katere velja ta standard. 

OBSEG DELA (MSOV 101) 

V skladu z zahtevo iz (d) točke drugega odstavka MSOV 101 glede identifikacije 

sredstev ali obveznosti, ki jih je treba ovrednotiti, je treba upoštevati, do katere stopnje 

so posamezne naprave ali deli opreme povezani z drugimi sredstvi ali vgrajeni v druga 

sredstva. 

Na primer: 

sredstva so lahko trajo vgrajena na zemljišču in jih ni mogoče odstraniti brez znatnega 

uničenja samega sredstva ali rušenja objekta, ki ga obdaja; 

posamezen stroj je lahko del celovite proizvajalne linije, v kateri je njegovo delovanje 

odvisno od drugih sredstev. 

V takih primerih bo potrebno jasno opredeliti, kaj je treba vključiti v ocenjevanje 

vrednosti oz. kaj izključiti iz ocenjevanja. Navesti je treba tudi vse potrebne 

predpostavke ali posebne predpostavke v zvezi z razpoložljivostjo dopolnilnih sredstev. 

Morda bo potrebna razjasnitev, tako da bo jasno mogoče razlikovati med sredstvom in 

deležem lastništva ali pravico do uporabe tega sredstva. Velja za sredstva, ki so 

povezana z drugimi sredstvi ali pravicami, kot npr. temelji, instalacije v objektu 

(klimatizacija, dvigala, ogrevanje, itd. izraz »Morda« navaja in usmerja na možnost, ki 

se pojavi; v kolikor gre za samostojno sredstvo brez povezav z drugimi sredstvi je 

ravnanje ocenjevalca pri identifikaciji v samostojni obravnavi. 

Če se ocenjuje vrednost sredstva, ki se izkorišča v povezavi z drugimi sredstvi, bo 

potrebno pojasniti, ali so ta sredstva vključena v ocenjevanje vrednosti, iz njega 

izključena ob predpostavki, da so na razpolago, ali iz njega izključena ob predpostavki, 

da niso na razpolago. Sredstvo v povezavi z drugim sredstvom: 

- opredmetenimi (nepremičninami - bazenska tehnika, temelji, klimatske naprave, … 

- neopredmetenimi (SW krmilja, recepture, …). 

Naprave i oprema, povezane z oskrbo objektov ali izvajanjem storitev zanje 

(infrastrukturni objekti oziroma komunalna infrastruktura), so pogosto vgrajene v sam 

objekt in ko so vgrajene, jih ni mogoče več ločiti od njega. Ta sredstva so potem 

običajno kar del stvarnih pravic na nepremičnini. 

Taki primeri so med drugim naprave z osnovno funkcijo oskrbe z električno energijo, 

plinom, ogrevanjem, hlajenjem ali prezračevanjem objektov in oprema, kot so dvigala. 

Ločiti je potrebno navedene naprave (instalacije, opremo) od tehnološki instalacij in 

naprav. 

Če namen ocenjevanja vrednosti zahteva, da je treba te postavke ovrednotiti ločeno, 

mora biti v obseg dela vključena izjava, da bi bila vrednost teh postavk običajno 

vključena v stvarne pravice na nepremičnini in je ločeno ne bi bilo mogoče vnovčiti. 

Kadar so prevzete različne naloge ocenjevanja vrednosti, po katerih se na istem mestu 

ocenjujejo vrednost pravice na nepremičnini in vrednost naprav in opreme, je treba 

paziti, da ne bi prišlo niti do opustitev niti do dvojnega upoštevanja vrednosti. 

Zaradi različnih lastnosti in možnosti premikanja raznih naprav in delov opreme bodo 

običajno potrebne dodatne predpostavke za opis stanja in okoliščin, v katerih se 

sredstva vrednotijo. 

