Zoran Sulejmanov - Sudija Izvestitel - kniga III (p.1117)

Prof. d-r Zoran Sulejmanov
sudija na Ustavniot sud na Republika Makedonija
SUDIJA IZVESTITEL

2

ZORAN SULEJMANOV
SUDIJA IZVESTITEL
treta kniga
Skopje, 2011
3

4

S O D R @ I N A
01. U. br. 192/2009 .......................................................................................... 5
02. U. br. 242/2008 ........................................................................................ 15
03. U. br. 198/2008 ........................................................................................ 19
04. U. br. 8/2009 ............................................................................................ 37
05. U. br. 262/2008 ........................................................................................ 49
06. U. br. 103/2009 ........................................................................................ 63
07. U. br. 71/2009 .......................................................................................... 81
08. U. br. 47/2009 .......................................................................................... 93
09. U. br. 183/2009 ...................................................................................... 113
10. U. br. 24/2009. ....................................................................................... 119
11. U. br. 16/2009 i 38/2009 ....................................................................... 137
12. U. br. 55/2009 ........................................................................................ 159
13. U. br. 151/2009 ...................................................................................... 173
14. U. br. 87/2009. ....................................................................................... 187
15. U. br. 175/2009 ...................................................................................... 203
16. U. br. 119/2009 ...................................................................................... 211
17. U. br. 239/2009 ...................................................................................... 221
18. U. br. 95/2009 ........................................................................................ 233
19. U. br. 143/2009 ...................................................................................... 251
20. U. br. 159/2009 ...................................................................................... 273
21. U. br. 232/2008 ...................................................................................... 287
22. U. br. 223/2009 ...................................................................................... 315
23. U. br. 32/2010 ........................................................................................ 355
24. U. br. 63/2009 ........................................................................................ 361
25. U. br. 191/2009 ...................................................................................... 371
26. U. br. 135/2009 ...................................................................................... 403
27. U. br. 5/2010 .......................................................................................... 415
28. U. br. 79/2009 ........................................................................................ 419
29. U. br. 199/2009 ...................................................................................... 423
30. U. br. 37/2010 ........................................................................................ 429
31. U. br. 111/2009 ...................................................................................... 437
32. U. br. 220/2009 ...................................................................................... 447
33. U. br. 21/2010 ........................................................................................ 453
34. U. br. 207/2009 ...................................................................................... 461
35. U. br. 255/2009 ...................................................................................... 473
36. U. br. 231/2009 ...................................................................................... 483
37. U. br. 53/2010 ........................................................................................ 521
38. U. br. 263/2009 ...................................................................................... 533
39. U. br. 13/2010 ........................................................................................ 263
40. U. br. 167/2009 ...................................................................................... 567
41. U. br. 29/2010 ........................................................................................ 579
42. U. br. 287/2009 ...................................................................................... 591
43. U. br. 45/2010 ........................................................................................ 601
5

44. U. br. 61/2010 ........................................................................................ 607
45. U. br. 77/2010 ........................................................................................ 621
46. U. br. 279/2009 ...................................................................................... 629
47. U. br. 128/2009 ...................................................................................... 647
48. U. br. 48/2010 ........................................................................................ 601
49. U. br. 271/2009 ...................................................................................... 671
50. U. br. 141/2010 ...................................................................................... 687
51. U. br. 125/2010 ...................................................................................... 701
52. U. br. 213/2010 ...................................................................................... 711
53. U. br. 205/2010 ...................................................................................... 721
54. U. br. 157/2010 ...................................................................................... 731
55. U. br. 221/2010 ...................................................................................... 747
56. U. br. 156/2010 ...................................................................................... 767
57. U. br. 173/2010 ...................................................................................... 773
58. U. br. 189/2010 ...................................................................................... 787
59. U. br. 229/2010 ...................................................................................... 797
60. U. br. 133/2010 ...................................................................................... 807
61. U. br. 47/2011 ........................................................................................ 817
62. U. br. 7/2011 .......................................................................................... 831
63. U. br. 55/2011 ........................................................................................ 843
64. U. br. 149/2010 ...................................................................................... 853
65. U. br. 63/2011 ........................................................................................ 863
66. U. br. 94/2011 ........................................................................................ 867
67. U. br. 69/2010 ........................................................................................ 873
68. U. br. 247/2009 ...................................................................................... 885
69. U. br. 117/2011 ...................................................................................... 891
70. U. br. 86/2011 ........................................................................................ 897
71. U. br. 93/2010 ........................................................................................ 909
72. U. br. 181/2010 ...................................................................................... 919
73. U. br. 79/2011 ........................................................................................ 929
74. U. br. 102/2011 ...................................................................................... 951
75. U. br. 110/2011 ...................................................................................... 963
76. U. br. 117/2010 ...................................................................................... 969
77. U. br. 165/2011 ...................................................................................... 983
78. U. br. 85/2010 ........................................................................................ 993
79. U. br. 133/2011 .................................................................................... 1001
80. U. br. 39/2011 ..................................................................................... 1019
81. U. br. 188/2011 .................................................................................... 1037
82. U. br. 228/2011 .................................................................................... 1051
83. U. br. 204/2011 .................................................................................... 1061
84. U. br. 16/2012 ...................................................................................... 1071
85. U. br. 180/2011 .................................................................................... 1077
86. U. br. 212/2011 .................................................................................... 1099
87. U. br. 141/2011 .................................................................................... 1101
88. U. br. 31/2012 ..................................................................................... 1107
6

1. U. br. 192/2008 (8. 06. 2009)
Osporen akt
^len 27 st. 3 i 4 od Zakonot za tutun i tutunski proizvodi ("SV
RM," br. 24/2006 i 88/2008).
Sodr`ina na osporeniot ~len
^len 27 st. 3 i 4
Nadomestokot za zastapuvaweto na pretstavnikot od zdru`enieto
na tutunoproizvoditeli pri otkupot na tutunot e na tovar na proizvoditelot,
go zasmetuva otkupuva~ot pri isplatata na otkupeniot
tutun i go uplatuva na smetkata na najvisokata asocijacija na tutunoproizvoditeli.
Visinata na nadomestokot od stavot 3 na ovoj ~len vo zavisnost
od fakti~kite realni tro{oci ja opredeluva najvisokata asocijacija
na tutunoproizvoditeli pred po~etokot na otkupot na tutunot, po
prethodna soglasnost od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i
vodostopanstvo.
Pri~ini za osporuvawe
Spored podnositelot na inicijativata so osporenite odredbi
od Zakonot se povreduvale ~l. 12 i 20 od Ustavot, kako i ~l. 61 st. 2 od
Zakonot za zdru`enija na gra|ani i fondacii od pri~ina {to na tutunoproizvoditelite,
vklu~uvaj}i gi i onie koi ne ~lenuvale vo niedno
tutunsko zdru`enie po sila na zakon im se zadr`uvalo ~lenarina taka
{to vsu{nost tie bile vovedeni vo situacija da pla}aat dva pati ~lenarina,
kako po Zakonot za tutun, taka i po Zakonot za zdru`enija na
gra|ani i fondacii, poradi {to se bara Sudot da povede postapka za
ocenuvawe na osporenite stavovi na ~l. 27 od Zakonot za tutun i tutunskite
proizvodi.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 12 st. 1 od Ustavot, slobodata na ~ovekot e neprikosnovena.
7

Spored ~l. 20 st. 1 od Ustavot, na gra|anite im se garantira
slobodata na zdru`uvawe zaradi ostvaruvawe i za{tita na nivnite
politi~ki, ekonomski, socijalni, kulturni i drugi prava i uveruvawa.
Spored st. 2 na ovoj ~len od Ustavot, gra|anite mo`at slobodno
da osnovaat zdru`enija na gra|ani i politi~ki partii, da pristapuvaat
kon niv i od niv da istapuvaat.
So Zakonot za tutun i tutunskite proizvodi se ureduva primarnoto
proizvodstvo (proizvodstvo) i finansiraweto, otkupot, smestuvaweto,
obrabotkata na otkupeniot surov tutun vo list (tutun), prometot
na fermentiraniot tutun, kako i proizvodstvoto i prometot na
tutunskite proizvodi.
Spored ~l. 2 od Zakonot, pod tutun, vo smisla na ovoj zakon se
smetaat lisja dobieni od rastenija na vidot nikocijana tabakum (Nicotiana
tabakum).
So ~l. 3 od Zakonot e definirano zna~eweto na upotrebenite
izrazi vo ovoj zakon. Taka, vo t. 15 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno
deka otkup na tutun, e procena i prezemawe na suroviot tutun, vo prostorii
predvideni vo ~l. 21 od ovoj Zakon, vo t. 17 e utvrdeno deka obrabotka
na tutun, e obrabotka (industriska manipulacija, fermentacija
ili ridraing postapka) za dobivawe na fermentiran tutun, a vo t. 18
od ~l. 3 od Zakonot e utvrdeno deka promet na fermentiran tutun e
kupoproda`ba, izvoz i uvoz na fermentiran tutun.
Procenata na tutunot soglasno ~l. 26 od Zakonot ja vr{i procenuva~
koj ima licenca za procena na tutun izdadena od Ministerstvoto
za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.
Spored st. 2 na ovoj ~len od Zakonot, formata i sodr`inata na
licencata od st. 1 na ovoj ~len ja propi{uva ministerot za zemjodelstvo,
{umarstvo i vodostopanstvo, spored st. 3 za dobivawe na licenca
od st. 1 na ovoj ~len se polaga ispit pred komisija {to ja formira
ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, spored st. 4
kandidatite za polagawe na ispit za licenca za procena na tutunot
treba da bidat:
- so soodvetno visoko, vi{o ili sredno obrazovanie od oblasta
na tehnologijata za proizvodstvo i obrabotka na tutun so ili bez rabotno
iskustvo ili
- bez soodvetno visoko obrazovanie, a so dve godini rabotno
iskustvo, vi{o obrazovanie so tri godini rabotno iskustvo ili sredno
obrazovanie so ~etiri godini rabotno iskustvo vo oblasta na tehnologijata
za proizvodstvo i obrabotka na tutun ili
- so nesoodvetno visoko, vi{o ili sredno obrazovanie i da e
proizvoditel na tutun neprekinato najmalku poslednite pet godini.
Vo delot IV "Otkup, obrabotka na tutun i promet na fermentiran
tutun" e sodr`an i osporeniot ~l. 27 od Zakonot.
Imeno, spored ~l. 27 st. 1 od Zakonot, procenuva~ot, procenkata
ja vr{i vo prostorijata nameneta za otkup na tutun, a vo st. 2 na ovoj
8

~len od Zakonot e utvrdeno deka procenuva~ot, procenata na tutunot ja
vr{i javno vo prisustvo na proizvoditelot i pretstavnikot na zdru-
`enieto koj ima licenca.
Spored osporeniot st. 3 na ovoj ~len od Zakonot, nadomestokot
za zastapuvaweto na pretstavnikot od zdru`enieto na tutunoproizvoditeli
pri otkupot na tututnot e na tovar na proizvoditelot, go
zasmetuva otkupuva~ot pri isplatata na otkupeniot tutun i go uplatuva
na smetkata na najvisokata asocijacija na tutunoproizvoditeli.
Vo osporeniot st. 4 na ovoj ~l. od Zakonot e utvrdeno deka visinata
na nadomestokot od st. 3 na ovoj ~len vo zavisnost od fakti~kite
realni tro{oci ja opredeluva najvisokata asocijacija na tutunoproizvoditeli
pred po~etokot na otkupot na tutunot, po prethodna soglasnost
od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.
So Zakonot za zdru`enijata na gra|ani i fondacii ("SV RM,"
br. 31/1998 i 29/2007) se ureduva na~inot, uslovite i postapkata za
osnovawe, registracija, rabotewe i prestanok na zdru`enijata na gra-
|ani i fondacii.
Vo delot V "Sredstva na zdru`enijata na gra|ani i fondacii"
vo ~l. 61 st. 1 e utvrdeno deka zdru`enijata na gra|ani i fondaciite
mo`at da steknuvaat predmeti, pari~ni sredstva i imotni prava.
Spored st. 2 od ovoj ~len od Zakonot, zdru`enijata na gra|ani i
fondaciite sredstvata gi steknuvaat od ~lenarini, prilozi, donacii,
podaroci i sli~no i so niv raspolagaat vo soglasnost so statutot i so
zakon.
Trgnuvaj}i od sodr`inata na osporenite i drugi odredbi od Zakonot,
navodite vo inicijativata, kako i ustavnite odredbi vo odnos
na koi tie se osporuvaat smetame deka ne mo`e osnovano da se postavi
pra{aweto na soglasnosta na osporenite odredbi od Zakonot so Ustavot.
Imeno, podnositelot na inicijativata pogre{no ja poistovetuva,
odnosno ne ja diferencira ~lenarinata {to ja pla}aat ~lenovite na
zdru`enijata i nadomestokot koj e predviden vo osporenite stavovi na
~l. 27 od Zakonot. Ulogata na pretstavnikot na zdru`enieto e da ja
sledi procenata, da ja ospori na lice mesto i da dade prigovor za procenata
vo odnos na kvalitetot i kvantitetot na tutunot, vsu{nost, toj
gi {titi i gi zastapuva interesite na tutunoproizvoditelite i normalno
deka za vr{ewe na navedenata rabota toj dobiva soodveten nadomestok
~ija visina ja utvrduva najvisokata asocijacija na tutunoproizvoditelite
po prethodna soglasnost na ministerot za zemjodelstvo,
{umarstvo i vodostopanstvo. Zna~i, pretstavnikot na tutunoproizvoditelite
raboti za smetka (gi {titi i zastapuva interesite) na tutunoproizvoditelite
koi se dol`ni da go nagradat so nadomestokot
utvrden vo osporenite stavovi na ~l. 27 od Zakonot. Deka na procesot
na procenata na tutunot, na pretstavnikot na tutunoproizvoditelite
zakonodavecot mu posvetuva zna~ajna uloga go potvrduva i faktot deka
9

pretsavnik na tutunoproizvoditelite so ogled na toa {to toj gi zastapuva
nivnite interesi, ne mo`e da bide bilo koj ~len od zdru`enieto,
tuku toj treba da ispolnuva odredeni uslovi i da ima licenca za procena
na tutun soglasno ~l. 26 od Zakonot.
Vo obrazlo`enieto na Predlogot na zakonot, isto taka se naveduva
deka so cel otkupot na tutunot da bide {to po organiziran i transparenten,
zakonodavecot vo osporenite odredbi od Zakonot predvidel
prisustvo na pretstavnikot na zdru`enito na tutunoproizvoditelite
pri otkupot na tutunot da bide motiviran so dodeluvawe na pari~en
nadomest na na~in kako {to e utvrdeno vo ovoj zakon. Otkupot na tutunot
se vr{i vo prisustvo na pretstavnik od otkupuva~ot, proizvoditelot
i pretstavnik od zdru`enieto na tutunoproizvoditeli. Prisustvoto
na pretstavnik od zdru`enieto na tutunoproizvoditeli ima za
cel sproveduvawe na pravi~en otkup i za{tita na proizvoditelot pred
otkupuva~ot pri procenkata na tutunot. So ovoj zakon se predlaga
pari~en nadomest na pretstavnikot na zdru`enieto na tutunoproizvoditeli
kako bi se nadomestile tro{ocite za negovoto prisustvo pri
otkupot.
Vrz osnova na iznesenoto, smetame deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporeniot ~l. 27 st. 3 i 4 od Zakonot so
~l. 12 i 20 od Ustavot, a po odnos na me|usebnata soglasnost na ovoj
zakon so Zakonot za zdru`enija na gra|ani i fondacii, Ustavniot sud
ne e nadle`en za ocenuvawe na me|usebnata soglasnost na zakonite,
poradi {to se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot, zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe i
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 27 st. 3 i 4 od Zakonot za tutun i tutunski proizvodi ("SV RM," br.
24/2006 i 88/2008).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na
Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 8 juli 2009 godina,
donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 27 stavovi 3 i 4 od Zakonot za tutun i tutunski proizvodi ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 24/2006 i 88/2008).
2. Zdru`enieto na individualnite tutunoproizvoditeli "Edinstvo"
- Dolneni, preku pretsedatelot Aco Aleksoski, na Ustavniot
sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe
10

postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~lenot od Zakonot ozna~en vo
to~kata 1 od ova re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata so osporenite odredbi
od Zakonot se povreduvale ~lenovite 12 i 20 od Ustavot, kako i ~lenot
61 stav 2 od Zakonot za zdru`enija na gra|ani i fondacii od pri~ina
{to na tutunoproizvoditelite, vklu~uvaj}i gi i onie koi ne ~lenuvale
vo niedno tutunsko zdru`enie, po sila na zakon im se zadr`uvalo ~lenarina,
taka {to vsu{nost tie bile vovedeni vo situacija da pla}aat
dva pati ~lenarina, kako po Zakonot za tutun, taka i po Zakonot za
zdru`enija na gra|ani i fondacii, poradi {to se bara Sudot da povede
postapka za ocenuvawe na osporenite stavovi na ~lent 27 od Zakonot
za tutun i tutunskite proizvodi.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 27 stav ovi 3 i 4
od Zakonot, nadomestokot za zastapuvaweto na pretstavnikot od
zdru`enieto na tutunoproizvoditeli pri otkupot na tutunot e na
tovar na proizvoditelot, go zasmetuva otkupuva~ot pri isplatata na
otkupeniot tutun i go uplatuva na smetkata na najvisokata asocijacija
na tutunoproizvoditeli.
4. Soglasno ~len 12 stav 1 od Ustavot, slobodata na ~ovekot e
neprikosnovena.
Spored ~len 20 stav 1 od Ustavot, na gra|anite im se garantira
slobodata na zdru`uvawe zaradi ostvaruvawe i za{tita na nivnite
politi~ki, ekonomski, socijalni, kulturni i drugi prava i uveruvawa.
Spored stavot 2 na ovoj ~len od Ustavot, gra|anite mo`at slobodno
da osnovaat zdru`enija na gra|ani i politi~ki partii, da pristapuvaat
kon niv i od niv da istapuvaat.
So Zakonot za tutun i tutunski proizvodi se ureduva primarnoto
proizvodstvo (proizvodstvo) i finansiraweto, otkupot, smestuvaweto,
obrabotkata na otkupeniot surov tutun vo list (tutun), prometot
na fermentiraniot tutun, kako i proizvodstvoto i prometot na
tutunskite proizvodi.
Spored ~lenot 2 od Zakonot, pod tutun, vo smisla na ovoj zakon
se smetaat lisja dobieni od rastenija na vidot nikocijana tabakum
(Nicotiana tabakum).
So ~lenot 3 od Zakonot e definirano zna~eweto na upotrebenite
izrazi vo ovoj zakon. Taka, vo to~kata 15 od ovoj ~len od Zakonot e
utvrdeno deka otkup na tutun, e procena i prezemawe na suroviot tutun,
vo prostorii predvideni vo ~lenot 21 od ovoj zakon, vo to~kata 17
e utvrdeno deka obrabotka na tutun, e obrabotka (industriska manipulacija,
fermentacija ili ridraing postapka) za dobivawe na fermentiran
tutun, a vo to~kata 18 od ~lenot 3 od Zakonot e utvrdeno deka
promet na fermentiran tutun e kupoproda`ba, izvoz i uvoz na fermentiran
tutun.
11