Primeri predpostavk, ki bi utegnile biti primerne v različnih okoliščinah: 

da se naprave in oprema vrednotijo kot celota na mestu podjetja in kot del podjetja, ki 

se ga obravnava kot delujoče podjetje; 

da se naprave in oprema vrednotijo kot celota na mestu podjetja, vendar ob 

predpostavki, da je podjetje zaprto; 

da se naprave in oprema vrednotijo kot posamezna sredstva za odstranitev z mesta, 

kjer so trenutno. 


V nekaterih okoliščinah utegne biti primerno poročati o več kot enem sklopu 

predpostavk, da bi na primer ponazorili učinek zaprtja podjetja ali prenehanja 

delovanja na vrednost naprav in opreme. 

IZVAJANJE (MSOV 102) 

Veljajo določila MSOV 102 in za opremo ni dodatnih zahtev. 

Izvajanje - nadaljevanje - raziskave 

Raziskave, opravljene med izvajanjem naloge ocenjevanja vrednosti morajo biti 

ustrezne glede na namen, za katerega je ocenjevanje vrednosti zahtevano, in glede na 

podlago vrednosti, o kateri je treba poročati. 

S postopki je treba zbrati zadostne dokaze, da je zagotovljena ustrezna podpora za 

ocenjevanje vrednosti: 

- Pregled (identifikacija - zapiski, fotodokumentacija), 

- poizvedovanje (zbiranje int. in ekst. podatkov), 

- izračunavanje in 

- analiza. 

Pri določanju obsega potrebnih dokazov je potrebna strokovna presoja, da se zagotovi, 

da so informacije, ki jih je treba pridobiti, ustrezne glede na namen ocenjevanja 

vrednosti. 

Običajno se dogovori obseg ocenjevalčevih raziskav. Omejitve morajo biti zapisane v 

obsegu dela. 

V obseg dela je treba zapisati tudi namen ocenjevanja vrednosti, podlago vrednosti, 

obseg in omejitve raziskav ter vse vire informacij, na katere se ocenjevalec lahko 

zanese. 

Če postane med izvajanjem naloge jasno, da z raziskavami, vključenimi v obseg dela, 

ne bo mogoče priti do verodostojne ocene vrednosti ali do informacije, ki jih morajo 

zagotoviti tretje stranke, niso dosegljive ali pa so neustrezne, je treba 

ustrezno spremeniti obseg dela. 

Načini ocenjevanja vrednosti 

Pretehtati je treba ustrezne in primerne načine ocenjevanja vrednosti. Glavni načini 

ocenjevanja vrednosti so opisani v Okviru MSOV (vsi temeljijo na ekonomskih načelih 

ravnovesja cen, pričakovanih koristi ali substituciji in so: 

• Način tržnih primerjav, 

• Na donosu zasnovan način 

• Nabavnovrednostni način. 

V komentarjih k standardom sredstev pa so obravnavane metode, ki se običajno 

uporabljajo pri teh načinih za različne vrste sredstev. 

Pri izbiri najprimernejšega načina ocenjevanja vrednosti ali najustreznejše metode je 

treba upoštevati: 

• Sprejeto podlago vrednosti, ki je določena z namenom ocenjevanja vrednosti 

• Razpoložljivost vhodnih podatkov in informacij za ocenjevanje vrednosti 

• Načini ali metode, ki jih uporabljajo udeleženci na zadevnem trgu. 

Za opredelitev vrednosti je mogoče uporabiti več načinov ali metod ocenjevanja 

vrednosti, zlasti kadar ni na razpolago dovolj stvarnih ali opazovanih vhodnih podatkov, 

da bi že z eno samo metodo lahko prišli do zanesljive sklepne ugotovitve. 

Kadar se uporabi več načinov ali metod, je treba dobljene ocene vrednosti analizirati in 

jih med seboj uskladiti, da pridemo do ustreznega sklepa o oceni vrednosti. 

POROČANJE (MSOV 103) 


Poleg osnovnih zahtev iz MSOV 103 Poročanje naj poročilo vključuje tudi primerno 

navajanje zadev, obravnavanih v obsegu dela skladno z 2. do 4. odstavkom tega 

standarda. 