Procenata na tutunot soglasno ~lenot 26 od Zakonot ja vr{i
procenuva~ koj ima licenca za procena na tutun izdadena od Ministerstvoto
za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.
Spored stavot 2 na ovoj ~len od Zakonot, formata i sodr`inata
na licencata od stavot 1 na ovoj ~len ja propi{uva ministerot za zemjodelstvo,
{umarstvo i vodostopanstvo, spored stavot 3 za dobivawe na
licenca od stavot 1 na ovoj ~len se polaga ispit pred komisija {to ja
formira ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo,
spored stavot 4 kandidatite za polagawe na ispit za licenca za procena
na tutunot treba da bidat:
- so soodvetno visoko, vi{o ili sredno obrazovanie od oblasta
na tehnologijata za proizvodstvo i obrabotka na tutun so ili bez
rabotno iskustvo ili
- bez soodvetno visoko obrazovanie, a so dve godini rabotno
iskustvo, vi{o obrazovanie so tri godini rabotno iskustvo ili sredno
obrazovanie so ~etiri godini rabotno iskustvo vo oblasta na tehnologijata
za proizvodstvo i obrabotka na tutun ili
- so nesoodvetno visoko, vi{o ili sredno obrazovanie i da e
proizvoditel na tutun neprekinato najmalku poslednite pet godini.
Vo delot IV "Otkup, obrabotka na tutun i promet na fermentiran
tutun" e sodr`an i osporeniot ~len 27 od Zakonot.
Imeno, spored ~lenot 27 stav 1 od Zakonot, procenuva~ot, procenkata
ja vr{i vo prostorijata nameneta za otkup na tutun, a vo stavot
2 na ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka procenuva~ot, procenata
na tutunot ja vr{i javno vo prisustvo na proizvoditelot i pretstavnikot
na zdru`enieto koj ima licenca.
Spored osporeniot stav 3 na ovoj ~len od Zakonot, nadomestokot
za zastapuvaweto na pretstavnikot od zdru`enieto na tutunoproizvoditeli
pri otkupot na tututnot e na tovar na proizvoditelot,
go zasmetuva otkupuva~ot pri isplatata na otkupeniot tutun i go uplatuva
na smetkata na najvisokata asocijacija na tutunoproizvoditeli.
Vo osporeniot stav 4 na ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka
visinata na nadomestokot od stavot 3 na ovoj ~len vo zavisnost od fakti~kite
realni tro{oci ja opredeluva najvisokata asocijacija na tutunoproizvoditeli
pred po~etokot na otkupot na tutunot, po prethodna
soglasnost od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.
So Zakonot za zdru`enijata na gra|ani i fondacii ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 31/1998 i 29/2007) se ureduva na-
~inot, uslovite i postapkata za osnovawe, registracija, rabotewe i
prestanok na zdru`enijata na gra|ani i fondacii.
Vo delot V "Sredstva na zdru`enijata na gra|ani i fondacii"
vo ~lenot 61 stav 1 e utvrdeno deka zdru`enijata na gra|ani i fondaciite
mo`at da steknuvaat predmeti, pari~ni sredstva i imotni prava.
12

Spored stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot, zdru`enijata na gra|ani
i fondaciite sredstvata gi steknuvaat od ~lenarini, prilozi, donacii,
podaroci i sli~no i so niv raspolagaat vo soglasnost so statutot
i so zakon.
Trgnuvaj}i od sodr`inata na osporenite i drugi odredbi od
Zakonot, navodite vo inicijativata, kako i ustavnite odredbi vo odnos
na koi tie se osporuvaat, Sudot, oceni deka ne mo`e osnovano da se
postavi pra{aweto na soglasnosta na osporenite odredbi od Zakonot
so Ustavot. Imeno, podnositelot na inicijativata pogre{no ja poistovetuva,
odnosno ne ja diferencira ~lenarinata {to ja pla}aat ~lenovite
na zdru`enijata i nadomestokot koj e predviden vo osporenite
stavovi na ~lenot 27 od Zakonot. Ulogata na pretstavnikot na zdru-
`enieto e da ja sledi procenata, da ja ospori na lice mesto i da dade
prigovor za procenata vo odnos na kvalitetot i kvantitetot na tutunot,
vsu{nost, toj gi {titi i gi zastapuva interesite na tutunoproizvoditelite
i normalno deka za vr{ewe na navedenata rabota toj dobiva
soodveten nadomestok ~ija visina ja utvrduva najvisokata asocijacija
na tutunoproizvoditelite po prethodna soglasnost na ministerot
za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Zna~i, pretstavnikot na
tutunoproizvoditelite raboti za smetka (gi {titi i zastapuva interesite)
na tutunoproizvoditelite koi se dol`ni da go nagradat so nadomestokot
utvrden vo osporenite stavovi na ~lenot 27 od Zakonot. Deka
na procesot na procenata na tutunot, na pretstavnikot na tutunoproizvoditelite
zakonodavecot mu posvetuva zna~ajna uloga go potvrduva
i faktot deka pretstavnik na tutunoproizvoditelite so ogled na toa
{to toj gi zastapuva nivnite interesi, ne mo`e da bide bilo koj ~len
od zdru`enieto, tuku toj treba da ispolnuva odredeni uslovi i da ima
licenca za procena na tutun soglasno ~lenot 26 od Zakonot.
Vo obrazlo`enieto na Predlogot na zakonot, isto taka se naveduva
deka “o cel otkupot na tutunot da bide {to po organiziran i transparenten,
zakonodavecot vo osporenite odredbi od Zakonot predvidel
prisustvo na pretstavnikot na zdru`enito na tutunoproizvoditelite
pri otkupot na tutunot da bide motiviran so dodeluvawe na
pari~en nadomest na na~in kako {to e utvrdeno vo ovoj zakon. Otkupot
na tutunot se vr{i vo prisustvo na pretstavnik od otkupuva~ot, proizvoditelot
i pretstavnik od zdru`enieto na tutunoproizvoditeli.
Prisustvoto na pretstavnik od zdru`enieto na tutunoproizvoditeli
ima za cel sproveduvawe na pravi~en otkup i za{tita na proizvoditelot
pred otkupuva~ot pri procenkata na tutunot. So ovoj zakon se
predviduva pari~en nadomest na pretstavnikot na zdru`enieto na tutunoproizvoditeli
kako bi se nadomestile fakti~kite, realni tro{oci
za negovo prisustvo pri otkupot.
Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporeniot ~len 27 stavovi 3 i 4 od
Zakonot so ~lenovite 12 i 20 od Ustavot, a po odnos na me|usebnata
13

soglasnost na ovoj zakon so Zakonot za zdru`enija na gra|ani i fondacii,
Ustavniot sud ne e nadle`en za ocenuvawe na me|usebnata soglasnost
na zakonite.
5. Vrz osnova na navedenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Ismail Darli{ta, Liljana
Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Gzime Starova
i d-r Zoran Sulejmanov.
14

2. U. br. 242/2008 (8. 06. 2009)
Akti {to se osporuvaat
1. Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za krivi~nata
postapka ("SV RM," br. 83/2008).
2. Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za obligacioni
odnosi ("SV RM," br. 84/2008).
3. Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za sopstvenost
i drugi stvarni prava ("SV RM," br. 92/2008).
4. Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za trgovskite
dru{tva ("SV RM," br. 87/2008).
5. Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za lizing
("SV RM," br. 88/2008).
6. Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za gradewe
("SV RM," br. 82/2008).
7. Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za semejstvoto
("SV RM," br. 84/2008).
8. Site zakoni, osven Zakonot za ratifikacija na me|unarodni
dogovori, {to gi ima doneseno Sobranieto na Republika Makedonija
vo mesec juli 2008 godina do izborot na Vladata koi se objaveni vo
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
Pri~ini za osporuvawe
Podnositelot na inicijativata so podnesok od 6 noemvri 2008
godina bara Ustavniot sud na Republika Makedonija da ja oceni ustavnosta
na zakonite {to bile objaveni vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 82/2008, 84/2008, 86/2008, 87/2008 i 88/2008, osven zakonite
so koi se ratifikuvaat me|uinarodnite dogovori.
Spored podnositelot, zakonite {to bile doneseni vo mesec
juni 2008 godina do izborot na Vladata bile sprotivni na Ustavot, bidej}i
nemalo ovlasten predlaga~ na zakonite. Imeno Ustavot, decidno
utvrduval koj na Sobranieto mo`e da mu predlaga donesuvawe na zakon.
Spored toa Sobranieto ne mo`elo da donesuva zakoni, ako toj ne e
predlo`en od ovlasten predlaga~. Donesuvaweto na zakon od neovlasten
predlaga~ e sprotivno na Ustavot i so takvite zakoni se povreduva
Ustavot.
Spored toa zakonite {to Sobranieto gi donelo vo mesec juli
2008 godina do izborot na Vladata, ne se predlo`eni od pratenici na
15

Sobranieto nitu od grupa gra|ani. Spomenatite zakoni do Sobranieto,
{to bilo raspu{teno gi predlo`ila Vladata izbrana od prethodniot
sostav na Sobranieto. Vladata na koja i prestanal mandatot, ne mo`e
da bide predlaga~, pa i toga{ koga zakonite gi predlo`ilo pred da
bide raspu{teno Sobranieto, odnosno da i prestane mandatot. Soglasno
~l. 93 st. 4 od Ustavot, na Vladata i prestanuva mandatot koga
Sobranieto se raspu{ta. Vo toj slu~aj taa ostanuva na dol`nost do
izborot na nova vlada, no taa nema mandat. Spored toa Vladata na koja
i prestanal mandatot ne mo`e da predlagal zakoni na novoizbranoto
sobranie.
Generalniot sekretar na Ustavniot sud na Republika Makedonija
pobaral od podnositelot da ja precizira inicijativata vo smisla
na toa koi zakoni se osporuvaat so to~no naveduvawe na nivnite naslovi.
Na 27 noemvri 2007 godina podnositelot na inicijativata ja
preciziral inicijativata vo smisla na toa {to navel 7 zakonite, a vo
8 t. od preciziraweto povtorno naveduva deka Sudot treba da gi ocenuva
site zakoni osven zakonite za ratifikacija na me|unarodnite dogovori
{to gi ima doneseno Sobranieto vo mesec juli 2008 godina do
izborot na Vladata koi bile objaveni vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija."
Podnositelot vo preciziraweto na podnesokot naveduva deka
negoviot predlog bil dovolno jasen i precizen.
Sporno pravno pra{awe
Dali postoi ustavna pre~ka Vladata na koja i prestanal mandatot
poradi raspu{tawe na Sobranieto, a koja ostanuva na dol`nost do
izbor na nova Vlada, da predlaga zakoni odnosno da se javi kako ovlasten
predlaga~ na zakoni.
Pravno mislewe
Spored Ustavot na Republika Makedonija, Vladata na Republika
Makedonija e nositel na izvr{nata vlast, i taa svoite prava i dol-
`nosti gi vr{i vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite.
Vladata e kolegijalen dr`aven organ sostaven od pretsedatel i
ministri.
Vo ~len 91 od Ustavot se utvrdeni nadle`nostite na Vladata,
vo koi me|u drugite, taa se javuva i kako predlaga~ na zakoni, so {to se
ovozmo`uva taa da bide aktiven i kreativen organ na dr`avnata vlast.
Vo ~l. 92 i 93 od Ustavot se ureduvaat pra{awata na odgovornosta
na Vladata i na nejzinite ~lenovi odnosno ministri, pra{awata
na podnesuvawe na ostavka na Vladata kako i pra{awe na prestanu-
16

vawe na mandatot na Vladata koga Sobbranieto se raspu{ta i nejzinoto
ostanuvawe na dol`nost do izbor na nova Vlada.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi kako i navodite vo
inicijativata spored koi vo situacija koga Sobranieto e raspu{teno
i na Vladata i prestanuva mandatot, taa ne mo`e da se javi kako ovlasten
predlaga~, se neosnovani.
Imeno, spored na{e mislewe, a poa|aj}i od faktot {to Sobranieto
e raspu{teno i deka so toa zakonodavnata vlast vo dr`avata e vo
miruvawe odnosno e suspendirana, ustavotvorecot so cel da se obezbedi
kontinuitet vo vr{eweto na efektivna vlast, dopu{til Vladata
na koja i prestanuva mandatot so raspu{tawe na Sobranieto da ostane
na dol`nost do izbor na nova Vlada. Toa prakti~no zna~i i pokrj faktot
{to Vladata nema mandat, taa do izbor na nova Vlada, treba i
mo`e da gi vr{i utvrdenite nadle`nost so Ustavot i zakonot za Vlada
me|u koi spa|a i predlagaweto na zakoni.
So ogled na navedenoto, smetame deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporenite zakoni so Ustavot.
[to se odnesuva do navodite vo inicijativata, Sudot da ja oceni
ustavnosta na site drugi zakoni objaveni vo "Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 82/2008, 83/2008, 84/2008, 86/2008, 87/2008 i
88/2008, osven zakonite so koi se ratifikuvani me|unarodnite dogovori,
smetame deka postojat procesni pre~ki Sudot da odlu~uva po
inicijativata poradi {to inicijativata vo toj del treba da se otfrli
soglasno ~len 28 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija,
poradi {to se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustvnosta na:
- Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za krivi~nata
postapka ("SV RM," br. 83/2008).
- Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za obligacioni
odnosi ("SV RM," br. 84/2008).
- Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za sopstvenost
i drugi stvarni prava ("SV RM," br. 92/2008).
- Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za trgovskitedru{tva
("SV RM," br. 87/2008).
- Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za lizing
("SV RM," br. br. 88/2008)
- Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za gradewe
("SV RM," br. 82/2008).
- Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za
semejstvoto ("SV RM," br. 84/2008).
3. Sudot da ja otfrli inicijativata vo delot vo koj se bara
ocenuvawe ustavnosta na site zakoni objaveni vo "Slu`ben vesnik na
17

Republika Makedonija," br. 82/2008, 83/2008, 84/2008, 86/2008, 87/2008 i
88/2008.
*
Informacija po predmetot U. br. 242/2008
Vasil Velkovski od Skopje na Ustavniot sud na Republika Makedonija
mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na: Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za krivi~nata postapka ("SV RM," br. 83/2008), Zakonot za izmenuvawe
i dopolnuvawe na Zakonot za obligacioni odnosi ("SV RM" br.
84/2008), Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za sopstvenost
i drugi stvarni prava ("SV RM," br. 92/2008), Zakonot za izmenuvawe
i dopolnuvawe na Zakonot za trgovskite dru{tva ("SV RM," br.
87/2008), Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za lizing
("SV RM," br. 88/2008), Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za gradewe ("SV RM," br. 82/2008), Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za semejstvoto ("SV RM," br. 84/2008) i site zakoni,
osven Zakonot za ratifikacija na me|unarodni dogovori, {to gi ima
doneseno Sobranieto na Republika Makedonija vo mesec juli 2008
godina do izborot na Vladata koi se objaveni vo "Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija."
So ogled na faktot {to podnositelot na inicijativata po~ina,
smetame deka predmetot treba da bide zavr{en po administrativen pat
soglasno ~l. 13 i 15 od Delovnikot na Ustavniot sud, od pri~ini {to
ne postojat procesni pretpostavki za postapuvawe po inicijativata.
*
Z A P I S N I K
od sednicata na Ustavniot sud na Republika Makedonija odr`ana na 8
07. 2009 godina
Na sednicata, so koja rakovode{e pretsedatelot na Sudot pretsedatelot
na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Ismail Darli{ta,
Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski,
d-r Gzime Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
Na sednicata se razleduva{e informacijata po predmetot U.
br. 242/2008 na sudijata - izvestitel d-r Zoran Sulejmanov i dr`avniot
sovetnik Zdravka Bojaxievska, po {to Sudot, ednoglasno, donese
Z A K L U ^ O K
Predmetot da se zavr{i po administativen pat so negovo arhivirawe,
soglasno ~len 13 i 15 od Delovnikot na Sudot, poradi toa {to
po~inal podnositelot na inicijativata i ne postojat procesni pretpostavki
za postapuvawe po inicijativata.
18

3. U. br. 198/2008 (8. 06. 2009)
Akt {to se osporuva
^lenovite 4, 5, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 17 i 24 od Zakonot za izmenuvawe
i dopolnuvawena Zakonot za sledewe na komunikaciite ("SV RM,"
br. 110/2008).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite na podnositelite na inicijativata osporeniot
~l. 4 so koj se menuval ~l. 8 od Zakonot za sledewe na komunikaciite ne
bil vo soglasnost so Amandman XIX, ~l. 25 i ~l. 26 od Ustavot.
Ova zatoa {to od analizata na ~l. 8 proizleguvalo deka za da se
naredi sledewe na komunikacii neophodni bile barem 3 uslovi i toa:
da postoi odredeno lice, da postoi osnovano somnevawe deka toa lice e
storitel na nekoe krivi~no delo opfateno vo navedeniot ~len i neophodni
podatoci i dokazi da ne mo`at na drug na~in da se soberat.
Vo ~l. 4 od Zakonot osporen so inicijativata "odredeno lice"
ne bil pove}e zakonski uslov za da se naredi sledewe na komunikacii.
Sledewe na komunikacii mo`elo da se naredi ne samo koga e vo
pra{awe storitel i storeno krivi~no delo, tuku i koga postojat osnovi
na somnevawe deka se podgotvuva krivi~no delo t.e. i vo eden najran
mo`en stadium koj mu prethodi na izvr{uvawe na krivi~no delo koj ne
sekoga{ e sankcioniran vo smisla na ~l. 18 od Krivi~niot zakonik i
ne mora nu`no da zavr{i so izvr{uvawe na krivi~no delo.
Isto taka, tretiot uslov, podatoci i dokazi da ne mo`at na drug
na~in da se soberat so ~l. 4 od Zakonot e pro{iren i relativiziran so
alternacijata "ili nivnoto obezbeduvawe bi bilo svrzano so pogolemi
te{kotii" {to zna~elo edna nejasna dvosmislena formulacija, uslov
{to mo`elo razli~no da se tolkuva i primenuva.
Intencijata na Amandmanot XIX od Ustavot bila otstapuvaweto
od pravoto na nepovredlivost na komunikacijata da se uredi so
zakon, no pod restriktivni i jasni uslovi, koga toa e neophodno zaradi
spre~uvawe ili otkrivawe krivi~no delo ili zaradi vodewe krivi~na
postapka.
So osporeniot ~l. 4 vovedeni se nejasni dvosmisleni, neodredeni
uslovi {to ovozmo`uvaat povreda na slobodata i nepovredlivosta
na komunikacijata i na pravoto na privatnost.
19