V poročilu naj bo med drugim tudi komentar o učinku katerihkoli povezanih 

opredmetenih ali neopredmetenih sredstev, izključenih iz ocenjevanja vrednosti, na 

poročano vrednost, npr.: 

• O učinku programske opreme za stroj ali 

• Nadaljne pravice uporabe zemljišča, na katerem je nameščena obravnavana 

naprava ali oprema. 

KOMENTAR 

C1. Naprave in oprema so opredmetena sredstva, ki jih ima podjetje za uporabo v 

proizvodnji ali dobavi blaga ali storitev, za oddajo v najem drugim ali za upravne 

namene in za katere se pričakuje, da bodo v uporabi daljše obdobje. Med naprave in 

opremo pa se ne uvrščajo: 

nepremičnine, 

mineralni ali naravni viri, 

surovine in potrošni material, 

zaloge in inventar, 

porabno blago 

kmetijska sredstva (npr. rastline, živina itd.), 

premičnine, kot so umetnine, nakit in zbirateljski predmeti. 

C2. Pri ocenjevanju vrednosti naprav in opreme bo običajno potreben razmislek o vrsti 

dejavnikov, ki se nanašajo na samo sredstvo, njegovo okolje in njegova gospodarska 

zmožnost. Primeri dejavnikov, ki jih bo morda treba proučiti pri vsakem od teh, so med 

drugim: 

dejavniki, povezani s sredstvom: tehnični popis sredstva; preostala življenjska doba; 

stanje sredstva, vključno z dosedanjim vzdrževanjem; če se vrednost sredstva ne 

ocenjuje na njegovi sedanji lokaciji, stroški razgradnje in odstranitve; morebitna izguba 

dopolnilnega sredstva, npr. čas obratovanja stroja je lahko skrajšan zaradi 

časa trajanja najema objekta, v katerem je nameščen; 

dejavniki, povezani z okoljem: mesto namestitve v odnosu do vira surovin in trga za 

izdelke. Primernost mesta namestitve je lahko tudi časovno omejena, npr. če je vir 

surovin omejen ali če je povpraševanje le prehodno; vpliv okoljske ali druge 

zakonodaje, ki omejuje izkoriščanje ali nalaga dodatne stroške za obratovanje ali 

razgradnjo; 

dejavniki, povezani z gospodarsko zmožnostjo: dejanska li možna dobičkonosnost 

sredstva na podlagi primerjave tekočih stroškov z ustvarjenimi dobički ali možnimi 

dobički; povpraševanje po izdelku iz naprave in opreme glede na makroekonomske in 

mikroekonomske dejavnike, ki bi lahko vplivali na povpraševanje; možnost vključitve 

sredstva v uporabo večje vrednosti, kot je njegova sedanja uporaba. 

C3. Neopredmetena sredstva niso vključena v klasifikacijo naprav in opreme. 

Neopredmeteno sredstvo lahko vpliva na vrednost naprav in opreme. Primeri: 

vrednost modelov in matric (povezava s pripadajočimi pravicami intelektualne lastnine) 

proizvajalna programska oprema; 

tehnični podatki; 

proizvodni zapisi (tehnološki postopki) in patenti, odvisno ali so vključeni v ocenjevanje 

vrednosti ali ne. 

V takih primerih bo v procesu ocenjevanja vrednosti treba razmisliti o vključitvi 

neopredmetenih 

sredstev in njihovem vplivu na ocenjevanje vrednosti naprav in opreme. 

C4, C5. Dogovori o financiranju; naprava in oprema je lahko predmet dogovora o 


financiranju. Takega sredstva ni mogoče prodati, ne da bi posojilodajalcu ali 

najemodajalcu plačali neporavnano razliko po dogovoru o financiranju. To plačilo lahko 

presega neobremenjeno vrednost sredstva ali pa tudi ne. Odvisno od namena 

ocenjevanja vrednosti utegne biti primerno prepoznati vsa obremenjena sredstva in 

njihove vrednosti navesti v poročilu ločeno od neobremenjenih sredstev. 