So osporeniot ~l. 4 bil pro{iren i krugot na krivi~nite dela
od Krivi~niot zakonik za koi mo`e da se naredi sledewe na komunikacii,
a za koi se zakaneti poblagi kazni od krivi~nite dela opfateni
vo ~l. 8 od Zakonot za sledewe na komunikaciite.
Spored podnositelite na inicijativata osporeniot ~l. 4 bil vo
sprotivnost so Amandman XIX, ~l. 25 i ~l. 26 od Ustavot, bidej}i daval
mo`nost za neosnovana povreda na osnovnite slobodi i prava zagarantirani
so Ustavot, a pred sî slobodata i tajnosta na komunikaciite,
po~ituvawe i za{tita na privatnost na li~niot i semejniot `ivot na
dostoinstvoto i ugledot.
Osporenoto zakonsko re{enie od ~l. 4 so koe vsu{nost se ovozmo`uvalo
problemati~no sledewe na komunikacii vo najrana mo`na
faza i so zna~ajno pro{iren spisok na mo`ni krivi~ni dela, objektivno
doveduva do mo`nost za zloupottreba na dadenite zakonski ovlastuvawa
i do grub fakti~ki neodbranliv upad vo i povreda na slobodata
na komunikacija i na pravoto na privatnost, za presmetuvawe so politi~kite
protivnici i neistomislenici i nivno diskreditirawe za
najrazli~ni manipulacii, uceni i li~ni presmetki so gra|anite.
Vo osporeniot ~l. 5 se dodavala formulacijata "dokolku e poznato"
a potoa se dodavala i nova t. 3 koja, isto taka, se odnesuvala na
slu~ai koga storitelot ne bil poznat.
Spored podnositelite so osporeniot ~len se vr{elo neustavno
pro{iruvawe na uslovite za sledwe na komunikacija bidej}i na toj na-
~in se dozvoluvalo sledewe na komunikacii ne spored odredeno lice
kako mo`en storitel, tuku spored opredeleno sredstvo za komunikacija
e-mail, adresa ili sli~no, koe mo`elo da bide upotrebuvano od po-
{irok krug na gra|ani,a za koi ne postoelo nikakvo somnenie deka podgotvuvat,
izr{uvaat ili storile krivi~no delo na koj na~in se povreduvale
i ograni~uvale nivnite ustavni slobodi i prava.
Osporeniot ~l. 5 ne bil vo soglasnost i so na~eloto na vladeewe
na pravoto zatoa {to so istiot se bri{ele t. 7 i 8, a koi se odnesuvale
na tehni~kite sredstva {to treba da se primenat i mo`nite
lokacii na sredstvata od koi }e bidat sledeni komunikaciite kako i
na~inot i obemot na sproveduvawe na merki. Na toj na~in se zgolemuvala
mo`nosta od zloupotrebi i se onevozmo`uval nadzor i kontrola
nad sproveduvaweto na merkite.
Spored podnositelite na inicijativata so osporeniot ~l. 7 od
Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za sledwe na komunikaciite
povtorno se povreduvale slobodite i pravata od Amandman
XIX, ~l. 25 i 26 od Ustavot, zatoa {to se voveduval nov ~l. 11-a so koj
zakonot predvidel deka Sudot mo`e da izdade usna naredba za sledewe
na komunikacii vo itni slu~ai bez jasno i taksativno navedeni slu~ai
tuku so upotreba na nejasna i dvosmislena op{ta formulacija "koga
postoi opasnost od predizvikuvawe nenadomestliva {teta za uspe{no
vodewe na krivi~nata postapka“ koja {to ovozmo`uvala maksimalna
20

arbitrernost, samovolie {to ne bilo podle`no na nikakva kontrola i
ispituvawe.
Spored navodite na podnositelite na inicijativata so osporeniot
~l. 8 so koj se bri{el ~l. 12 od Zakonot za sledwe na komunikacii
se povreduval ~l. 12 st. 2 od Ustavot, spored koj se garantiralo
pravoto na odbrana vo policiska i sudska postapka.
Osporeniot ~l. 9 od Zakonot ne bil vo soglasnost so navedenite
ustavni odredbi kako i so na~eloto na vladeewe na pravoto, zatoa {to
merkata sledeewe na komunikacii mo`elo da se odredi i koga storitelot
ne bil poznat, {to pretstavuvalo neustavno pro{iruvawe na
uslovite za sledewe na komunikacii, bidej}i na toj na~in ne se nareduvalo
sledewe na odredeno lice kako mo`en storitel, tuku spored
opredeleno sredstvo za komunikacija e-mail, adresa ili sli~no na koj
na~in se pro{iruval krugot na gra|ani za koi ne postoela konkretna
naredba za sledewe.
Spored podnositelite na inicijativata so osporeniot ~l. 10 od
izmenite na Zakonot so koj se bri{el ~l. 14 od Zakonot povtorno se
povreduvale slobodite i pravata od Amandman XIX, 25 i 26 od Ustavot.
Ova zatoa {to nemalo precizirawe na konkretnite slu~ai koga mo`e
vrz osnova na usna naredba na sudot da se prezeme merkata sledewe na
komunikacijata, kako {to bilo predvideno vo ~l. 14.
Ponatamu, podnositelite na inicijativata naveduvaat deka so
~l. 11 od izmenite na zakonot se povreduvale na~eloto na vladeewe na
pravoto, Amandman XIX, ~l. 25 i 26 od Ustavot, zatoa {to predviduvaweto
rokot za sledewe na komunikaciii da mo`e da se prodol`i so
predlog za prodol`uvawe do edna godina bez pritoa vo zakonot da se
dodadat jasni kriteriumi, uslovi i pri~ini se ovozmo`uvalo arbitrernost
vo odlu~uvaweto {to predizvikuvalo i pravna nesigurnost.
Ova dotolku pove}e ako se imalo predvid deka so ~l. 4 bitno bil pro-
{iren krugot na krivi~ni dela za koi bila zakaneta kazna od 3 meseci
do 5 godini ili od najmalku 4 godini, a za koi ne mo`elo da se naredi
sledewe na komunikacii.
Spored podnositelite na inicijativata osporeniot ~l. 17 so
koj se menuval ~l. 22 od Zakonot isto taka ne bil vo soglasnost so navedenite
ustavni odredbi. Ova zatoa {to vo slu~aj koga javniot obvinitel
nemalo da podnese barawe za sproveduvawe na istraga, materijalite
sobrani so sledewe na komunikacii se ~uvale, odnosno nivnoto ~uvawe
se vrzuvalo so rokot za zastarenost na krivi~noto gonewe, na koj
na~in se davalo mo`nost za zloupotreba na sobranite podatoci, {to
pretstavuvalo izvor na zgolemena pravna nesigurnost kako i negirawe
na principot na vladeewe na pravoto.
Vo odnos na ~l. 12 i 24 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za sledewe na komunikaciite koi se samo navedeni vo
inicijativata, ne se navedeni pri~inite za nivnoto osporuvawe.
21

Vo inicijativata podnositelite naveduvaat deka i tie ja podr-
`uvaat borbata protiv oblicite na organiziran kriminal i korupcija,
no taa borba ne smeela da gi dovede vo pra{awe i da gi zagrozuva
temelnite vrednosti na ustavniot poredok, odnosno slobodite i pravata
na ~ovekot i gra|aninot.
So osporenite zakonski odredbi se ovozmo`uva gra|aninot se
pove}e da stane subjekt na nadgleduvawe kako vo javniot taka i vo privatniot
`ivot.
22
Sodr`ina na osporenite odredbi
Spored osporeniot ~len 4 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za sledewe na komunikaciite so koj se menuva ~l. 8
od Zakonot za sledewe na komunikaciite:
Sudot mo`e da naredi sledwe na komunikaciite koga postojat
osnovi na somnevawe deka se podgotvuva, vo tek e izvr{uvawe ili e
storeno krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor od najmalku
~etiri godini, kako i za krivi~ni dela za koi postojat osnovi na somnevawe
deka se podgotvuvaat, vo tek e izvr{uvawe ili e storeno krivi~no
delo od strana na organizirana grupa, banda ili drugo zlostorni~ko
zdru`enie, zaradi obezbeduvawe na podatoci i dokazi neophodni
za uspe{no vodewe na krivi~nata postapka koi na drug na~in ne
mo`at da se obezbedat ili nivnoto obezbeduvawe bi bilo svrzano so
pogolemi te{kotii.
Zaradi obezbeduvawe na podatoci i dokazi neophodni za uspe{-
no vodewe na krivi~nata postapka, koi na drug na~in ne mo`at da se
obezbedat ili nivvnoto obezbeduvawe bi bilo svrzano so pogolemi
te{kotii, sudot mo`e da naredi sledewe na komunikaciite i za krivi~ni
dela od Krivi~niot zakonik:
- neovlasteno proizvodstvo i pu{tawe vo promet na narkoti~ni
drogi, psihoropni susptancii i prekursori od ~l. 215,
- iznuda od ~l. 258,
- ucena od ~l. 259,
- perewe pari i drugi prinosi od kaznivo delo od ~l. 273,
- krium~arewe od ~l. 278,
- carinska izmama od ~l. 278-a,
- zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe od ~l. 353,
- pronevera vo slu`bata od ~l. 354,
- izmama vo slu`bata od ~l. 355,
- poslu`uvawe vo slu`bata od ~l. 356,
- primawe na potkup od ~l. 357,
- davawe na potkup od ~l. 358,
- protivzakonito posreduvawe od ~l. 359,
- nezakonito vlijanie vrz svedoci od ~l. 368-a,
- zlostorni~ko zdru`uvawe od ~l. 394,

- teroristi~ka organizacija od ~l. 394-a,
- terorizam od ~l. 394-b,
- krivi~ni dela protiv dr`avata (Glava XXVIII) i
- krivi~ni dela protiv ~ove~nosta i me|unarodno pravo (Glava
XXXIV) kako i krivi~ni dela storeni preku sredstvata za elektronska
komunikacija.
Spored osporeniot ~len 5 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
vo ~l. 10 st. 1 t. 2 po zborot "sledwe" se dodavaat zborovite "dokolku
e poznato." Toa poto~no zna~i deka baraweto za sledewe na komunikacii
se podnesuva do nadle`niot istra`en sudija vo pismena forma
i sodr`i podatoci, pokraj drugoto, podatoci za fizi~koto lice ili
odgovornotto lice vo pravnoto lice za ~ii komunikacii se bara da bidat
predmet na sledewe dokolku e poznato.
Po t. 2 na ~l. 10 se dodava nova t. 3 koja glasi:
3) Podatoci so koi poblisku }e se opredeli predmetot na sledewe
- targetot (broj na telefonska ili druga korisni~ka linija, e-mail,
adresa i sli~no) za koe postojat osnovi za somnevawe deka se koristi
za komunikacija vo slu~aj koga storitelot ne e poznat.
Vo t. 3 koja stanuva t. 4 zborovite "storeno krivi~no delo" se
zamenuvaat so zborovite „krivi~no delo za koe se bara sledewe na komunikaciite."
To~kata 4 so izmenite glasi:
Osnovite za somnevawe za krivi~noto delo za koe se bara sledewe
na komunikaciite.
To~kata 4 stanuva to~ka 5
To~kata 5 koja stanuva to~ka 6 se menuva i glasi:
6) Pri~inite poradi koi podatocite i dokazite na drug na~in
ne mo`at da se obezbedat ili nivnoto obezbeduvawe bi bilo svrzano so
pogolemi te{kotii.
Vo t. 6 koja stanuva t. 7 znakot to~ka i zapirkata se zamenuva so
svrznikot „i."
To~kite 7 i 8 se bri{at.
To~kata 9 stanuva to~ka 8.
Vo stavot 2 na tretiot red svrznikot „ili" se zamenuva so svrznikot
„i," a po zborot „predlog" zapirakta se zamenuva so to~ka, a
zborovite do krajot na re~enicata se bri{at.
Toa zna~i deka st. 2 na ~l. 10 so izmenite glasi:
Dokolku e neophodno da se vleze vo dom ili drugi prostorii
ili vo prevozni sredstva, zaradi instalirawe, odr`uvawe, upotreba i
otstranuvawe na sredstvata, a za sledewe na komunikaciite vo baraweto
od stavot 1 na ovoj len, toa se naveduva kako poseben predlog.
Spored osporeniot ~lenot 7 od izmenite na Zakonot, po ~l. 11
se dodava nov ~l. 11-a koj glasi:
Po isklu~ok od ~lenot 11 na ovoj zakon, vo itni slu~ai, koga postoi
opasnost od predizvikuvawe na nenadomestliva {teta za uspe{no
23

vodewe na krivi~nata postapka, istra`niot sudija mo`e da izdade usna
naredba so koja }e dozvoli sledewe na komunikaciite za vreme od 48
~asa, vrz osnova na podneseno usno barawe za sledewe na komunikaciite
od strana na nadle`niot javen obvinitel.
Za podnesenoto usno barawe za sledewe na komunikaciite od
nadle`niot javen obvinitel i izdadenata usna naredba, istra`niot
sudija izgotvuva slu`bena bele{ka, {to se evidentira vo sudskiot registar.
Za podnesenoto usno barawe za sledewe na komunikaciite i
izdadenata usna naredba nadle`niot javen obvinitel:
- vedna{ go izvestuva Ministerstvoto za vnatre{ni raboti za
sproveduvawe na usnata naredba,
- izgotvuva slu`bena bele{ka i
- vedna{, a najdocna vo rok od 24 ~asa po dobienata usna naredba,
dostavuva pismeno barawe do istra`niot sudija soglasno so ~lenot
10 na ovoj zakon.
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i vrz osnova na dobienoto
usno izvestuvawe od nadle`niot javen obvinitel, za sproveduvawe na
usno izdadenata naredba izgotvuva slu`bena bele{ka i vedna{ prezema
merki za sproveduvawe na naredbata.
Vrz osnova na podnesenoto pismeno barawe od st. 3 al. 3 na ovoj
~len, istra`niot sudija }e donese naredba za sledewe na komunikaciite,
najdocna vo rok od 24 ~asa od negovoto podnesuvawe, dokolku vrz
osnova na faktite i okolnostite sodr`ani vo baraweto oceni deka se
ispolneti uslovite od ~l. 8 na ovoj zakon.
So naredbata za sledewe na komunikaciite od st. 5 na ovoj ~len
Sudot }e dozvoli sledewe na komunikaciite za vreme {to e neophodno
potrebno, no ne podolgo od 30 dena, vklu~uvaj}i go i vremeto od 48 ~asa
za koe e izdadena naredbata.
Ako istra`niot sudija ne se soglasi so pismenoto barawe od st.
3 al. 3 na ovoj ~len, po baraweto odlu~uva krivi~niot sovet na nadle-
`niot sud soglasno Zakonot za krivi~nata postapka.
Ako vo rok od 24 ~asa od usno izdadenata naredba nadle`niot
javen obvinitel ne dostavi pismeno barawe do istra`niot sudija, }e se
smeta deka ne e izdadena naredba za sledewe na komunikaciite, {to
sudijata go konstatira vo slu`bena bele{ka.
Vo slu~aj od st. 8 na ovoj ~len, kako i vo slu~aj koga krivi~niot
sovet na nadle`niot sud go odbil baraweto za sledewe na komunikaciite
sledeweto na komunikaciite {to se vr{i vrz osnova na prethodno
izdadena usna naredba se prekinuva vrz osnova na izvestuvawe od
nadle`niot javen obvinitel, a podatocite sobrani so sledewe vrz osnova
na izdadenata usna naredba se ni{tat, soglasno so ~l. 26 na ovoj
zakon.
So osporeniot ~len 8 od izmenite na Zakonot ~lenot 12 se
bri{e.
24

Spored ~l. 9 od izmenite na Zakonot vo ~l. 13 st. 1 po t. 2 se dodava
nova t. 3 koja glasi.
3) Podatoci so koi poblisku }e se opredeli predmetot na sledewe
- targetot (broj na telefonski ili druga korisni~ka linija, e-mail,
adresa i sli~no) za koe postojat osnovi na somnevawe deka se koristi
za komunikacija, vo slu~aj koga storitelot ne e poznat.
Vo t. 3 koja stanuva t. 4 zborovite storeno krivi~no delo se zamenuvaat
so zborovite "krivi~no delo."
To~kata 4 stanuva to~ka 5.
To~kata 5 koja stanuva to~ka 6 se menuva i glasi:
6) Pri~inite poradi koi podatocite i dokazite na drug na~in
ne mo`at da se obezbedat ili nivnoto obezbeduvawe bi bilo svrzano so
pogolemi te{kotii.
To~kata 6 stanuva to~ka 7.
To~kite 7 i 8 se bri{at.
To~kata 9 i 10 stanuvaat to~ki 8 i 9.
Stavot 2 se bri{e.
Stavot 3 koj stanuva stav 2 se menuva i glasi:
Ako vo baraweto za sledewe na komunikaciite e naveden poseben
predlog od ~l. 10 st. 2 na ovoj zakon, naredbata za sledewe na komunikaciite
sodr`i i podatoci za domot, drugite prostorii ili prevozni
sredstva kade {to se vr{i instalirawe, odr`uvawe, upotreba i otstranuvawe
na sredstvata za sledewe na komunikaciite.
So osporeniot ~len 10 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za sledewe na komunikacii ~l. 14 se bri{e.
So osporeniot ~len 11 od izmenite na Zakonot za sledewe na
komunikaciite ~l. 15 se menuva i glasi:
So naredbata za sledwe na komunikaciite istra`niot sudija }e
dozvoli sledewe na komunikacii za vreme {to e neophodno potrebno,
no ne podolgo od 30 dena smetano od denot na nejzinoto donesuvawe.
Pred istekot na rokot od st. 1 na ovoj ~len dokolku ovlastenoto
lice od ~l. 9 (nadle`en javen obvinitel po sopstvena inicijativa ili
na predlog na ovlasteno lice od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti)
na ovoj zakon oceni deka ima potreba da se prodol`i so sledewe na komunikaciite,
dol`no e do nadle`niot javen obvinitel da dostavi poseben
izve{taj vo koj }e gi navede rezultatite od sledeweto na komunikaciite
so predlog za prodol`uvawe na rokot za sledewe na komunikaciite,
vo koj posebno }e gi obrazlo`i pri~inite poradi koi se
predlaga prodol`uvaweto.
Ako nadle`niot javen obvinitel se soglasi so predlogot od st.
2 na ovoj ~len ili po sopstvena inicijativa oceni deka e potrebno da
se prodol`i so sledewe na komunikaciite, pred istekot na rokot od
st. 1 na ovoj ~len dol`en e pismeno da go izvesti istra`niot sudija za
rezultatite od sledeweto na komunikaciite so predlog za negovo prod-
25

ol`uvawe so posebno orazlo`enie za pri~inite poradi koi se predlaga
prodol`uvawe na rokokt za sledewe na komunikaciite.
Vo slu~aj koga nadle`niot javen obvinitel predlaga prodol`uvawe
na rokot za sledewe na komunikaciite pred negovoto istekuvawe,
istra`niot sudija, mo`e pred istekot na toj rok da donese naredba za
prodol`uvawe na rokot za sledewe na komunikaciite za vreme ne podolgo
od 30 dena od denot na istekot na rokot ~ie prodol`uvawe se bara.
Prodol`uvawe na sledewe na komunikaciite mo`e da se dozvoli
i po istekot na rokot od st. 1 na ovoj ~len. Vo toj slu~aj javniot
obvinitel po sopstvena inicijativa ili na predlog na ovlasteno lice
od ~l. 9 na ovoj zakon dol`en e do istra`niot sudija da dostavi pismen
predlog za prodol`uvawe na rokot za sledewe na komunikaciite vo koj
posebno }e gi obrazlo`i priinite poradi koi se predlaga prodol`uvaweto.
Vo slu~aj koga nadle`niot javen obvinitel predlaga prodol`uvawe
na rokot za sledewe na komunikacii po istekot na rokot od st. 1
na ovoj ~len istra`niot sudija mo`e najdocna vo rok od tri dena od
denot na podnesuvawe na predlogot da donese naredba za prodol`uvawe
na rokott za sledewe na komunikaciite, za vreme ne podolgo od 30 dena.
Istra`niot sudija mo`e da dozvoluva prodol`uvawe na rokot
za sledewe na komunikaciite najmnogu vo vkupno traewe od edna godina,
smetaj}i go i vremeto opredeleno so prvata naredba izdadena za
sledewe na komunikaciite.
Vo slu~aj na nesoglasuvawe na istra`niot sudija so predlogot
za prodol`uvawe na rokot za sledewe na komunikacii, se postapuva
soglasno so ~l. 11 st. 2 na ovoj zakon.
So osporeniot ~lenot 12 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za sledewe na komunikaci ~l. 17 se menuva i glasi:
Naredbata za sledewe na komunikacii od ~l. 16, nadle`niot
javen obvinitel vedna{ ja dostavuva do ministerot za vnatre{ni raboti.
Vrz osnova na dostavenata naredba od st. 1 na ovoj ~len, ministerot
za vnatre{ni raboti so re{enie opredeluva ovlasteno slu`beno
lice odgovorno za sproveduvawe na izdadenata naredba.
So osporeniot ~len 17 od navedeniot zakon ~l. 22 se menuva i
glasi:
Nadle`niot javen obvinitel, vrz osnova na posebniot izve{taj
od ~l. 19 na ovoj zakon i drugite raspolo`ivi dokazi i podatoci ceni
dali }e podnese barawe za sproveduvawe na istraga.
Vo slu~aj koga nadle`niot javen obvinitel nema da podnese barawe
za sproveduvawe na istraga, materijalite sobrani so sledewe na
tie komunikacii vo zape~atena obvivka se arhiviraat i ~uvaat vo specijalizirani
prostorii na javnoto obvinitelstvo na na~in i pod uslovi
utvrdeni so propisite za klasificirani informacii, se do istekot
26

na zakonski utvrdeniot rok za zastarenost na krivi~noto gonewe za
delata za koi bilo naredeno sledewe na komunikaciite.
Po istekot na rokot od st. 2 na ovoj ~len podatocite se ni{tat
soglasno so ~l. 26 na ovoj zakon.
Ustavno sudska praktika
- Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 191/
2004 od 4 maj 2005 godina, pokraj drugoto ne povel postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~l. 142-b st. 1 t. 1 do 8 od Zakonot za krivi~na
postapka ("SV RM," br. 15/1997, 44/2002 i 74/2004).
Vo osporeniot ~len od Zakonot za krivi~na postapka bilo predvideno
deka zaradi obezbeduvawe na podatoci i dokazi neophodni za
uspe{no vodewe na krivi~nata postapka koi na drug na~in ne mo`at da
se soberat ili nivnoto sobirawe bi bilo svrzano so pogolemi te{kotii,
za krivi~ni dela za koi e propi{ana kazna zatvor od najmalku ~etiri
godini i za krivi~ni dela za koi e propi{ana kazna zatvor do pet
godini za koi postoi osnovano somnenie deka se izvr{eni od strana na
organizirana grupa, banda ili drugo zlostorni~ko zdru`enie mo`e da
se naredi prezemawe na posebni istra`ni merki:
1) sledewe na komunikacii i vlez vo dom i drugi prostorii ili
vo prevozni sredstva zaradi sozdavawe na uslovi za sledewe na komunikacii,
pod uslovi i vo postapka utvrdeni so zakon.
Sporni pravni pra{awa
- dali predvidenite osnovi vo ~l. 4 od Zakonot, deka merkata
sledewe na komunikacii mo`e da se naredi od strana na sudot ne samo
koga e vo pra{awe poznat storitel i storeno krivi~no delo, tuku i
koga postojat osnovi za somnevawe deka se podgotvuva ili e vo tek izvr{uvawe
na krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor od najmalku
~etiri godini ili koga postojat osnovi za somnevawe deka se podgotvuva
ili vo tek e izvr{uvawe na krivi~no delo od strana na organizirana
grupa, banda ili drugo zlostorni~ko zdru`enie, a zaradi obezbeduvawe
na dokazi i podatoci koi na drug na~in ne mo`at da se obezbedat
ili nivnoto obezbeduvawe e povrzano so pogolemi te{kotii, se
dovolno precizni i jasni da se otstapi od pravoto na nepovredlivost
na komunikaciite utvrdeno vo Amandman XIX od Ustavot.
- dali pro{iruvaweto na opfatot na krivi~nite dela za koi
mo`e da se naredi merkata sledewe na komunikacii zaradi obezbeduvawe
na podatoci i dokazi neophodni za uspe{no vodewe na krivi~nata
postapka dava mo`nost za neustavna povreda na osnovnite slobodi i
prava zagarantirani so Ustavot, a pred se slobodata i tajnosta na komunikaciite,
po~ituvawe i za{tita na privatnost na li~niot i semej-
27

niot `ivot na dostoinstvoto i ugledot kako i nepovredlivost na
domot.
- dali so osporenite ~l. 5 i 9 od Zakonot se vr{i pro{iruvawe
na uslovite za sledewe na komunikaciite ne spored licata mo`ni storiteli
na krivi~ni dela tuku spored opredeleno sredstvo za sledewe
na komunikacii (telefon, ili druga korisni~ka linija, e-mail, adresa i
sli~no) koe se koristi za komunikacija vo slu~aj koga storitelot ne e
poznat, se ograni~uvaat slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot
zagarantirani so Ustavot kako i na~eloto na vladeewe na pravoto.
- dali formulacijata "koga postoi opasnost od predizvikuvawe
na nenadomestliva {teta za uspe{no vodewe na krivi~nata postapka"
vo slu~aite na izdavawe na usna naredba za sledewe na komunikacii vo
itni slu~ai e nedovolno jasna i precizna i ostava prostor za arbitrernost
na istra`niot sudija.
- dali so predviduvaweto na mo`nosta so predlog za prodol-
`uvawe na sledewe na komunikacii maksimum do 1 godina se povreduva
principot na vladeewe na pravoto, ~len 25, 26 i Amandman XIX od
Ustavot na Republika Makedonija.
- dali vo slu~aj koga javniot obvinitel nema da podnese barawe
za sproveduvawe na istraga e ustavno opravdano da se ~uvaat materijalite
sobrani so sledewe na komunikacii do zakonski utvrdeniot rok na
zastarenost na krivi~noto gonewe za delo za koe bilo naredeno sledewe
na komunikaciite.
Pravno mislewe
1.Spored Amandmanot XIX na Ustavot ("SV RM," br. 84/2003), se
garantira slobodata i nepovredlivosta na pismata i na site drugi oblici
na komunikacija. Samo vrz osnova na odluka na sud, pod uslovi i vo
postapka utvrdeni so zakon, mo`e da se otstapi od pravoto na nepovredlivost
na pismata i na site drugi oblici na komunikacija, ako toa e
neophodno zaradi spre~uvawe ili otkrivawe krivi~ni dela, zaradi vodewe
krivi~na postapka ili koga toa go baraat interesite na bezbednosta
i odbranata na Republikata. Zakonot se donesuva so dvotretinsko
mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici. So ovoj amandman
se zamenuva ~l. 17 od Ustavot na Republika Makedonija.
Spored ~l. 25 od Ustavot, na sekoj gra|anin mu se garantira
po~ituvawe i za{tita na privatnosta na negoviot li~en i semeen
`ivot, na dostoinstvoto i ugledot.
Spored ~l. 26 od Ustavot, se garantira nepovredlivosta na domot
(st. 1). Pravoto na nepovredlivost na domot mo`e da bide ograni~eno
edinstveno so sudska odluka koga e vo pra{awe otkrivawe ili
spre~uvawe na krivi~ni dela ili za{tita na zdravjeto na lu|eto (st. 2)
28

Spored ~l. 118 od Ustavot, me|unarodnite dogovori {to se ratifikuvani
vo soglasnost so Ustavot se del od vnatre{niot praven
poredok i ne mo`at da se menuvaat so zakon.
Odlukata za pristapuvawe na Republika Makedonija kon me|unarodnopravnite
dokumenti za osnovnite ~ovekovi prava i slobodi
doneseni od OON, me|u koi se Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite
prava (donesena na 10 dekemvri 1948 godina) i Me|unarodniot pakt
za gra|anskite i politi~kite prava (od 16. 12. 1966 godina), e objavena
vo "SV RM," br. 57/1993 od 23. 09. 1993 godina.
Konvencijata za za{tita na pravata na ~ovekot i osnovnite
slobodi na Sovetot na Evropa e ratifikuvana so Zakon objaven vo "SV
RM," br. 11/1997.
Konvencijata na Obedinetite nacii protiv transnacionalniot
organiziran kriminal, zaedno so Protokolot za prevencija, spre~uvawe
i kaznuvawe za trgovija so lica, osobeno `eni i deca i Protokolot
protiv krium~arewe na migranti po kopnen, voden ili vozdu{en
pat, so koi se dopolnuva Konvencijata e ratifikuvana so Zakon objaven
vo "SV RM," br. 70/ 2004).
Soglasno Amandmanot XIX od Ustavot vo Zakonot za krivi~nata
postapka ("SV RM," br. 15/1997, 44/2002, 74/2004 i 83/2008) vo ~len
142-b st. 1 t. 1 pomesten vo delot "Posebni istra`ni merki" e predvideno
deka posebnata istra`na merka sledewe na komunikacii i vlez vo
dom i drugi prostorii ili vo prevozni sredstva zaradi sozdavawe na
uslovi za sledewe na komunikacii mo`e da se prezeme pod uslovi i vo
postapka utvrdena so zakon.
So Zakonot za sledewe na komunikaciite ("SV RM," br. 121/
2006 i 110/2008) se ureduvaat uslovite i postapkata za sledewe na komunikaciite,
na~inot na postapuvawe, ~uvawe i koristewe na dobienite
informacii i podatoci so primena na ovoj zakon i kontrola na zakonitosta
na sledeweto na komunikaciite.
Sledewe na komunikacii mo`e da naredi samo nadle`en sud.
Imaj}i gi predvid navedenite ustavni odredbi odredbata od Zakonot
za krivi~nata postapka, Zakonot za sledewe na komunikaciite
nasprema sodr`inata na osporeniot ~l. 4 so koj se menuva ~l. 8 od Zakonot,
smetame deka navodite od inicijativata deka predvidenite uslovi
za sproveduvawe na merkata sledewe na komunikaciite se nedovolno
jasni i precizni i sozdavaat mo`nost od povvreda na osnovnite
slobodi i prava garantirani so Ustavot se neosnovani.
Spored na{e mislewe od analizata na osporeniot ~l. 4 st. 1 od
Zakonot proizleguva deka uslovite sudot da mo`e da naredi sledewe na
komunikacii koga postojat osnovi za somnevawe deka se podgotvuva, vo
tek e izvr{uvawe ili e izvr{eno krivi~no delo za koe e propi{ana
najmalku 4 godini kazna zatvor, kako i za krivi~ni dela za koi postojat
osnovi za somnevawe deka se podgotvuva, vo tek e izvr{uvawe ili e
izvr{eno krivi~no delo od grupa, banda ili zlostorni~ko zdru`enie
29

pri {to podatocite i dokazite ne mo`at da se obezbedat na drug na~in
ili nivnoto obezbeduvawe e svrzano so seriozni te{kotii, se dovolno
jasni i precizni.
Imeno, imaj}i predvid deka merkata sledewe na komunikacii se
koristi vo predistra`nata postapka koga postojat osnovi za somnevawe
deka se podgotvuva, vo tek e ili e izvr{eno krivi~noto delo, pri
{to sekoga{ ne e poznat storitelot na deloto smetame deka so ograni-
~uvaweto ovaa merka da se sproveduva samo na odredeno lice, kako {to
smeta podnositelot na inicijativata, odnosno samo sprema storitelot
i storeno krivi~no delo bi se onevozmo`ilo ostvaruvawe na edna od
najva`nite celi na kriminalnata politika, a toa e da se spre~i da ne
dojde do izvr{uvawe na krivi~no delo, odnosno toa da bide otkrieno i
sankcionirano u{te od najranata faza. Pritoa ovaa merka, kako {to
navedovme mo`e da se primeni samo vo slu~aite koga dokazite i podatocite
ne mo`at da bidat obezbedni na drug na~in za {to odlu~uva sudot,
a sudot e toj koj gi {titi pravata i slobodite na gra|anite, {to
spored na{e mislewe pretstavuva dovolna garancija deka ovaa merka
krajno objektivno }e se primeni toga{ koga taa e nu`na i neophodna.
[to se odnesuva do navodot od inicijativata deka zakonodavecot
bez osnov go pro{iril krugot na opfatot na krivi~nite dela za
koi mo`elo da se naredi sledewe na komunikaciite, smetame deka pravo
e na zakonodavecot, a za uspe{no vodewe na krivi~nata postapka vo
kreiraweto na politikata za borba protiv kriminogenite strukturi,
odnosno kriminalot koj vo posledno vreme zema {irok zamav i go potkopuva
demokratskoto op{testvo da ceni i da utvrdi za koi krivi~ni
dela }e ja predvidi merkata sledewe na komunikaciite. Od uvidot izvr{en
vo Zakonot za krivi~nata postapka (~l. 142-b st. 2) i osporeniot
~l. 4 st. 2 od Zakonot za sledewe na komunikacii mo`e da se konstatira
deka nivnata sodr`ina e identi~na, pri {to spored nivnata sodr-
`ina vidno e deka toa koi se krivi~ni dela od najte{kiot vid na kriminal,
odnosno organiziran kriminal i korupcija, i deka toa se najzastapenite
krivi~ni dela koi se vr{at vo posledno vreme (ucena, iznuda,
zloupotreba na slu`bena polo`ba i drugo).
Voedno, bi sakale da naglasime deka Ustavniot sud ne e nadle-
`en da ceni za koi krivi~ni dela mo`e, a za koi ne mo`e da se naredi
sledewe na komunikaciite.
2. Po~ituvaweto i za{titata na privatnosta na li~niot i semeen
`ivot na gra|aninot, na dostoinstvoto i ugledot na li~nosta se
garantira vo ~l. 25 od Ustavot. Po~ituvaweto na li~niot i semeen `ivot
na gra|aninot, kako privatna sfera na deluvawe e osnova za zabrana
za me{awe vo li~noto odnesuvawe na ~ovekot i vo negovoto opredeluvawe.
Vo li~niot i semejniot `ivot na ~ovekot nikoj ne mo`e da
se me{a vklu~uvaj}i ja i javnata vlast, osven vo slu~ai koga izrazuvaweto
na li~nosta i odnesuvaweto na li~nosta gi doveduva vo pra{awe
op{toprifatenite normi vo op{testvoto. Ottamu, bez opravdani i
30

vrz zakon zasnovani pri~ini nikoj nema pravo da se me{a vo slu~uvawata
vo li~niot `ivot na gra|aninot, vo odnosite vo semejstvoto,
odnosite me|u bra~nite drugari, odnosite me|u roditelite i decata,
na~inot na `iveewe, semejniot red i drugo.
Nepovredlivosta na domot se garantira vo ~l. 26 od Ustavot.
Pritoa pod dom, vo po{iroka smisla se podrazbira i delovna prostorija,
bidej}i kako domot, taka i delovnata prostorija se uslovi za
`iveewe i rabota na ~ovekot.
Spored ~l. 17 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki
prava nikoj ne mo`e da bide izlo`en na samovolno i nezakonsko me{awe
vo negoviot privaten `ivot, semejstvo, stan ili prepiska, nitu na
protivzakoniti napadi na negovata ~est i ugled. Sekoj ima pravo na zakonska
za{tita protiv takvoto me{awe ili napad.
Spored ~l. 1 od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot,
site ~ove~ki su{testva se ra|aat slobodni i ednakvi vo dostoinstvoto
i pravata. Vo ~l. 12 od Deklaracija, pak, e predvideno deka nikoj
nema da bide izlo`en na proizvolno vme{uvawe vo privatniot `ivot,
semejstvoto, domot i prepiskata, nitu pak na napadi vrz negovata ~est
i ugled. Sekoj ima pravo na pravna za{tita od takvoto vme{uvawe ili
napadi.
Spored ~l. 8 od Evropskata Konvencija za za{tita na ~ovekovite
prava i osnovni slobodi, sekoj ~ovek ima pravo na po~ituvawe na
negoviot privaten i semeen `ivot, domot i prepiskata. Javnata vlast
ne smee da se me{a vo ostvaruvaweto na ova pravo, osven ako toa me{awe
e predvideno so zakon, i ako pretstavuva merka koja e vo interes na
dr`avata i javnata bezbednost, ekonomskata blagosostojba na zemjata,
za{titata na poredokot i spre~uvaweto na krivi~nite dela, za{tita
na zdravjeto i moralot ili za{titata na pravata i slobodite na drugite,
vo edno demokratsko op{testvo.
Spored sodr`inata na iznesenite odredbi od me|unarodnite
akti, kako del od vnatre{niot praven poredok na Republika Makedonija,
proizleguva mo`nost za ograni~uvawe na navedenite slobodi i
prava od strana na javnata vlast, pod uslovi opredeleni vo vnatre{-
noto pravo na dr`avata. Javnata vlast ne smee da se me{a vo ostvaruvaweto
na ova pravo, osven ako toa me{awe e predvideno so zakon.
Od analizata na osporeniot ~l. 5 od izmenite na Zakonot so koj
se dopolnuva ~l. 10 od Zakonot za sledewe na komunikacii i na osporeniot
~l. 9 so koj dopolnuva i menuva ~l. 13 od Zakonot za sledewe na
komunikacii proizleguva deka na baraweto za sledewe komunikacii se
podnesuva do nadle`niot istra`en sudija vo pismena forma i sodr`i,
pokraj drugoto, podatoci (st. 1 t. 2) za fizi~koto lice ili odgovorno
lice vo pravnoto lice za ~ii komunikacii se bara da bidat predmet na
sledewe "dokolku e poznato," osnovite za somnevawe za krivi~noto
delo za koe se bara sledewe na komunikacii i podatoci so koi poblisku
}e se opredeli predmetot na sledewe - targetot, za koe postojat
31

osnovi za somnevawe deka se koristi za komunikacija vo slu~aj koga
storitelot ne e poznat.
Naredbata, pak, za sledewe na komunikaciite, izdadena od istra`niot
sudija, pokraj drugoto, treba da sodr`i podatoci so koi poblisku
}e se opredeli predmetot na sledewe na targetot (broj na telefonska
ili druga korisni~ka linija) za koe postojat osnovi za somnevawe
deka se koristi za komunikacija, vo slu~aj koga storitelot ne e
poznat.
Imaj}i ja predvid analizata na osporenite odredbi od ~l. 5 i
~l. 9 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za sledewe
na komunikacii, sodr`inata na ~l. 142-b stav 3 od Zakonot za krivi~nata
postapka spored koj vo slu~aj koga ne se raspolaga so soznanie za
identitetot na storitelot na krivi~not delo, posebnite istra`ni
merki od st. 1 (sledewe na komunikacii i vlez vo dom i drugi prostorii
ili prevozni sredstva) na ovoj ~len mo`e da se odredat i sprema
predmetot na krivi~noto delo, smetame deka navodite vo inicijativata
deka so osporenite ~l. 5 i 9 od Zakonot za izmenuvawe se vr{elo
neosnovano pro{iruvawe na uslovite za sledewe na komunikacii se
neosnovani.
Nadovrzuvaj}i se na stavovite spored koi sledewe na komunikaciite
kako posebna istra`na merka mo`e da se naredi i koga storitelot
ne e poznat, smetame deka koristeweto na ovaa merka, vo slu~aite
koga storitelot ne e poznat, a pritoa postojat osnovi za somnevawe
deka opredelen predmet telefonska linija, e-mail se koristat za komunikacija
vo vrska so podgotvuvawe, vo tek e izvr{uvawe ili e izvr{eno
krivi~no delo e sosema opravdano i pokraj faktot {to so toa se zadira
vo privatniot i semejniot `ivot, domot i koresponencijata a
seto toa vo interes na edna pogolema cel za{tita na pravata i slobodite
na drugite lu|e.
3. Od analizata na osporeniot ~l. 7 od Zakonot za izmenuvawe i
dopolnuvawe na Zakonot za sledewe na komunikacii proizleguva deka
sudot mo` da izdade usna naredba za sledewe na komunikacii na barawe
na nadle`niot javen obvinitel vo itni slu~ai koga postoi opasnost
od predizvikuvawe na nenadomestliva {teta za uspe{no vodewe na
krivi~nata postapka.
So ovoj ~len se vr{i razrabotka na site nu`ni dejstvija {to gi
prezemaat nadle`nite organi i toa: Ministerstvoto za vnatre{ni raboti,
nadle`niot javen obvinite. istra`niot sudija kako i krivi~niot
sovet na nadle`niot sud vo slu~aite koga istra`niot sud ne se soglasuva
so pismenoto barawe na javniot obvinitel.
Spored na{e mislewe predvidenite merki i dejstvija, predvidenite
rokovi, sostavuvaweto na pismenite barawa, vremeto na sledewe
na komunikacii koe ne mo`e da bide podolgo od 30 dena vklu~uvaj}i
go i vremeto od 48 ~asa za koe e izdadena usnata naredba dovolno jasno
zboruva deka arbitrernosta i samovolieto pri primena na merkata
32

sledewe na komunikacii se svedeni na minimalno nivo da ne re~eme
duri i isklu~eni.
Ottuka, imaj}i go predvid navedenoto smetame deka formulacijata
"koga postoi opasnost od predizvikuvawe na nenadomestliva {teta
za uspe{no vodewe na postapka ne mo`e da pretstavuva osnov za
izrazuvawe na somnenie deka so osporeniot ~len se povreduvaat ustavnite
odredbi od ~l. XIX, 25 i 26 od Ustavot.
4. Od analizata na osporeniot ~l. 11 od izmenite na zakonot so
koj se menuva ~l. 15 od Zakonot za sledewe na komunikacii proizleguva
deka so nego se ureduva pra{aweto na vremetraeweto na merkata sledewe
na komunikacii od 30 dena i mo`nosta na predlog na ovlastenoto
lice od ~l. 9 od Zakonot so dostavuvawe na poseben izve{taj za rezultatite
od sledeweto na komunikacii i pri~inite zaradi koi se bara
prodol`uvawena navedenata merka do javniot obvinitel ili javniot
obvinitel po sopstvena inicijativa }e oceni deka e potrebno prodol`uvawe
na sledewe na komunikacii, pred istekot ili po istekot na
rokot od 30 dena, istra`niot sudija so naredba da go prodol`i rokot
za sledewe na komunikaciite za u{te 30 dena pred istekot na rokot od
30 dena ili po istekot na rokot od 30 dena
Vo slu~aj na nesoglasuvawe na istra`niot sudija za prodol`uvawe
na rokot za sledewe na komunikaciite, soglasno Zakonot za
krivi~nata postapka odlu~uva sovet od trojca sudii na nadle`niot
sud.
Ponatamu od analizata na navedeniot ~len proizleguva deka
istra`niot sudija so naredba mo`e da ovozmo`i prodolo`uvawe na rokot
za sledewe na komunikacii najmnogu vo vkupno traewe od 1 godina.
Imaj}i go predvid navedenoto smetame deka osporenata odredba
ne mo`e da bide dovedena pod somnenie vo odnos na ~l. 8 st. 1 al. 3 ~l.
25 i 26 i Amandman XIX od Ustavot.
Ova zatoa {to, spored na{e mislewe, prodol`uvaweto na rokot
na sledewe na komunikaciite e strogo kontrolirana vo smisla na podnesuvawe
na poseben izve{taj vo koj treba da se navedat rezultatite od
sledeweto i pri~inite poradi koi se bara prodol`uvawe za sekoe novo
prodol`uvawe, pri{to toa prodol`uvawe maksimum mo`e da opfati
period od 1 godina vklu~uvaj}i go i rokot od 30 dena utvrden so prvata
naredba za sledewe na komunikaciite. Ili, poto~no re~eno, smetame
deka vo osporenata odredba postojat dovolno jasni i precizni za{titni
mehanizmi protiv mo`nosta od samovolie i arbitrernost na subjekite
koi se vklu~eni vo sproveduvawe na merkata sledewe na komunikacii
na koj na~in se obezbeduva balans me|u interesite na dr`avata
vo borbata protiv kriminalot i interesite na poedinecot.
Pritoa, smetame deka, sudot ne mo`e da se vpu{ti vo ocenka
dali krajniot rok od 1 godina kako period vo koj mo`e da se bara i
primenuva merkata sledewe na komunikaciite e golem i deka toa e
pra{awe na procena vo oblasta na kriminalnata politika.
33