Naprave in oprema, ki so v poslovnem najemu, so premoženje tretjih strank, zato niso 

vključene v ocenjevanje vrednosti sredstev najemojemalca. Vendar bi taka sredstva 

lahko evidentirali, saj njihova navzočnost lahko vpliva na vrednost lastnih sredstev, ki 

se uporabljajo v povezavi z njimi. 

C6. Prisilna prodaja: Naprave in oprema so lahko še posebej občutljive za pogoje 

prisilne prodaje. Običajen je primer, ko je treba sredstva odstraniti s posesti v času, ki 

ne omogoča ustreznega trženja, ker je bila pogodbao najemu te posesti prekinjena. 

Vpliv takih okoliščin na vrednost je treba skrbno prroučiti. Da bi lahko svetovali, kakšno 

vrednost bo verjetno mogoče iztržiti, bo poleg prodaje s treenutnega mesta namestitve 

treba proučiti tudi vse druge možnosti, kot so praktična izvedljivost in strošek premika 

postavke na drugo mesto za odprodajo v razpoložljivem roku. 

Elementi prisilne prodaje: 

1. Prisilna prodaja v delovnem okolju: naprave in oprema so v funkciji (v obratovanju); 

naprave in oprema so instalirane (niso v obratovanju). 

2. prisilna prodaja odstranitev z mesta lokacije: naprave in oprema predstavljajo 

tehnološko zaokroženo celoto, kjer predstavlja demontaža velik strošek; naprave in 

oprema so samostojne enote, kjer odstranitev ne predstavlja velikega stroška; naprave 

in oprema predstavljajo odpad. 

C8. Za ocenjevanje vrednosti naprav in opreme je mogoče uporabiti vse tri glavne 

načine ocenjevanja vrednosti: način tržnih primerjav; na donosu zasnovan način; 

nabavnovrednostni način. 

C9. Za enovite skupine naprav in opreme: 

motorna vozila (tudi nemotorna), 

nekatere vrste pisarniške opreme, 

nekatere vrste industrijskih strojev 

je najpogosteje uporabljen način tržnih primerjav, kjer je na voljo dovolj podatkov o 

nedavnih prodajah podobnih sredstev. Vendar je veliko vrst naprav in opreme 

specializiranih in neposrednih dokazov prodaje za take postavke ne bo na voljo, tako 

da bo treba uporabiti na donosu zasnovan način ali nabavnovrednostni način. 

C10. Za ocenjevanje vrednosti naprav in opreme je mogoče uporabiti na donosu 

zasnovan način, kadar je za sredstvo ali skupino dopolnilnih sredstev mogoče ugotoviti 

specifične denarne tokove, npr kadar skupina sredstev, ki oblikuje obrat proizvodnega 

procesa, obratuje tako, da proizvaja tržljiv izdelek. Vendar je nekaj denarnih tokov 

verjetno treba pripisati neopredmetenim sredstvom, ki jih je težko ločiti od denarnega 

toka, ki ga prispevajo naprave in oprema. Uporaba na donosu zasnovanega načina 

običajno ni praktična za številne posamezne postavke naprav ali opreme. enovite 

skupine naprav in opreme. 

C11. Nabavnovrednostni način je običajno sprejet za naprave in opremo 

zlasti v primeru posameznih specializiranih sredstev. Izvede se z izračunom zmanjšane 

nadomestitvene vrednosti sredstva. Oceni se strošek tržnega udeleženca 

(ekvivalentnega premoženja) s primerljivimi tehničnimi karakteristikami in učinki 

delovanja za nadomestitev sredstva, katerega vrednost se ocenjuje. 