5. Od analizata na osporeniot ~l. 17 so koj se menuva ~l. 22 od
Zakonot za sledewe na komunikaciite proizleguva deka nadle`niot javen
obvinitel vrz osnova na posebniot izve{taj za sledewe na komunikaciite
i drugite raspolo`ivi dokazi i podatoci ceni dali }e podnese
barawe za sproveduvawe na istraga.
Vo slu~aj koga javniot obvinitel nema da podnese barawe za
sproveduvawe na istraga, materijalite sobrani so sledewe na tie komunikacii
vo zape~atena obvivka se arhiviraat i ~uvaat vo specijalizirani
prostorii vo javnoto obvinitelstvo na na~in i pod uslovi
utvrdeni so propisite za klasificirani informacii do istekot na zakonskiot
utvrden rok za zastarenost na krivi~noto gonewe za delata
za koe bilo naredeno sledewe na komunikaciite, a po istekot na toj
rok podatocite se ni{tat.
Imaj}i ja predvid ustavnata postavenost na javnoto obvinitelstvo
kako edinstven i samostoen dr`aven organ koj gi goni storitelite
na krivi~ni dela i na drugi so zakon utvrdeni kaznivi dela i
vr{i drugi raboti utvrdeni so zakon, kako i institutot zastarenost na
krivi~noto gonewe utvrden vo ~l. 107 od Zakonot za krivi~nata postapka,
smetame deka navodite od inicijativata deka so osporeniot
~len se povreduvale na~eloto na vladeewe na pravoto i odredbite od
~l. 25, 26 i Amandman XIX od Ustavot se neosnovani.
Imeno, spored na{e mislewe, a poa|aj}i od celite na donesuvawe
na Zakonot za sledewe na komunikaciite so koj se ureduva mo{ne
~uvstvitelna materija vo oblasta na pravoto na privatnost, a so cel za
vodewe na poefikasna borba protiv organiziraniot kriminal, i korupcijata
koi dlaboko se navlezeni vo site pori na op{testvenoto `iveewe,
~uvaweto na sobranite dokazi i podatoci za odredeno krivi~no
delo so pomo{ na merkata sledewe na komunikacii do istekot na rokot
za zastarenost na krivi~noto gonewe za toa krivi~no delo e sosema
logi~no i opravdano.
Vo sprotivno dokolku sobranite podatoci vo slu~aite koga ne e
podneseno barawe za sproveduvawe na istraga bidat uni{teni vedna{,
postoi opasnost mnogu bitni podatoci i dokazi da ne mo`at da bidat
iskoristeni vo krivi~nata postapka za krivi~no delo za koe podocna
}e se pokrene istraga.
6. So ogled na faktot {to vo inicijativata se osporuvaat i ~l.
12 i 24 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za sledwe
na komunikacii, a pritoa za niv nema navodi vo nasoka na povreda na
ustavnite odredbi, smetame deka po odnos na ovie ~lenovi inicijativata
treba da se otfrli.
7. [to se odnesuva do navodite od inicijativata so koi se osporuva
~l. 8 od izmenite na Zakonot so koj se bri{e ~l. 12 i ~l. 10 od
izmenite na Zakonot so koj se bri{e ~l. 14 od Zakonot za sledewe na
komunikacii, smetame deka i vo odnos na ovie odredbi Sudot treba da
ja otfrli inicijativata.
34

Ova zatoa {to vo su{tina se bara Sudot da gi ukine osporenite
odredbi 8 i 10 i da gi vrati vo pravniot poredok prethodno va`e~kite
odredbi (12 i 14)
So ogled na navedenoto se p r e d l a g a
1. Predmetot da bide iznesen na sednica na Sudot za razgleduvawe
i odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 4, 5, 7, 9, 10, 11 i 17 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na
Zakonot za sledewe na komunikacii ("SV RM," br. 110/2008), i
3. Sudot da ja otfrli inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta
na ~l. 8, 10, 12 i 24 od Zakonot ozna~en vo t. 2 od predlogot.
**
35

36

4. U. br. 8/2009 (8. 06. 2009)
Osporen akt
^len 3 st. 2 t. 6 od Pravilnikot za kriteriumite za sklu~uvawe
dogovori i za na~inot na pla}awe na zdravstvenite uslugi na zdravstvenite
ustanovi koi vr{at specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena
za{tita, donesen od Upravniot odbor na Fondot za zdravstveno osiguruvawe
na Makedonija ("SV RM," br. 14/2008).
Navodi vo inicijativata
Spored podnositelot na inicijativata, trgnuvaj}i od toa deka
sekoj ima ustavna obvrska da gi namiruva javnite dava~ki (~l. 33 od
Ustavot) i deka vo ramkite na na~inot na pla}awe na javnite dava~ki
postojat mehanizmi za nivno ispolnuvawe, propi{uvaweto na ograni-
~uva~ki uslov i toa so podzakonski akt, kako {to e storeno so osporenata
odredba - da ne mo`e zdravstvenata ustanova da sklu~i dogovor za
obezbeduvawe na zdravstveni uslugi na osigurenite lica vo bolni~kata
zdravstvena za{tita koja ne gi platila pridonesite za zadol`iteno
zdravstveno osiguruvawe, zna~elo pre~ekoruvawe na dozvoleniot
prag i izleguvawe nadvor od soodvetnite zakonski mehanizmi, {to
ustavno i zakonski ne bilo dozvoleno, poradi {to so osporenata odredba
se povreduvale ~l. 8 st. 1 al. 3 i ~l. 51 od Ustavot, Zakonot za
zdravstvenoto osiguruvawe i ~l. 55 st. 2, 56 st. 1 i 61 st. 2 od Zakonot za
organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava.
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud na Republika
Makedonija da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na osporenata odredba.
Sodr`ina na osporenata odredba
^len 3
Za obezbeduvawe na zdravstveni uslugi na osigurenite lica vo
specijalisti~ko-konsultativnata za{tita Fondot za zdravstveno osiguruvawe
na Makedonija (vo natamo{niot tekst: Fond) sklu~uva dogovori
so zdravstvenite ustanovi.
Dogovorite od stav 1 na ovoj ~len se sklu~uvaat dokolku zdravstvenata
ustanova gi ispolnuva slednite kriteriumi:
1. da uka`uva zdravstveni uslugi {to se vo ramkite na dejnosta
za koja e registrirana soglasno Zakonot za zdravstvena za{tita,
37

2. da postojat uslovi za vr{ewe na soodvetna dejnost (prostor,
oprema i kadri),
3. da ima utvrden plan i programa za obezbeduvawe na zdravstveni
uslugi na osigurenite lica,
4. da ima utvrden finansiski plan na potrebnite sredstva za
obezbeduvawe odreden vid i obem na zdravstveni uslugi na osigurenite
lica,
5. da se vklopuva so potrebite na naselenieto na podra~jeto na
zdravstvenata ustanova,
6. da se plateni pridonesite za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe,
(osporen del)
7. da neguva dobri delovni odnosi.
Dogovorite od stav 1 i 2 na ovoj ~len Fondot gi sklu~uva, dokolku
ima utvrdeni sredstva vo buxetot na Fondot za taa namena, po dostavena
ponuda za sklu~uvawe na dogovor pridru`ena so potrebna dokumentacija,
so va`nost na dogovorot za tekovnata godina.
38
Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
141/2007 ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Pravilnikot za kriteriumite za sklu~uvawe na dogovori i za na~in
na pla}awe na zdravstvenite uslugi na zdravstvenite ustanovi koi
vr{at specijalisti~ko-konsultativna stomatolo{ka zdravstvena za{-
tita br. 02-1486/10 donesen od Upravniot odbor na Fondot za zdravstveno
osiguruvawe na Makedonija na 9. 02. 2007 godina ("SV RM," br. 52/
2007).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Spored ~l. 3 od istiot Pravilnik
za obezbeduvawe na zdravstveni uslugi na osigurenite lica vo
specijalisti~ko-konsultativnata stomatolo{ka zdravstvena za{tita
Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija sklu~uva dogovori
so zdravstvenite ustanovi.
Dogovorite od st. 1 na ovoj ~len se sklu~uvaat dokolku zdravstvenata
ustanova gi ispolnuva slednite kriteriumi:
1. da uka`uva zdravstveni uslugi {to se vo ramkite na dejnosta
za koja e registrirana, soglasno so Zakonot za zdravstvenata za{tita,
2. da postojat uslovi za vr{ewe na soodvetnata dejnost (prostor,
oprema i kadri),
3. da se vklopuva so potrebite na naselenieto na podra~jeto na
zdravstvenata ustanova,
4. da se plateni pridonesite za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe,
5. da neguva dobri delovni odnosi.
Dogovorite se sklu~uvaat vrz osnova na dostavena ponuda so
potrebna dokumentacija so va`nost na dogovorot za tekovnata godina.

Osporeniot Pravilnik, spored Sudot, ne e vo nesoglasnost so
Ustavot na Republika Makedonija nitu so odredbite od Zakonot za
zdravstvenata za{tita i Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe, od
pri~ina {to istiot kako podzakonski akt e donesen vrz osnova na ~l.
69 od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe i predviduva operacionalizacija
na zakonot, bidej}i spored ovaa zakonska odredba Fondot ima
ovlastuvawe da donese podzakonski akt so koj }e gi utvrduva kriteriumite
za sklu~uvawe na dogovori i za na~inot na pla}awe na zdravstvenite
uslugi. Tokmu toa, sega so osporeniot Pravilnik e storeno,
odnosno se utvrdeni kriteriumite za sklu~uvawe na dogovori koi decidno
se dadeni vo ~l. 3 od ovoj pravilnik, a ~l. 5, pak, od Pravilnikot
utvrduva koi tro{oci se presmetani vo cenata na zavr{eni specijalisti~ko-konsultativnite
stomatolo{ki zdravstveni uslugi.
Sporno pravno pra{awe
Dali utvrduvaweto vo Pravilnik na kriteriumot - pla}awe na
pridonesi za zdravstveno osiguruvawe za vrabotenite vo ustanovite
koi vr{at specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena za{tita, kako
uslov za sklu~uvawe na dogovor na Fondot za zdravstveno osiguruvawe
so ustanovata, zna~i izleguvawe nadvor od zakonski utvrdenite obvrski
za pla}awe na ovie pridonesi.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, vladeeweto na pravoto e
edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Soglasno ~l. 51 st. 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija
zakonite mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi
so Ustavot i so zakon.
So Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe ("SV RM," br. 25/2000,
34/2000, 96/2000, 50/2001, 11/2002, 31/2003, 84/2005, 37/2006, 18/2007, 36/
2007, 82/2008, 98/2008 i 6/2009) se ureduva zdravstvenoto osiguruvawe na
gra|anite, pravata i obvrskite od zdravstvenoto osiguruvawe, kako i
na~inot na sproveduvawe na zdravstvenoto osiguruvawe (~l. 1).
Spored ~l. 2 na ovoj zakon, zdravstvenoto osiguruvawe se vostanovuva
kako zadol`itelno i dobrovolno. Zadol`itelno zdravstveno
osiguruvawe se ustanovuva za site gra|ani na Republika Makedonija
zaradi obezbeduvawe na zdravstveni uslugi i pari~ni nadomestoci vrz
na~elata na seopfatnost, solidarnost, ednakvost i efektivno koristewe
na sredstvata pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon. Dobrovolno
zdravstveno osiguruvawe se ustanovuva za obezbeduvawe na zdravstveni
uslugi koi ne se opfateni so zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.
39

Soglasno ~l. 3 na istiot zakon, zadol`itelnoto zdravstveno
osiguruvawe go sproveduva Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija
(vo natamo{niot tekst: Fond). Dobrovolno zdravstveno osiguruvawe
mo`at da sproveduvaat dru{tva za osiguruvawe osnovani spored
propisite za osiguruvawe.
Spored ~l. 37 na ovoj zakon, sredstva za zadol`itelnoto zdravstveno
osiguruvawe se obezbeduvaat od:
1) pridonesi od:
- platite i nadomestocite na platite na vrabotenite,
- penziite i nadomestocite od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,
- samovrabotenite lica,
- sredstva za nevrabotenite lica i
- sredstvata na drugite obvrznici na pridones,
2) dopolnitelen pridones za slu~aj na povreda na rabota i
profesionalno zaboluvawe,
3) u~estvo na osigurenicite,
4) buxetot na Republikata,
5) kamati i dividenda,
6) podaroci, legati i
7) drugi prihodi.
Soglasno ~l. 49 st. 1 od ovoj zakon, Fondot vr{i kontrola na
presmetuvaweto i uplatuvaweto na pridonesot za zadol`itelno zdravstveno
osiguruvawe za site obvrznici na pridones.
Soglasno ~l. 63 od istiot zakon, Fondot, vrz osnova na na~elata
na efikasno, efektivno i ekonomi~no koristewe na sredstvata gi pokriva
tro{ocite za:
1) zdravstvenite uslugi opfateni vo osnovniot paket na zdravstvenite
uslugi {to zdravstvenite ustanovi gi pru`aat na osigurenite
lica,
2) lekovi, pomo{ni medicinski materijali koi slu`at za primena
na lekovite i sanitetski materijal potreben za lekuvawe, utvrdeni
so op{t akt,
3) protezi, ortopedski i drugi pomagala, pomo{ni i sanitetski
spravi i materijali i zabotehni~ki sredstva, utvrdeni so op{t akt,
4) pari~ni nadomestoci,
5) investicioni vlo`uvawa za sozdavawe i podobruvawe na
uslovite za uka`uvawe na zdravstveni uslugi na osigurenite lica,
6) vr{eweto na funkcijata na Fondot,
7) del od merkite i aktivnostite za sproveduvawe na preventivnite
i drugi programi za lekuvawe odredeni bolesti, kako i za hendikepiranite
lica, soglasno so Zakonot za zdravstvenata za{tita i
8) drugi potrebi za sproveduvawe na zadol`itelnoto zdravstveno
osiguruvawe.
40

Soglasno ~l. 5 t. 4 od Zakonot za pridonesi od zadol`itelno
socijalno osiguruvawe ("SV RM, br. 142/2008), pridonesot za zdravstveno
osiguruvawe spa|a vo grupata na pridonesi za zadol`itelno socijalno
osiguruvawe. Spored ~l. 6 st. 3 od ovoj zakon, sredstvata sobrani
po osnov na zdravstveno osiguruvawe, kako zadol`itelnoto socijalno
osiguruvawe, se prihod na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na
Makedonija.
Spored ~l. 17 st. 1 od ovoj zakon, pridonesite gi presmetuva,
zadr`uva i uplatuva obvrznikot za presmetka i uplata na pridonesi
pri sekoja isplata na plata ili del od plata, nadomestok na plata, penzija,
odnosno drug pari~en nadomestok.
Od analizata na navedenite zakonski odredbi proizleguva deka
pridonesot za zdravstveno osiguruvawe pretstavuva pridones za zadol-
`itelno socijalno osiguruvawe koe obvrznikot za presmetka i uplata
na pridonesi go upla}a vo korist na Fondot za zdravstveno osiguruvawe
pri sekoja isplata na plata ili del od plata, nadomestok na plata,
penzija, odnosno drug pari~en nadomestok, poradi {to ovie sredstva
se glaven izvor na prihod na Fondot, koj e edinstvena finansiska
institucija ovlastena za sproveduvawe na zadol`itelnoto zdravstveno
osiguruvawe za site gra|ani na Republika Makedonija. Fondot vo ramkite
na planiranite sredstva, za sekoja godina utvrduva plan i programa
za zdravstvenite uslugi koi se finansiraat od sredstvata na zadol-
`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.
Spored ~l. 68-a od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe, Fondot
e kupuva~ na zdravstveni uslugi vo interes na osigurenite lica. Vo
zavisnost od potrebite za zdravstvenite uslugi i utvrdenite sredstva
za taa namena vo buxetot na Fondot, Fondot kupuva zdravstveni uslugi
za {to sklu~uva i raskinuva dogovori so zdravstvenite ustanovi.
Soglasno ~l. 69 na istiot zakon, Fondot so op{t akt utvrduva
kriteriumi za sklu~uvawe na dogovori so zdravstvenite ustanovi za
kupuvawe na osnovnite zdravstveni uslugi od ovoj zakon, na~inot na
sklu~uvaweto na dogovorite i za na~inot na pla}aweto na zdravstvenite
uslugi spored:
- brojot na osigurenite lica vo primarnata zdravstvena za{-
tita,
- ceni na zavr{eni zdravstveni uslugi vo specijalisti~ko- konsultativna
zdravstvena za{tita,
- ceni na zdravstveni uslugi grupirani vo DSG vo bolni~ka
zdravstvena za{tita za akutna nega na hospitalizirani bolni,
- utvrdenite ceni na zdravstvenite uslugi,
- programite za oddelni vidovi zdravstvena za{tita, odnosno
uslugi,
- utvrdenite sredstva vo Buxetot na Fondot po nameni i
- drugi kriteriumi.
41

Ministerot za zdravstvo dava soglasnost na op{tiot akt od st.
1 na ovoj ~len.
Vrz osnova na navedenata zakonska odredba, Upravniot odbor na
Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija, donel Pravilnik
za kriteriumite za sklu~uvawe dogovori i za na~inot na pla}awe na
zdravstvenite uslugi na zdravstvenite ustanovi koi vr{at specijalisti~ko-konsultativna
zdravstvena za{tita. So ~l. 3 od ovoj pravilnik,
Fondot gi utvrdil kriteriumite za sklu~uvawe dogovor so zdravstvenite
ustanovi koi vr{at specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena
za{tita, pri {to, vo osporeniot st. 2 t. 6 na ovoj pravilnik, kako kriterium
od koj zavisi sklu~uvaweto na dogovorot, go utvrdil i redovnoto
pla}awe na pridonesite za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe od
strana na zdravstvenata ustanova koja saka da sklu~i dogovor so
Fondot.
Navodite vo inicijativata deka propi{uvaweto na vakviot
kriterium zna~elo pre~ekoruvawe na dozvoleniot prag i izleguvawe
nadvor od soodvetnite zakonski mehanizmi za obezbeduvawe naplata na
pridonesot za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe, {to ustavno i
zakonski ne bilo dozvoleno, smetame deka se neosnovani.
Ova od pri~ina {to obvrskata za uplata na pridonesot za zdravstveno
osiguruvawe e utvrdena so zakon, taa e zadol`itelna za site
osigurenici utvrdeni so zakon, a obvrznik za uplata na pridonesot e
rabotodava~ot. Toa zna~i deka rabotodava~ot, odnosno vo konkretniot
slu~aj ustanovata koja vr{i specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena
za{tita, kako rabotodava~ za svoite vraboteni, pridonesot za
zdravstveno osiguruvawe za vrabotenite go presmetuva, zadr`uva i
uplatuva pri sekoja isplata na plata ili del od plata ili nadomestok
na plata, pod zakana za prekr{o~na odgovornost. Redovno uplateniot
pridones za zdravstveno osiguruvawe e osnov za ostvaruvawe na pravata
od zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe – obezbeduvawe na osnovni
zdravstveni uslugi i isplata na pari~ni nadomestoci utvrdeni so
zakon.
Vo ovaa smisla, smetame deka uslovuvaweto na sklu~uvawe na
dogovor na ustanovata so Fondot, so redovnoto pla}awe na ovie nadomestoci
za svoite vraboteni, e vo funkcija na za{tita na pravata od
raboten odnos na vrabotenite vo ustanovata, utvrdeni so zakon, koi
fakti~ki ja pru`aat potrebnata zdravstvena usluga, {to od druga strana
zna~i garancija za nepre~eno ostvaruvawe na dejnosta na ustanovata,
odnosno pru`awe specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena za{tita
na osigurenicite koi redovno gi pla}aat svoite zakonski obvrski za
zdravstveno osiguruvawe. Stanuva zbor za zakonski utvrdena obvrska,
so zakonski utvrdena dinamika na uplata, odnosno realizacija, poradi
{to, smetame deka so osporenata odredba ne se utvrduva izvorno nitu
obvrska, nitu na~in na izvr{uvawe na taa obvrska, tuku samo u{te
edna{ se naglasuva zna~eweto na zakonski utvrdenata obvrska, imaj}i
42

predvid deka od ovie sredstva se finansira rabotata na Fondot, no i
rabotata na ustanovata, odnosno tie se uslov za obezbeduvawe kontinuirana
zdravstvena za{tita, {to e vo ramkite na zakonskite re{enija
vo sferata na zdravstvenoto osiguruvawe.
Trgnuvaj}i od faktot deka osporeniot pravilnik e podzakonski
akt donesen vrz osnova na ~l. 69 od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe
i pretstavuva operacionalizacija na zakonot i deka so istiot ne
se nadminuvaat ramkite na Ustavot i zakonot, pred Sudot ne se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporenata odredba od Pravilnikot so
Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe i so ~l. 55 st. 1 i 56 st. 1 od Zakonot
za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava.
Vrz osnova na navedenoto, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe.
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i
zakonitosta na ~l. 3 st. 2 t. 6 od Pravilnikot za kriteriumite za sklu-
~uvawe dogovori i za na~inot na pla}awe na zdravstvenite uslugi na
zdravstvenite ustanovi koi vr{at specijalisti~ko-konsultativna
zdravstvena za{tita, donesen od Upravniot odbor na Fondot za zdravstveno
osiguruvawe na Makedonija ("SV RM," br. 14/2008).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 8 juli 2009 godina,
donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i
zakonitosta na ~len 3 stav 2 to~ka 6 od Pravilnikot za kriteriumite
za sklu~uvawe dogovori i za na~inot na pla}awe na zdravstvenite
uslugi na zdravstvenite ustanovi koi vr{at specijalisti~ko-konsultativna
zdravstvena za{tita, donesen od Upravniot odbor na Fondot
za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 14/2008).
2. Stamen Filipov od Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na odredbite od Pravilnikot ozna~en vo to~ka 1 od
ova re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata, trgnuvaj}i od toa deka
sekoj ima ustavna obvrska da gi namiruva javnite dava~ki (~len 33 od
Ustavot) i deka vo ramkite na na~inot na pla}awe na javnite dava~ki
postojat mehanizmi za nivno ispolnuvawe, propi{uvaweto na ograni-
~uva~ki uslov, i toa so podzakonski akt, kako {to e storeno so ospor-
43

enata odredba - da ne mo`e zdravstvenata ustanova da sklu~i dogovor za
obezbeduvawe na zdravstveni uslugi na osigurenite lica vo bolni~kata
zdravstvena za{tita koja ne gi platila pridonesite za zadol`itelno
zdravstveno osiguruvawe, zna~elo pre~ekoruvawe na dozvoleniot
prag i izleguvawe nadvor od soodvetnite zakonski mehanizmi, {to ustavno
i zakonski ne bilo dozvoleno, poradi {to so osporenata odredba
se povreduvale ~len 8 stav 1 alineja 3 i ~len 51 od Ustavot, Zakonot za
zdravstvenoto osiguruvawe i ~lenovite 55 stav 2, 56 stav 1 i 61 stav 2
od Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava.
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud na Republika
Makedonija da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na osporenata odredba.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 3 stav 2 to~ka 6
od Pravilnikot za kriteriumite za sklu~uvawe dogovori i za na~inot
na pla}awe na zdravstvenite uslugi na zdravstvenite ustanovi koi
vr{at specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena za{tita, za obezbeduvawe
na zdravstveni uslugi na osigurenite lica vo specijalisti~kokonsultativnata
za{tita, Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija
sklu~uva dogovori so zdravstvenite ustanovi, dokolku zdravstvenata
ustanova go ispolnuva kriteriumot - da se plateni pridonesite
za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe.
4. Soglasno ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, vladeeweto na
pravoto e edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
Soglasno ~len 51 stav 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija
zakonite mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi
so Ustavot i so zakon.
So Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 25/2000, 34/2000, 96/2000, 50/2001, 11/2002,
31/2003, 84/2005, 37/2006, 18/2007, 36/2007, 82/2008, 98/2008 i 6/2009) se
ureduva zdravstvenoto osiguruvawe na gra|anite, pravata i obvrskite
od zdravstvenoto osiguruvawe, kako i na~inot na sproveduvawe na
zdravstvenoto osiguruvawe (~l. 1).
Spored ~len 2 na ovoj zakon, zdravstvenoto osiguruvawe se ustanovuva
kako zadol`itelno i dobrovolno. Zadol`itelno zdravstveno
osiguruvawe se ustanovuva za site gra|ani na Republika Makedonija
zaradi obezbeduvawe na zdravstveni uslugi i pari~ni nadomestoci vrz
na~elata na seopfatnost, solidarnost, ednakvost i efektivno koristewe
na sredstvata pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon. Dobrovolno
zdravstveno osiguruvawe se ustanovuva za obezbeduvawe na zdravstveni
uslugi koi ne se opfateni so zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.
Soglasno ~len 3 na istiot zakon, zadol`itelnoto zdravstveno
osiguruvawe go sproveduva Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija
(vo natamo{niot tekst: Fond). Dobrovolno zdravstveno osigu-
44

uvawe mo`at da sproveduvaat dru{tva za osiguruvawe osnovani spored
propisite za osiguruvawe.
Spored ~len 37 na ovoj zakon, sredstva za zadol`itelnoto zdravstveno
osiguruvawe se obezbeduvaat od:
1) pridonesi od:
- platite i nadomestocite na platite na vrabotenite,
- penziite i nadomestocite od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,
- samovrabotenite lica,
- sredstva za nevrabotenite lica i
- sredstvata na drugite obvrznici na pridones
2) dopolnitelen pridones za slu~aj na povreda na rabota i profesionalno
zaboluvawe,
3) u~estvo na osigurenicite,
4) buxetot na Republikata,
5) kamati i dividenda,
6) podaroci, legati i
7) drugi prihodi.
Soglasno ~len 49 stav 1 od ovoj zakon, Fondot vr{i kontrola na
presmetuvaweto i uplatuvaweto na pridonesot za zadol`itelno zdravstveno
osiguruvawe za site obvrznici na pridones.
Soglasno ~len 63 od istiot zakon, Fondot, vrz osnova na na~elata
na efikasno, efektivno i ekonomi~no koristewe na sredstvata gi
pokriva tro{ocite za:
1) zdravstvenite uslugi opfateni vo osnovniot paket na zdravstvenite
uslugi {to zdravstvenite ustanovi gi pru`aat na osigurenite
lica,
2) lekovi, pomo{ni medicinski materijali koi slu`at za primena
na lekovite i sanitetski materijal potreben za lekuvawe, utvrdeni
so op{t akt,
3) protezi, ortopedski i drugi pomagala, pomo{ni i sanitetski
spravi i materijali i zabotehni~ki sredstva, utvrdeni so op{t akt,
4) pari~ni nadomestoci,
5) investicioni vlo`uvawa za sozdavawe i podobruvawe na
uslovite za uka`uvawe na zdravstveni uslugi na osigurenite lica,
6) vr{eweto na funkcijata na Fondot,
7) del od merkite i aktivnostite za sproveduvawe na preventivnite
i drugi programi za lekuvawe odredeni bolesti, kako i za hendikepiranite
lica, soglasno so Zakonot za zdravstvenata za{tita i
8) drugi potrebi za sproveduvawe na zadol`itelnoto zdravstveno
osiguruvawe.
Soglasno ~len 5 to~ka 4 od Zakonot za pridonesi od zadol-
`itelno socijalno osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 142/2008), pridonesot za zdravstveno osiguruvawe spa|a vo
grupata na pridonesi za zadol`itelno socijalno osiguruvawe. Spored
45

~len 6 stav 3 od ovoj zakon, sredstvata sobrani po osnov na zdravstveno
osiguruvawe, kako zadol`itelnoto socijalno osiguruvawe, se prihod
na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija.
Spored ~len 17 stav 1 od ovoj zakon, pridonesite gi presmetuva,
zadr`uva i uplatuva obvrznikot za presmetka i uplata na pridonesi
pri sekoja isplata na plata ili del od plata, nadomestok na plata, penzija,
odnosno drug pari~en nadomestok.
Od analizata na navedenite zakonski odredbi proizleguva deka
pridonesot za zdravstveno osiguruvawe pretstavuva pridones za zadol`itelno
socijalno osiguruvawe koe obvrznikot za presmetka i uplata
na pridonesi go upla}a vo korist na Fondot za zdravstveno osiguruvawe
pri sekoja isplata na plata ili del od plata, nadomestok na
plata, penzija, odnosno drug pari~en nadomestok, poradi {to ovie sredstva
se glaven izvor na prihod na Fondot, koj e edinstvena finansiska
institucija ovlastena za sproveduvawe na zadol`itelnoto zdravstveno
osiguruvawe za site gra|ani na Republika Makedonija. Fondot
vo ramkite na planiranite sredstva, za sekoja godina utvrduva plan i
programa za zdravstvenite uslugi koi se finansiraat od sredstvata na
zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.
Spored ~len 68-a od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe,
Fondot e kupuva~ na zdravstveni uslugi vo interes na osigurenite
lica. Vo zavisnost od potrebite za zdravstvenite uslugi i utvrdenite
sredstva za taa namena vo buxetot na Fondot, Fondot kupuva zdravstveni
uslugi za {to sklu~uva i raskinuva dogovori so zdravstvenite
ustanovi.
Soglasno ~len 69 na istiot zakon, Fondot so op{t akt utvrduva
kriteriumi za sklu~uvawe na dogovori so zdravstvenite ustanovi za
kupuvawe na osnovnite zdravstveni uslugi od ovoj zakon, na~inot na
sklu~uvaweto na dogovorite i za na~inot na pla}aweto na zdravstvenite
uslugi spored:
- brojot na osigurenite lica vo primarnata zdravstvena za{-
tita;
- ceni na zavr{eni zdravstveni uslugi vo specijalisti~ko- konsultativna
zdravstvena za{tita,
- ceni na zdravstveni uslugi grupirani vo DSG vo bolni~ka
zdravstvena za{tita za akutna nega na hospitalizirani bolni,
- utvrdenite ceni na zdravstvenite uslugi,
- programite za oddelni vidovi zdravstvena za{tita, odnosno
uslugi,
- utvrdenite sredstva vo Buxetot na Fondot po nameni i
- drugi kriteriumi.
Ministerot za zdravstvo dava soglasnost na op{tiot akt od
stav 1 na ovoj ~len.
Vrz osnova na navedenite zakonski odredbi, Upravniot odbor
na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija, donel Pravil-
46

nik za kriteriumite za sklu~uvawe dogovori i za na~inot na pla}awe
na zdravstvenite uslugi na zdravstvenite ustanovi koi vr{at specijalisti~ko-konsultativna
zdravstvena za{tita. So ~len 3 od ovoj pravilnik,
Fondot gi utvrdil kriteriumite za sklu~uvawe dogovor so zdravstvenite
ustanovi koi vr{at specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena
za{tita, pri {to, vo osporeniot stav 2 to~ka 6 na ovoj pravilnik,
kako kriterium od koj zavisi sklu~uvaweto na dogovorot, go utvrdil i
redovnoto pla}awe na pridonesite za zadol`itelno zdravstveno
osiguruvawe od strana na zdravstvenata ustanova koja saka da sklu~i
dogovor so Fondot.
Navodite vo inicijativata deka propi{uvaweto na vakviot
kriterium zna~elo pre~ekoruvawe na dozvoleniot prag i izleguvawe
nadvor od soodvetnite zakonski mehanizmi za obezbeduvawe naplata na
pridonesot za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe, {to ustavno i
zakonski ne bilo dozvoleno, Sudot gi oceni kako neosnovani.
Ova od pri~ina {to obvrskata za uplata na pridonesot za zdravstveno
osiguruvawe e utvrdena so zakon, taa e zadol`itelna za site
osigurenici utvrdeni so zakon, a obvrznik za uplata na pridonesot e
rabotodava~ot. Toa zna~i deka rabotodava~ot, odnosno vo konkretniot
slu~aj ustanovata koja vr{i specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena
za{tita, kako rabotodava~ za svoite vraboteni, pridonesot za
zdravstveno osiguruvawe za vrabotenite go presmetuva, zadr`uva i
uplatuva pri sekoja isplata na plata ili del od plata ili nadomestok
na plata, pod zakana za prekr{o~na odgovornost. Redovno uplateniot
pridones za zdravstveno osiguruvawe e osnov za ostvaruvawe na pravata
od zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe - obezbeduvawe na osnovni
zdravstveni uslugi i isplata na pari~ni nadomestoci utvrdeni so
zakon.
Vo ovaa smisla, spored Sudot, uslovuvaweto na sklu~uvawe na
dogovor na ustanovata so Fondot, so redovnoto pla}awe na ovie nadomestoci
za svoite vraboteni, e vo funkcija na za{tita na pravata od
raboten odnos na vrabotenite vo ustanovata, utvrdeni so zakon, koi
fakti~ki ja pru`aat potrebnata zdravstvena usluga, {to od druga strana
zna~i garancija za nepre~eno ostvaruvawe na dejnosta na ustanovata,
odnosno pru`awe specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena za{tita
na osigurenicite koi redovno gi pla}aat svoite zakonski obvrski za
zdravstveno osiguruvawe. Stanuva zbor za zakonski utvrdena obvrska,
so zakonski utvrdena dinamika na uplata, odnosno realizacija, poradi
{to, Sudot utvrdi deka so osporenata odredba ne se utvrduva izvorno
nitu obvrska, nitu na~in na izvr{uvawe na taa obvrska, tuku samo
u{te edna{ se naglasuva zna~eweto na zakonski utvrdenata obvrska,
imaj}i predvid deka od ovie sredstva se finansira rabotata na Fondot,
no i rabotata na ustanovata, odnosno tie se uslov za obezbeduvawe
kontinuirana zdravstvena za{tita, {to e vo ramkite na zakonskite
re{enija vo sferata na zdravstvenoto osiguruvawe.
47

Trgnuvaj}i od faktot deka osporeniot pravilnik e podzakonski
akt donesen vrz osnova na ~lenot 69 od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe
i pretstavuva operacionalizacija na Zakonot i deka so
istiot ne se nadminuvaat ramkite na Ustavot i Zakonot, pred Sudot ne
se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata odredba od Pravilnikot
so ~len 8 stav 1 alineja 3 i ~len 51 od Ustavot, so Zakonot za
zdravstvenoto osiguruvawe i so ~lenovite 55 stav 1 i 56 stav 1 od Zakonot
za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi, vo sostav
od pretsedatelot na Sudot, d-r Trendafil Ivanovski i sudiite:
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko
Naumoski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
48

5. U. br. 262/2008 (8. 06. 2009)
Osporen akt
^len 14 st. 1 t. 3 i 4 i ~l. 15 od Zakonot za pridonesi od zadol-
`itelno socijalno osiguruvawe ("SV RM," br. 142/2008).
NAPOMENA: po podnesuvaweto na inicijativata, donesen e
Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za pridonesi od zadol`itelno
socijalno osiguruvawe ("SV RM," br. 64/2009), so koi se
izmeneti osporenite odredbi od Zakonot.
Navodi vo inicijativata
- Spored advokatot Pano Dimitrovski od Skopje, kako podnositel
na inicijativata, so osporeniot ~l. 14 st. 1 t. 4 bilo propi{ano
deka osnovicata za presmetka i pla}awe na pridonesite za samovrabotenite
lica koi vr{at profesionalna i druga intelektualna usluga i
licata od ~l. 7 st. 1 t. 10 i 11 na istiot zakon, bila dve prose~ni plati
vo Republikata, dodeka za site drugi obvrznici ovaa osnovica bila
ili prose~nata plata ili visinata na platite, penziite i nadomestocite,
so {to se vr{ela diskriminacija i stavawe na ovie obvrznici vo
ponepovolna polo`ba so drugite obvrznici.
^lenot 15 od Zakonot bil pove}ekratno protivustaven i nepraveden
vo odnos na prethodno navedenata odredba, zatoa {to so ovoj
~len se odreduvala u{te pogolema, ne samo diskriminacija i stavawe
vo ponepovolna polo`ba, tuku i ~ista dr`avna eksploatacija i tortura
na del od nejzinite pripadnici, vo ovoj slu~aj del od obvrznicite
za pla}awe pridonesi. Na ovie subjekti ne smeelo da im se uskrati
pravoto visinata na osnovicata da ne mo`e da bide poniska od 50% od
prose~nata plata po rabotnik vo Republika Makedonija, kakvo pravo
se utvrduvalo za del od obvrznicite za pla}awe pridonesi.
Poradi navedenoto, osporenite odredbi ne bile vo soglasnost
so ~l. 9 od Ustavot, poradi {to se predlaga Ustavniot sud da povede
postapka za ocenuvawe na nivnata ustavnost.
- Spored podnositelot na inicijativata Todor Pqakov, so
osporenite odredbi od ~l. 14 st. 1 t. 3 i 4 od Zakonot se utvrduvala poinakva
osnovica za presmetka i pla}awe na pridonesite od ostanatite
49

obvrznici utvrdeni vo ~l. 14 od Zakonot, so {to tie osigurenici ne
bile ednakvi vo odnos na ostanatite osigurenici za koi bila opredelena
druga osnovica za presmetka i pla}awe na pridonesite, poradi {to
osporenite odredbi bile sprotivni na ~l. 9 st. 2 od Ustavot i se predlaga
Ustavniot sud da gi poni{ti.
- Spored Advokatskata komora na Republika Makedonija, kako
podnositel na inicijativata, so osporenata odredba od ~l. 14 st. 1 t. 4
od Zakonot, na odreden krug na lica koi vr{at profesionalna i druga
intelektualna usluga, kako i na samostojnite umetnici i vrvnite sportisti,
im se nametnuvale poinakvi obvrski, pogolemi obvrski od obvrskite
koi im se nametnuvale na ostanatite gra|ani. Taka, dodeka osnovica
za presmetka na pridonesi za ostanatite gra|ani, soglasno ~l. 14
st. 1 t. 1 od Zakonot bila "plata," koe ne{to sekako podrazbiralo plata
soglasno grankata na dejnost vo koja e grupiran rabotodava~ot, za
krugot na lica opfateni so osporenata t. 4 na istiot ~len, kako osnovica
za presmetka na pridonesi se zemal iznosot na "dve prose~ni plati
vo Republikata." Na toj na~in gra|anite opfateni vo t. 4 od ovoj
~len se stavale vo neednakva polo`ba so ostanatite gra|ani. Dopolnitelno,
ne samo {to gra|anite na ovoj na~in se stavale vo neednakva
polo`ba i na odreden krug na gra|ani im se nametnuvala dvojna dava-
~ka vo sporedba so ostanatite gra|ani, tuku se odelo i na eden odamna
napu{ten princip na "uramnilovka," kade nezavisno od grankata na
dejnost vo koja e rasporedeno samovrabotenoto lice, toa e dol`no da
pla}a pridonesi na nivo na prosek na Republikata, nezavisno od dohodovnosta
na dejnosta so koja se bavi, a koja e determinirana od grankata
na dejnost vo koja toj kako subjekt e rasporeden. Na toj na~in, samovrabotenite
lica nezavisno dali vr{at stopanska ili nestopanska
dejnost, dohodovna ili nedohodovna dejnost, }e pla}aat pridonesi na
dve prose~ni plati vo Republikata. Vakvata opredelba ne nao|ala
svoja logika nitu vo ekonomskata opravdanost, a sekako zna~ela nametnuvawe
na odreden krug na gra|ani obvrski vo dvoen iznos vo sporedba
so drugite gra|ani, poradi {to osporenata odredba bila vo sprotivnost
so ~l. 9 od Ustavot.
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da ja ukine osporenata
odredba kako neustavna.
Istovremeno, se predlaga soglasno ~l. 27 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija, Ustavniot sud da donese re{enie
so koe }e gi zapre od izvr{uvawe site poedine~ni akti i dejstvija koi
}e se prezemaat vrz osnova na osporenata odredba, do donesuvawe na kone~na
odluka po podnesenata inicijativa. Ova bilo nu`no od pri~ina
{to mo`ele da nastanat {tetni posledici po odnos na licata ~ii prava
bile o{teteni so osporenata zakonska odredba i koi bile staveni
vo ponepovolna polo`ba vo odnos na drugite gra|ani. Imeno, Zakonot
50