IV. REKAPITULACIJA REZULTATOV : 

ELEMENTI CENITVE PREMIČNIN; 

FOTOGRAFIJE: 

- 1 , 2, 3, 4 na strani 21 od 28: 

Elementi cenitve premičnin CEN1235.1.XLS: pogled na lokacijo nahajališča elementov 

cenitve, Tržaška 85, 2000 Maribor; pogled proti jugo - zahodu; 

Elementi cenitve prem. CEN1235.1.XLS: pogled na lokacijo nahajališča elementov 

cenitve, Tržaška 85, 2000 Maribor; zadaj levo T.ŠT. 5; pogled proti severo - vzhodu; 

Element cenitve premičnin CEN1235.1.XLS: T.ŠT.1; pogled s sprednje strani; 

Element cenitve premičnin CEN1235.1.XLS: T.ŠT.2; pogled z bočne strani; 

- 5 , 6, 7, 8 na strani 22 od 28: 

Element cenitve premičnin CEN1235.1.XLS: T.ŠT.2; pogled na napisno tablico; 

Element cenitve premičnin CEN1235.1.XLS: T.ŠT.3; pogled s sprednje strani; 

Element cenitve premičnin CEN1235.1.XLS: T.ŠT.4 ; pogled s sprednje strani ; 

Element cenitve premičnin CEN1235.1.XLS: T.ŠT.6 z rotacijo OMT 315 hydr.; pogled s 

sprednje strani. 


SLIKA 1: 

Elementi cenitve premičnin CEN1235.1.XLS: pogled na lokacijo nahajališča 

elementov cenitve, Tržaška 85, 2000 Maribor; pogled proti jugo - zahodu 

SLIKA 2: 

Elementi cenitve prem. CEN1235.1.XLS: pogled na lokacijo nahajališča 

elementov cenitve, Tržaška 85, 2000 Maribor; zadaj levo T.ŠT. 5; pogled 

proti severo - vzhodu 


SLIKA 3: 

Element cenitve premičnin CEN1235.1.XLS: T.ŠT.1; pogled s sprednje 

strani 

SLIKA 4: 

Element cenitve premičnin CEN1235.1.XLS: T.ŠT.2; pogled z bočne strani 

SLIKA 5: 

Element cenitve premičnin CEN1235.1.XLS: T.ŠT.2; pogled na napisno 

tablico 

SLIKA 6: 

Element cenitve premičnin CEN1235.1.XLS: T.ŠT.3; pogled s sprednje 

strani 


SLIKA 7: 

Element cenitve premičnin CEN1235.1.XLS: T.ŠT.4 ; pogled s sprednje 

strani 

SLIKA 8: Element cenitve premičnin CEN1235.1.XLS: T.ŠT.6 z rotacijo OMT 315 

hydr.; pogled s sprednje strani 



INV. 

ŠT. 

T. 

ŠT. 

NAZIV AM. AM. DATUM NAD.VR., ODPIS, TV, LV, 

OSNOVNEGA SREDSTVA SKUP. STOP. AKTIV. EUR EUR EUR EUR 

… 1 

M.A.N; tip:TGS 41.440 8x4 BB; komercialna oznaka: 

39S TGS 41.440 8x4 BB-E4-OBD; ident. št.: 

WMA39SZZ48M509757; tip motorja: D2066LF25 

dizel; 10.518 cm 3 ; 324 kW; masa vozila: 27.000 kg; 

največja dovoljena masa: 44.000 kg; kilometrov 

81.000; M.A.N; Nemčija 98.3.1 14,30 20.03.2008 115.143,97 89.783,97 25.360,00 19.020,00 

… 2 

HIDRAVLIČNI NAKLADALNIK; PALFINGER; tip: PK 

100002 F; ser.št.:100081718; dodatno YIB PJ 170E; 

ser.št.:100081719; dvižni moment: 904,5 kNm; 

nosilnost kN/doseg ročice m: 188,0 / 4,4; 145,3 / 5,6; 

106,7 / 7,4; 83,0 / 9,2; 67,0 / 11,1; 55,4 / 13,1; 47,0 / 

15,2 ; 41,2 / 173; sistemski delovni tlak: 36,5 

MPa;PALFINDER; Italija 104.1 12,50 20.03.2008 245.000,00 90.360,00 154.640,00 115.980,00 