il vo primena od 01. 01. 2009 godina i ve}e so isplatata na platata za
mesec januari 2009 godina, koja }e se presmetuvala najdocna do 10 fevruari
2009 godina, }e po~nel da proizveduva posledici.
- Spored Zanaet~iskata komora Skopje, kako podnositel na inicijativata,
osporeniot ~l. 14 st. 1 t. 3 od Zakonot bil vo sprotivnost
so ~l. 55 st. 2 od Ustavot. Osporenata odredba sozdavala ponepovolni
uslovi za stopanisuvawe na zanaet~istvoto vo odnos na golemoto stopanstvo
i ne sozdavala ednakvi uslovi za stopanisuvawe so industrijata,
{to navistina bilo nepravedno i protivustavno i pretstavuvalo
povreda na pravoto na ednakva pravna polo`ba na site subjekti na pazarot.
Imeno, vo osporeniot ~l. 14 st. 1 t. 3 od Zakonot bilo propi{ano
deka za samovraboteno lice koe vr{i samostojna ekonomska dejnost,
vo koja grupa spa|aat zanaet~iite i trgovcite poedinci koi vr{at ekonomska
dejnost, osnovicata za presmetuvawe i pla}awe na danoci i
pridonesi bila prose~nata plata vo Republikata, a za upravitel na
trgovsko dru{tvo, DOO, DOOEL, AD, osnovica za presmetuvawe i
pla}awe na danoci i pridonesi bila 50% od prose~nata plata vo Republikata.
Toa zna~elo deka ako nekoj ima kapital i osnova kapitalno
dru{tvo i e upravitel, }e pla}a danoci i pridonesi na 50% od prose~nata
plata, a ako e lice koe se samovrabotuva i vrabotuva i drugi
lica i spored site kategorii se smeta za mikro i mal biznis, }e pla}a
danoci i pridonesi na prose~na plata. Ova bilo ekonomski neopravdano
i protivustavno bidej}i so vakvata odredba ne samo {to ne bile
staveni vo ramnopravna polo`ba, tuku se sozdavale neednakvi uslovi
za stopanisuvawe vo zavisnost od toa kakov praven status e izbran za
deluvawe, dali e registriran kako fizi~ko lice vo forma na zanaet-
~ija vo registarot na zanaet~ii {to go vodi Zanaet~iskata komora ili
kako trgovec poedinec registriran vo Trgovskiot registar, vo koj slu-
~aj }e pla}a danok i pridonesi na prose~na plata vo Republikata, a
ako e izbrana forma na pravno lice, DOO, DOOEL, AD, osnovica za
presmetuvawe i pla}awe na danoci i pridonesi }e bide 50% od prose~nata
plata vo Republikata. Koja bila celta na Vladata na Republika
Makedonija so donesuvawe na navedenoto zakonsko re{enie so koe fizi~kite
lica koi vr{at dejnost i vo Zakonot se dadeni kako kategorija
"samovraboteno lice" i koi vr{at zanaet~iski dejnosti, trgovija na
malo, ugostitelski dejnosti, prevoz na patnici i stoki i sl. i koi
ostvaruvaat najniski primawa vo dr`avata da pla}aat danoci i pridonesi
od plata na minimalna osnovica od prose~na plata vo Republikata,
a upravitelite na trgovskite dru{tva da pla}aat danoci i pridonesi
na minimalna osnovica od 50% od prose~nata plata. Ovie dejnosti
bile najmalite biznisis vo dr`avata za koi dr`avata so svoite
programi i strategii za ekonomski razvoj, se deklarilala deka gi poddr`uva
i pottiknuva malite i sredni pretprijatija, a ovie fizi~ki
51

lica bile mikro biznisi i tie so ovoj zakon se optovaruvale so danoci
i pridonesi vo vkupen iznos pove}e od industrijata. So vakvo zakonsko
re{enie najgolem del od zanaet~iite i trgovcite poedinci }a zatvorele,
}e gi otpu{ele vrabotenite, a tie }e barale na~in da rabotat na
crno za da mo`at da egzistiraat. Dali bila potrebna vakva zakonska
odredba vo vakva ekonomska sostojba vo koja se nao|alo na{eto stopanstvo,
so koja Vladata namesto da go potpomaga maliot biznis koj e
osnova za prerasnuvawe vo pogolem biznis, toj se ostvaruva so pove}e
danoci i pridonesi i se sozdavaat uslovi za prestanok na dejnosta. Ova
bila kategorija na vr{iteli na dejnost koi se esnafi i za svoite obvrski
odgovaraat so celiot svoj imot i od dr`avata nikoga{ ni{to ne
barale, a sekoga{ gi ispolnuvale svoite obvrski za pla}awe danoci i
pridonesi. Ako ne se ovozmo`elo na zanaet~iite "samovraboteni
lica" osnovica za presmetuvawe i pla}awe pridonesi da iznesuva 50%
od prose~nata plata vo Republikata, site znaet~ii }e gi zatvorele zanaet~iskite
du}ani i }e rabotele na crno i od ~esni i vredni stopanstvenici,
esnafi, }e se sozdadele novi socijalni slu~ai, a so toa }e se
zgolemela i nevrabotenosta.
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na osporenata odredba .
- Spored advokat Vladimir Stefanovski, kako podnositel na
inicijativata, so osporeniot ~l. 14 st. 1 t. 4 od Zakonot dr`avata ja
opredeluvala platata na samovrabotenite lica i na licata koi vr{at
profesionalna i druga intelektualna usluga, na nivo na dve prose~ni
bruto plati, {to bilo direktno sprotivno na Ustavot i negovite na~ela.
Vo dr`ava koja ima pazarno stopanstvo nikoj ne mo`el da im opredeli
na privatnite vr{iteli na dejnost, kolku prihod }e ostvarat i
kolkava plata }e zemat. Vo kapitalisti~kite dr`avi, vo edna ista dejnost,
odredeni subjekti poradi svojata sposobnost, ostvaruvale ogromni
prihodi, a drugi propa|ale. Tokmu tuka bila i prednosta na pazarnoto
stopanstvo i kapitalizmot kako sistem, bidej}i postoel natprevar
na subjektite koi se vklu~eni na pazarot, pri {to samo tie {to nudele
najdobri proizvodi i uslugi, uspevale da ostvarat solidni prihodi,
a tie {to ne nudele kvalitetni uslugi i proizvodi - propa|ale.
Poradi navedenoto, osporenata odredba od Zakonot bila vo
sprotivnost so na~elata na Ustavot, i toa vladeewe na pravoto, ekonomskata
blagosostojba i napredok na li~niot i zaedni~kiot `ivot na
gra|anite, kako i so ~l. 9 st. 2 koj propagira ednakvost na gra|anite
pred Ustavot i zakonite, ~l. 32 st. 3, kade {to se naveduva deka sekoj
vraboten ima pravo na soodvetna zarabotuva~ka i ~l. 55 st. 1 i 2 od
Ustavot spored koj se garantira slobodata na pazarot i pretpriemni-
{tvoto i Republikata obezbeduva ednakva pravna polo`ba na site subjekti
na pazarot.
Vo inicijativata se naveduva deka podnositelot na inicijativata
ima soznanija deka Vladata }e predlo`i izmeni na osporenoto
52

zakonsko re{enie, vo smisla na uka`uvawata so inicijativata, odnosno
deka predlogot za zakonskata izmena ve}e bil dostaven do Sobranieto
na Republika Makedonija, no poradi postapkata za sproveduvawe
na lokalnite i pretsedatelskite izbori koja e vo tek, Sobranieto
nema da raboti, poradi {to }e dojde do primena na osporenoto re{enie
i onie koi nema da go ispo~ituvaat, }e bidat kazneti vo soglasnost
so ~l. 28 od istiot zakon. Poradi toa, se predlaga Ustavniot sud da ja
poni{ti osporenata odredba.
Sodr`ina na osporenite odrebi vo tekst koj se osporuva
^len 14
(1) Osnovica za presmetka i pla}awe na pridonesi e:
1) plata, dopolnitelni primawa od raboten odnos utvrdeni vo
zakonot koj gi ureduva rabotnite odnosi, kolektiven dogovor i dogovorot
za vrabotuvawe, za lice vo raboten odnos,
2) plata za rabota so skrateno rabotno vreme, odnosno za ~asovite
pominati na rabota, i dopolnitelni primawa od raboten odnos
utvrdeni vo zakonot koj gi ureduva rabotnite odnosi, kolektiven dogovor
i dogovorot za vrabotuvawe, za rabotnik koj raboti so skrateno
rabotno vreme,
3) prose~na plata vo Republikata objavena vo tekovniot mesec
za samovraboteno lice koe vr{i samostojna ekonomska dejnost, lice od
~lenot 10 stav (1) to~ka 13 i lice od ~lenot 10 stav (2) na ovoj zakon;
4) iznos od dve prose~ni plati vo Republikata objavena vo tekovniot
mesec za samovraboteno lice koe vr{i profesionalna i druga
intelektualna usluga i lice od ~lenot 7 stav (1) to~ki 10 i 11 na ovoj
zakon; (osporen del)
5) prose~na plata na rabotnikot ostvarena vo godina pred upatuvawe
na rabota vo stranstvo, usoglasena za prose~en mese~en porast
na platite kaj rabotodava~ot, za rabotnik koj e upaten na rabota vo
zemji so koi Republika Makedonija nema sklu~eno ili prezemeno dogovor
za socijalno osiguruvawe, za rabotnik koj e upaten na rabota vo
stranstvo od rabotodava~,
6) prose~na plata na rabotnikot ostvarena vo godinata pred
upatuvawe na rabota vo stranstvo, usoglasena za prose~en mese~en porast
na platite kaj rabotodava~ot i platata {to ja prima vo stranstvo,
vo zemji so koi Republika Makedonija ima sklu~eno ili prezemeno
dogovor za socijalno osiguruvawe, za rabotnik koj e upaten na rabota
vo stranstvo od rabotodava~,
7) penzijata, odnosno visinata na nadomestokot za korisnikot
na penzija, odnosno nadomestok spored propisite na penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe, za korisnik na doma{na i/ili stranska penzija,
53

8) nadomestok na plata za vreme na privremena spre~enost za
rabota poradi bolest i povreda i otsutstvo od rabota poradi bremenost,
ra|awe i maj~instvo, za korisnik na pari~en nadomestok,
9) nadomestok za skrateno rabotno vreme za nega i ~uvawe na
pote{ko hendikepirano dete, za korisnik na nadomestok,
10) nadomestok na plata za vreme na profesionalna rehabilitacija,
za korisnik na nadomestok,
11) nadomestok vo slu~aj na nevrabotenost, za nevraboteni lica
korisnici na pari~en nadomestok za vreme na privremena nevrabotenost,
12) 20% od prose~no isplatenata mese~na plata po rabotnik vo
Republikata objavena vo tekovniot mesec, za individualen zemjodelec,
13) prose~na plata vo Republikata objavena vo tekovniot mesec
za dr`avjanin na Republika Makedonija vraboten vo stranstvo, ako za
toa vreme ne e zadol`itelno osiguren kaj stranski nositel na osiguruvawe
spored zakonot na zemjata vo koja e vraboten, ili spored me|unarodna
spogodba, a imal `iveali{te na teritorijata na Republika
Makedonija neposredno pred zasnovaweto na rabotniot odnos vo stranstvo
- za ~lenovite na semejstvoto koi `iveat vo Republika Makedonija
i
14) 50% od prose~no isplatenata mese~na plata po rabotnik vo
Republikata objavena vo tekovniot mesec za:
- pripadnik na mona{ki i drugi verski redovi i versko slu`beno
lice,
- lice korisnik na postojana pari~na pomo{, lice smesteno vo
zgri`uva~ko semejstvo i vo ustanova za socijalna za{tita, korisnik na
pari~en nadomestok za pomo{ i nega i pari~na pomo{ na lice koe do
18 godini vozrast imalo status na dete bez roditeli i roditelska gri-
`a, soglasno so propisite od socijalnata za{tita, ako ne mo`e da se
osiguri po druga osnova,
- lice na izdr`uvawe na kazna zatvor, lice koe se nao|a vo pritvor,
ako ne e osigureno po druga osnova, i maloletno lice koe se nao|a
na izvr{uvawe na vospitna merka upatuvawe vo vospitno - popraven
dom, odnosno ustanova,
- nevraboteno lice koe aktivno bara rabota i koe se prijavuva
vo Agencijata za vrabotuvawe na Republika Makedonija, dokolku nema
druga osnova na osiguruvawe i lice koe se prijavuva vo Agencijata za
vrabotuvawe na Republika Makedonija i koe pismeno se izjasnilo deka
se prijavuva samo zaradi ostvaruvawe na prava od zadol`itelno
zdravstveno osiguruvawe,
- u~esnik vo NOV i u~esnik vo Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe
vo Egejskiot del na Makedonija, voen invalid i ~lenovite na semejstvata
na padnatite borci i umrenite u~esnici vo NOV, kako i civilnite
invalidi od Vtorata svetska vojna, licata progonuvani i zatvorani
za ideite na samobitnosta na Makedonija i nejzinata dr`avnost, na
54

koi toa svojstvo im e utvrdeno so posebni propisi i ~lenovite na semejstvoto
i roditelite na licata gra|ani na Republika Makedonija,
zaginati vo vojnite pri raspadot na SFRJ i
- licata od ~lenovite 8 i 9 na ovoj zakon.
(2) Po li~no barawe, osigurenikot - samovraboteno lice i
individualen zemjodelec, pridonesite mo`e da gi pla}a i na povisoka
osnovica.
(3) Plata, penzija ili invalidnina koja se prima vo stranska
valuta, poradi utvrduvawe na osnovicata na pridonesite od stavot (1)
na ovoj ~len, se presmetuva vo denarska protivvrednost po oficijalniot
sreden kurs na Narodnata banka na Republika Makedonija koj
va`i za posledniot den vo mesecot za koj pridonesite se presmetuvaat,
odnosno pla}aat.
^len 15
Osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesite, odnosno
osnovicata za osiguruvawe, ne mo`e da bide poniska od 50% od prose~nata
plata po rabotnik vo Republika Makedonija objavena vo tekovniot
mesec, so isklu~ok na osnovicata utvrdena vo ~lenot 14 stav (1) to~ki
3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 i 13 na ovoj zakon.
So Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za pridonesi
od zadol`itelno socijalno osiguruvawe, osporenite odredbi od
Zakonot se izmeneti.
Po izvr{enata izmena , ~len 14 stav 1 to~kite 3 i 4 glasat:
„3) prose~na plata vo Republikata objavena vo januari vo tekovnata
godina spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, za
liceto od ~lenot 7 stav 1 to~ki 10 i 11, liceto od ~lenot 10 stav 1 to-
~ka 13 i liceto od ~lenot 10 stav 2 na ovoj zakon.
4) mese~nata akontacija na neto prihodot, odnosno na pau{alno
utvrdeniot neto prihod na koj se pla}a danok, soglasno Zakonot za
personalen danok na dohod, za samovraboteno lice.“
Po izvr{enata izmena, osporeniot ~len 15 glasi:
Osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesite, odnosno
osnovica za osiguruvawer za tekovnata godina ne mo`e da bide poniska
od 50% od prose~nata plata po rabotnik vo Republika Makedonija
objavena vo januari vo tekovnata godina spored podatocite na Dr`avniot
zavod za statistika, so isklu~ok na osnovicata utvrdena vo ~lenot
14 stav 1 to~ki 3, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 i 13 na ovoj zakon.
Za samovraboteno lice koe vr{i profesionalna i druga intelektualna
usluga osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesite,
odnosno osnovicata za osiguruvawe za tekovnata godina ne mo`e da
bide poniska od prose~nata plata po rabotnik vo Republika Makedonija
objavena vo januari vo tekovnata godina spored podatocite na Dr`avniot
zavod za statistika.
55

Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br. U.
br. 217/2008, ja otfrli inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta na ~l.
12 st. 3 i 4 i ~l. 13 st. 1 od Zakonot za dr`avnite slu`benici ("SV
RM," br. 59/2000, 112/2000, 34/2001, 103/2001, 43/2002, 98/2002, 17/2003, 40/
2003, 85/2003, 17/2004, 69/2004, 81/2005, 61/2006, 36/2007 i 161/2008 i
6/2009).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto. I pokraj navedenoto, podnositelite
na inicijativata se povikuvaat na ocena na ustavnost na
odredbi od Zakonot koi se izmeneti vo svojata sodr`ina i koi pove}e,
vo osporeniot tekst, ne se del od pravniot poredok na Republika Makedonija.
Imeno, ~lenovite 12 i 13 od Zakonot se osporuvaat vo tekst
koj bil sodr`ina na Zakonot pri negovoto donesuvawe, no ovie ~lenovi
bile predmet na izmena pove}e pati, a nivnata aktuelna i va`e~ka
sodr`ina, koja e sosema poinakva od sodr`inata koja se osporuva, ja
imaat dobieno so izmenite izvr{eni so ~len 10 i ~len 12 od Zakonot
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za dr`avnite slu`benici (vo
"SV RM," br. 81/2005).
Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot utvrdi deka so inicijativata
se osporuvaat odredbi koi ne se del od pravniot poredok na Republika
Makedonija, poradi {to oceni deka postojat procesni pre~ki za odlu-
~uvawe po inicijativata i deka se ispolneti uslovite od ~l. 28 al. 3 od
Delovnikot na Ustavniot sud, za otfrlawe na inicijativata vo toj del.
2. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
205/2005 ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~l. 58 st. 3 i 4, ~l. 60 st. 4 al. 1, ~l. 70 st. 3 al. 1 i ~l. 73
st. 2 al. 1 od Zakonot za Narodnata banka na Republika Makedonija
("SV RM," br. 3/2002).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Imaj}i gi predvid navedenite
ustavni i delovni~ki odredbi, utvrdenata fakti~kata sostojba,
kako i navodite vo inicijativata od koi proizleguva deka vo momentot
na podnesuvawe na inicijativata, podnositelot nemal predvid deka
osporenite zakonski odredbi {to gi osporuva sodr`inski se izmeneti,
a odredbata od ~l. 58 st. 4 numeri~ki e izmeneta, Sudot oceni deka soglasno
~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot sud inicijativata se
otfrla.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta
na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i
so zakonite.
56