… 3 

M.A.N; tip:26.363 FDC; komercialna oznaka: H25 

26.363 FDC; ident. št.: WMAH25ZZ24M382464; tip 

motorja: D2866LF27 dizel; 11.967 cm 3 ; 265 kW; 

masa vozila: 17.560 kg; največja dovoljena masa: 

27.000 kg; kilometrov...; M.A.N; 

Nemčija 98.3.1 14,30 24.03.2004 102.017,50 80.017,50 22.000,00 16.500,00 

… 4 

HIDRAVLIČNI NAKLADALNIK; PALFINGER; tip: PK 

36002 G; ser.št.:100003520; dvižni moment: 343,4 

kNm; nosilnost kN/doseg ročice m: 65,20 / 4,50; 

34,50 / 7,50; 18,80 / 11,50; 11,90 / 15,90; 8,80 / 

20,50; sistemski delovni tlak: 33,00 MPa; območje 

vrtenja stebra: 360 stopinj; PALFINGER; Italija 104.1 12,50 24.03.2004 102.750,00 61.650,00 41.100,00 30.825,00 

… 5 DVIŽNA DELOVNA KOŠARA 2.200,00 1.254,00 946,00 709,50 

… 6 GRABILEC 2.700,00 1.539,99 1.161,00 870,75 

… 7 SKLOPKA ZA KOŠARO; 2 KOM 600,00 350,00 250,00 187,50 

VSOTA, EUR: 570.411,47 324.955,46 245.457,00 184.092,75 


NADOMESTITVENA VREDNOST CEN 1235.1.XLS: 

570.411,47 EUR 

TRŽNA VREDNOST CEN 1235.1.XLS: 

245.457,00 EUR 

z besedo: tržna vrednost celote je 

dvesto petinštirideset tisoč štiristo sedeminpetdeset eurov 00/100 

LIKVIDACIJSKA VREDNOST CEN 1235.1.XLS: 

184.092,75 EUR 

z besedo:likvidacijska vrednost celote je 

sto štiriinosemdeset tisoč dvaindevetdeset eurov 75/100 


V. PRILOGE 

Stran 26 od 28 - št. 1 Odločba o imenovanju LJUBLJANA I. 

Stran 27 od 28 - št. 2 Odločba o imenovanju LJUBLJANA II. 




VI. 

UPORABLJENI VIRI 

1. NAVEDBA OSNOVNIH SREDSTEV; Lidija Šubic; subic.opjan@siol.net; 

08.10.2015; 9:25:17 

2. Uredba o nomenklaturi sredstev za amortizacijo z letnimi amortizacijskimi 

stopnjami (Uradni list SFRJ 21/1989 in 5/1990) 

3. Uredba o načinu obračunavanja amortizacije oziroma odpisa vrednosti 

nematerialnih in materialnih naložb (Uradni list SFRJ 49/1989 in 5/1990) 

4. Uwe Borg: BEWERTUNG BEWEGLICHER WIRTSCHAFTSGUTER, Hannover 

1989 

5. Literatura za seminar - VREDNOTENJE STVARNEGA PREMOŽENJA: 

1.Uvod v vrednotenje strojev 

2.Vrednotenje strojev in opreme - 2. del 



vse: John Madge, ASA in Paul Rice, ASA, Copyright 1991 

6. Članek: Namesto linearne in konstantne - eksponentna amortizacija, Peter 

Tribušon, GV 15/1993, str.62 

7. Članek: Vrednotenje strojev in opreme, Slovenska ekonomska revija, letnik 43, 

št.6/1992, str.598 

8. Podatki lastnika: datum aktiviranja, podatki o predvideni preostali življenjski dobi, 

podatki o izkoriščenosti opreme ter opombe o vzdrževanju in trenutnem stanju 

elementov. 

Železniki, 20.10.2015 

Marjan Golja, univ. dipl. inž.

VABILO K DAJANJU ZAVEZUJOČIH PONUDB (1 prodaja)

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?