Spored ~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako postojat procesni
pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
So ogled na toa {to so Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za pridonesi od zadol`itelno socijalno osiguruvawe ("SV
RM," br. 64/2009), izmeneti se osporenite ~l. 14 st. 1 t. 3 i 4 i ~l. 15 od
Zakonot za pridonesi od zadol`itelno socijalno osiguruvawe, proizleguva
deka osporenite odredbi od Zakonot imaat druga sodr`ina, razli~na
od osporenata, odnosno deka osporenite odredbi vo tekstot vo
koj se osporuvaat ne se pove}e del od pravniot poredok na Republika
Makedonija.
Trgnuvaj}i od navedenoto, proizleguva deka so inicijativata se
osporuvaat odredbi koi ne se del od pravniot poredok na Republika
Makedonija, poradi {to smetame deka postojat procesni pre~ki za
odlu~uvawe po inicijativata i deka se ispolneti uslovite od ~l. 28 al.
3 od Delovnikot na Ustavniot sud, za otfrlawe na inicijativata .
Vrz osnova na navedenoto, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe.
2. Sudot da gi otfrli inicijativite za ocenuvawe na ustavnosta
na ~l. 14 st. 1 t. 3 i 4 i ~l. 15 od Zakonot za pridonesi od zadol`itelno
socijalno osiguruvawe ("SV RM," br. 142/2008 i 64/2009).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 3 i ~len 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br.70/1992), na sednicata odr`ana na
8 juli 2009 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLAAT inicijativite za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 14 stav 1 to~kite 3 i 4 i ~len 15 od Zakonot za pridonesi od zadol`itelno
socijalno osiguruvawe („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“
br. 142/2008).
2. Advokat Pano Dimitrovski od Skopje, Todor Pqakov od Veles,
Advokatskata komora na Republika Makedonija i Zanaet~iskata
komora Skopje, na Ustavniot sud na Republika Makedonija mu podnesoa
inicijativi za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
odredbite od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
- Spored advokatot Pano Dimitrovski kako podnositel na inicijativata,
so osporeniot ~len 14 stav 1 to~ka 4 od Zakonot bilo propi{ano
deka osnovicata za presmetka i pla}awe na pridonesite za
samovrabotenite lica koi vr{at profesionalna i druga intelektualna
usluga i licata od ~lenot 7 stav 1 to~kite 10 i 11 na istiot zakon,
57

ila dve prose~ni plati vo Republikata, dodeka za site drugi obvrznici
ovaa osnovica bila ili prose~nata plata ili visinata na platite,
penziite i nadomestocite, so {to se vr{ela diskriminacija i stavawe
na ovie obvrznici vo ponepovolna polo`ba so drugite obvrznici.
^lenot 15 od Zakonot bil pove}ekratno protivustaven i nepraveden
vo odnos na prethodno navedenata odredba, zatoa {to so ovoj
~len se odreduvala u{te pogolema, ne samo diskriminacija i stavawe
vo ponepovolna polo`ba, tuku i ~ista dr`avna eksploatacija i tortura
na del od nejzinite pripadnici, vo ovoj slu~aj del od obvrznicite
za pla}awe pridonesi. Na ovie subjekti ne smeelo da im se uskrati
pravoto visinata na osnovicata da ne mo`e da bide poniska od 50% od
prose~nata plata po rabotnik vo Republika Makedonija, kakvo pravo
se utvrduvalo za del od obvrznicite za pla}awe pridonesi. Poradi
navedenoto, osporenite odredbi ne bile vo soglasnost so ~len 9 od
Ustavot, poradi {to se predlaga Ustavniot sud da povede postapka za
ocenuvawe na nivnata ustavnost.
- Spored podnositelot na inicijativata Todor Pqakov, so osporenite
odredbi od ~len 14 stav 1 to~kite 3 i 4 od Zakonot se utvrduvala
poinakva osnovica za presmetka i pla}awe na pridonesite od
ostanatite obvrznici utvrdeni vo ~len 14 od Zakonot, so {to tie osigurenici
ne bile ednakvi vo odnos na ostanatite osigurenici za koi
bila opredelena druga osnovica za presmetka i pla}awe na pridonesite,
poradi {to osporenite odredbi bile sprotivni na ~len 9 stav
2 od Ustavot i se predlaga Ustavniot sud da gi poni{ti.
- Spored Advokatskata komora na Republika Makedonija, kako
podnositel na inicijativata, so osporenata odredba od ~len 14 stav 1
to~ka 4 od Zakonot, na odreden krug na lica koi vr{at profesionalna
i druga intelektualna usluga, kako i na samostojnite umetnici i vrvnite
sportisti, im se nametnuvale poinakvi obvrski, pogolemi obvrski
od obvrskite koi im se nametnuvale na ostanatite gra|ani. Taka,
dodeka osnovica za presmetka na pridonesi za ostanatite gra|ani, soglasno
~len 14 stav 1 to~ka 1 od Zakonot bila „plata“, koe ne{to sekako
podrazbiralo plata soglasno grankata na dejnost vo koja e grupiran
rabotodava~ot, za krugot na lica opfateni so osporenata to~ka 4 na
istiot ~len, kako osnovica za presmetka na pridonesi se zemal iznosot
na "dve prose~ni plati vo Republikata." Na toj na~in gra|anite opfateni
vo to~kata 4 od ovoj ~len se stavale vo neednakva polo`ba so
ostanatite gra|ani. Dopolnitelno, ne samo {to gra|anite na ovoj na~in
se stavale vo neednakva polo`ba i na odreden krug na gra|ani im se
nametnuvala dvojna dava~ka vo sporedba so ostanatite gra|ani, tuku se
odelo i na eden odamna napu{ten princip na "uramnilovka," kade
nezavisno od grankata na dejnost vo koja e rasporedeno samovrabotenoto
lice, toa e dol`no da pla}a pridonesi na nivo na prosek na Republikata,
nezavisno od dohodovnosta na dejnosta so koja se bavi, a koja e
determinirana od grankata na dejnost vo koja toj kako subjekt e ras-
58

poreden. Na toj na~in, samovrabotenite lica nezavisno dali vr{at
stopanska ili nestopanska dejnost, dohodovna ili nedohodovna dejnost,
}e pla}aat pridonesi na dve prose~ni plati vo Republikata. Vakvata
opredelba ne nao|ala svoja logika nitu vo ekonomskata opravdanost, a
sekako zna~ela nametnuvawe na odreden krug na gra|ani obvrski vo
dvoen iznos vo sporedba so drugite gra|ani, poradi {to osporenata
odredba bila vo sprotivnost so ~len 9 od Ustavot. Poradi navedenoto,
se predlaga Ustavniot sud da ja ukine osporenata odredba kako neustavna.
Istovremeno, se predlaga soglasno ~len 27 od Delovnikot na
Ustavniot sud na Republika Makedonija, Ustavniot sud da donese re{-
enie so koe }e gi zapre od izvr{uvawe site poedine~ni akti i dejstvija
koi }e se prezemaat vrz osnova na osporenata odredba, do donesuvawe
na kone~na odluka po podnesenata inicijativa. Ova bilo nu`no od
pri~ina {to mo`elo da nastanat {tetni posledici po odnos na licata
~ii prava bile o{teteni so osporenata zakonska odredba i koi bile
staveni vo ponepovolna polo`ba vo odnos na drugite gra|ani. Imeno,
Zakonot bil vo primena od 01 januari 2009 godina i ve}e so isplatata
na platata za mesec januari 2009 godina, koja }e se presmetuvala najdocna
do 10 fevruari 2009 godina, }e po~nel da proizveduva posledici.
- Spored Zanaet~iskata komora Skopje, kako podnositel na inicijativata,
osporeniot ~len 14 stav 1 to~ka 3 od Zakonot bil vo sprotivnost
so ~len 55 stav 2 od Ustavot. Osporenata odredba sozdavala ponepovolni
uslovi za stopanisuvawe na zanaet~istvoto vo odnos na golemoto
stopanstvo i ne sozdavala ednakvi uslovi za stopanisuvawe so
industrijata, {to bilo nepravedno i protivustavno i pretstavuvalo
povreda na pravoto na ednakva pravna polo`ba na site subjekti na pazarot.
Imeno, vo osporeniot ~len 14 stav 1 to~ka 3 od Zakonot bilo
propi{ano deka za samovraboteno lice koe vr{i samostojna ekonomska
dejnost, vo koja grupa spa|aat zanaet~iite i trgovcite poedinci
koi vr{at ekonomska dejnost, osnovicata za presmetuvawe i pla}awe
na danoci i pridonesi bila prose~nata plata vo Republikata, a za
upravitel na trgovsko dru{tvo, DOO, DOOEL, AD, osnovica za presmetuvawe
i pla}awe na danoci i pridonesi bila 50% od prose~nata
plata vo Republikata. Toa zna~elo deka ako nekoj ima kapital i osnova
kapitalno dru{tvo i e upravitel, }e pla}a danoci i pridonesi na 50%
od prose~nata plata, a ako e lice koe se samovrabotuva i vrabotuva i
drugi lica i spored site kategorii se smeta za mikro i mal biznis, }e
pla}a danoci i pridonesi na prose~na plata. Ova bilo ekonomski
neopravdano i protivustavno bidej}i so vakvata odredba ne samo {to
ne bile staveni vo ramnopravna polo`ba, tuku se sozdavale neednakvi
uslovi za stopanisuvawe vo zavisnost od toa kakov praven status e
izbran za deluvawe, dali e registriran kako fizi~ko lice vo forma
na zanaet~ija vo registarot na zanaet~ii {to go vodi Zanaet~iskata
komora ili kako trgovec poedinec registriran vo Trgovskiot registar,
vo koj slu~aj }e pla}a danok i pridonesi na prose~na plata vo
59

Republikata, a ako e izbrana forma na pravno lice, DOO, DOOEL,
AD, osnovica za presmetuvawe i pla}awe na danoci i pridonesi }e
bide 50% od prose~nata plata vo Republikata. Koja bila celta na Vladata
na Republika Makedonija so donesuvawe na navedenoto zakonsko
re{enie so koe fizi~kite lica koi vr{at dejnost i vo Zakonot se dadeni
kako kategorija „samovraboteno lice“ i koi vr{at zanaet~iski
dejnosti, trgovija na malo, ugostitelski dejnosti, prevoz na patnici i
stoki i sl. i koi ostvaruvaat najniski primawa vo dr`avata da pla}aat
danoci i pridonesi od plata na minimalna osnovica od prose~na plata
vo Republikata, a upravitelite na trgovskite dru{tva da pla}aat danoci
i pridonesi na minimalna osnovica od 50% od prose~nata plata.
Ovie dejnosti bile najmalite biznisi vo dr`avata za koi dr`avata so
svoite programi i strategii za ekonomski razvoj, se deklarilala deka
gi poddr`uva i pottiknuva malite i sredni pretprijatija, a ovie fizi~ki
lica bile mikro biznisi i tie so ovoj zakon se optovaruvale so
danoci i pridonesi vo vkupen iznos pove}e od industrijata. So vakvo
zakonsko re{enie najgolem del od zanaet~iite i trgovcite poedinci
}e se zatvorele, }e gi otpu{tele vrabotenite, a tie }e barale na~in da
rabotat na crno za da mo`at da egzistiraat. Dali bila potrebna vakva
zakonska odredba vo vakva ekonomska sostojba vo koja se nao|alo
na{eto stopanstvo, so koja Vladata namesto da go potpomaga maliot
biznis koj e osnova za prerasnuvawe vo pogolem biznis, toj se optovaruva
so pove}e danoci i pridonesi i se sozdavaat uslovi za prestanok
na dejnosta. Ova bila kategorija na vr{iteli na dejnost koi se esnafi
i za svoite obvrski odgovaraat so celiot svoj imot i od dr`avata nikoga{
ni{to ne barale, a sekoga{ gi ispolnuvale svoite obvrski za
pla}awe danoci i pridonesi. Ako ne se ovozmo`elo na zanaet~iite
"samovraboteni lica" osnovica za presmetuvawe i pla}awe pridonesi
da iznesuva 50% od prose~nata plata vo Republikata, site znaet~ii }e
gi zatvorele zanaet~iskite du}ani i }e rabotele na crno i od ~esni i
vredni stopanstvenici, esnafi, }e se sozdadele novi socijalni slu~ai,
a so toa }e se zgolemela i nevrabotenosta.
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na osporenata odredba.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 14 stav 1 to~ka 3
od Zakonot za pridonesi od zadol`itelno socijalno osiguruvawe
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 142/2008), osnovica
za presmetka i pla}awe na pridonesi e prose~na plata vo Republikata
objavena vo tekovniot mesec za samovraboteno lice koe vr{i samostojna
ekonomska dejnost, lice od ~lenot 10 stav 1 to~ka 13 i lice od
~lenot 10 stav 2 na ovoj zakon. Spored stav 1 to~ka 4 na istiot ~len,
osnovica za presmetka i pla}awe na pridonesi e iznos od dve prose~ni
plati vo Republikata objavena vo tekovniot mesec za samovraboteno
lice koe vr{i profesionalna i druga intelektualna usluga i lice od
~lenot 7 stav 1 to~kite 10 i 11 na ovoj zakon.
60

Spored ~len 15 od istiot Zakon, osnovicata za presmetuvawe i
pla}awe na pridonesite, odnosno osnovicata za osiguruvawe, ne mo`e
da bide poniska od 50% od prose~nata plata po rabotnik vo Republika
Makedonija objavena vo tekovniot mesec, so isklu~ok na osnovicata
utvrdena vo ~lenot 14 stav 1 to~kite 3 do 13 na ovoj zakon.
Sudot, isto taka, utvrdi deka po podnesuvaweto na inicijativata,
donesen e Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za pridonesi
od zadol`itelno socijalno osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 64/2009), so koj e izmeneta sodr`inata na
osporeniot ~len 14 stav 1 to~kite 3 i 4 i ~len 15 od Zakonot.
Po izvr{enata izmena , ~len 14 stav 1 to~kite 3 i 4 glasat:
3) prose~na plata vo Republikata objavena vo januari vo tekovnata
godina spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, za
liceto od ~lenot 7 stav 1 to~ki 10 i 11, liceto od ~lenot 10 stav 1 to~ka
13 i liceto od ~lenot 10 stav 2 na ovoj zakon.
4) mese~nata akontacija na neto prihodot, odnosno na pau{alno
utvrdeniot neto prihod na koj se pla}a danok, soglasno Zakonot za personalen
danok na dohod, za samovraboteno lice.
Po izvr{enata izmena, osporeniot ~len 15 glasi:
Osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesite, odnosno
osnovica za osiguruvawe za tekovnata godina ne mo`e da bide poniska
od 50% od prose~nata plata po rabotnik vo Republika Makedonija objavena
vo januari vo tekovnata godina spored podatocite na Dr`avniot
zavod za statistika, so isklu~ok na osnovicata utvrdena vo ~lenot 14
stav 1 to~ki 3, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 i 13 na ovoj zakon.
Za samovraboteno lice koe vr{i profesionalna i druga intelektualna
usluga osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesite,
odnosno osnovicata za osiguruvawe za tekovnata godina ne mo`e da
bide poniska od prose~nata plata po rabotnik vo Republika Makedonija
objavena vo januari vo tekovnata godina spored podatocite na
Dr`avniot zavod za statistika.
4. Soglasno ~len 110 alineja 1 i 2 od Ustavot na Republika
Makedonija, Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot
i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori
so Ustavot i so zakonite.
Spored ~len 28 alineja 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na
Republika Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako postojat
procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
Poa|aj}i od toa deka so Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za pridonesi od zadol`itelno socijalno osiguruvawe
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 64/2009), se izmeneti
osporenite ~len 14 stav 1 to~kite 3 i 4 i ~len 15 od Zakonot za pridonesi
od zadol`itelno socijalno osiguruvawe, proizleguva deka
osporenite odredbi od Zakonot imaat druga sodr`ina, razli~na od
osporenata, odnosno deka osporenite odredbi vo tekstot vo koj se ospo-
61

uvaat ne se pove}e del od pravniot poredok na Republika Makedonija.
Poradi toa Sudot oceni deka postojat procesni pre~ki za odlu~uvawe
po inicijativata i deka se ispolneti uslovite od ~len 28 alineja 3 od
Delovnikot na Ustavniot sud, za otfrlawe na inicijativata.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~ka 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: Ismail Darli{ta, Liljana
Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Gzime Starova
i d-r Zoran Sulejmanov.
62

6. U. br. 103/2009 (8. 06. 2009)
Osporeni odredbi
^len 4 st. 1 al. 17, ~l. 11 st. 1 vo delot: preku donesuvawe operativni
instrukcii vo pismena forma od site oblasti na dano~noto rabotewe,
~l. 26 st. 4, ~l. 27 st. 9, vo delot: "ili operativna instrukcija
donesena od strana na direktorot," ~l. 29 st. 1 t. 5 i st. 2, ~l. 37 st. 4,
~l. 40 st. 6, vtora re~enica, ~l. 41 st. 2, ~l. 42 st. 4 i ~l. 43 st. 4 od
Zakonot za Upravata za javni prihodi („SV RM," 81/2005 i 81/2008)
Sodr`ina na osporenite odredbi
^len 4
1. Upravata za javni prihodi gi izvr{uva upravnite i drugi
stru~ni raboti koi se odnesuvaat osobeno na:
. . .
- donesuvawe operativni instrukcii, (osporena alineja)
. . . .
^len 11
1. Direktorot rakovodi i ja pretstavuva Upravata za javni prihodi;
organizira i obezbeduva zakonito i efikasno vr{ewe na rabotite
i zada~ite preku donesuvawe operativni instrukcii vo pismena forma
od site oblasti na dano~noto rabotewe; (osporen del) donesuva finansiski
plan, programa i planovi za rabota; odlu~uva za vrabotuvawe,
rasporeduvawe, za pravata i dol`nostite na vrabotenite, za suspendirawe
i prestanok na raboten odnos na vrabotenite vo Upravata za javni
prihodi, soglasno odredbite na ovoj zakon; odlu~uva za zapo~nuvawe
na postapka za otkrivawe na slu~ai na nesoodvetno odnesuvawe ili
prekr{uvawe na dol`nostite od strana na vrabotenite vo Upravata za
javni prihodi.
^len 26 stav 4
4. Direktorot go zadr`uva pravoto da dade dozvola za neobjavuvawe
na javen oglas za slobodno rabotno mesto vrz osnova na negova
odluka za unapreduvawe ili prerasporeduvawe na slu`benik na toa
rabotno mesto. (osporen stav)
63

^len 27 stav 9
9. Postapkata povrzana za tretmanot na vraboteniot na probna
rabota }e se uredi so kolektiven dogovor ili operativna instrukcija
donesena od strana na direktorot. (osporen del)
^len 29
1. Na slu`benikot mu prestanuva rabotniot odnos vo Upravata
za javni prihodi so odluka na direktorot vo slednive slu~ai:
. . .
5) ako e osuden za krivi~no delo vo vrska so slu`benata dol-
`nost ili drugo krivi~no delo koe go pravi nedostoen za slu`benik i
za vr{ewe na slu`bata vo Upravata za javni prihodi - so denot na vra-
~uvaweto na pravosilnata presuda;
. . .
2. Ako slu`benikot e osuden so kazna zatvor pomala od tri meseci
za krivi~no delo koe ne e povrzano so nadle`nosta na Upravata za
javni prihodi, a nitu e napraveno na rabota i ne go ru{i ugledot na
Upravata za javni prihodi, direktorot mo`e da odlu~i, slu`benikot
da go vrati na rabota po izdr`uvaweto na kaznata, imaj}i go predvid
negovoto prethodno rabotewe i odnesuvawe.
^len 37
1. Vo interes na Upravata za javni prihodi slu`benikot mo`e
na opredeleno ili neopredeleno vreme da bide prerasporeden na drugo
rabotno mesto koe odgovara na negovoto profesionalno iskustvo, znaewe
i kvalifikacii.
2. Prerasporeduvaweto na opredeleno vreme mo`e da trae do
{est meseca, so mo`nost za prodol`uvawe od dopolnitelni {est meseci.
Koga se prerasporeduva slu`benikot na opredelen period, toj e
dol`en da se vrati na porane{noto ili sli~no rabotno mesto.
3. Slu`benikot koj bil prerasporeden ima pravo na:
1) nadomestok za prevozni tro{oci, dokolku sekoj den patuva do
drugo mesto;
2) nadomestok za tro{oci za odvoen `ivot, dokolku slu`benikot
privremeno prestojuva vo mestoto na rabotewe i
3) nadomestok za tro{ocite za selewe.
4. Slu`benikot koj e prerasporeden po sopstveno barawe nema
pravo na nadomestocite od stavot (3) na ovoj ~len. (osporen stav)
^len 40 stav 6
6. Slu`benicite koi nema da postignat zadovolitelni rezultati
vo raboteweto, {to e reflektirano i vo nivniot izve{taj za ocenuvawe
na raboteweto, }e imaat pravo na natamo{na obuka, kako i na
poddr{ka od strana na nivnite pretpostaveni, so cel svoeto rabotewe
da go dovedat na zadovolitelno nivo. Ako ne uspeat da go postignat toa
64

vo odredeniot rok, }e se prezemat dejstvija za nivno otpu{tawe. (osporena
re~enica)
^len 41
1. Vrabotenite imaat pravo na plata, nadomestoci na plata i
drugi nadomestoci. Platata na slu`benicite, nadomestocite na plata
i drutite nadomestoci se obezbeduvaat od Buxetot na Republika Makedonija.
2. Vrabotenite mo`at da dobivaat od 30%, no najmnogu do 50%
od platata kako nadopolnuvawe na redovnata plata vo tekot na mesecot
za posebnata odgovornost koja proizleguva od rabotnoto mesto i e
od osobeno zna~ewe za efikasnosta na Upravata za javni prihodi.
(osporen stav) 1
3. Vrabotenite dobivaat pari~ni nagradi i bonusi vo vrska so
ocenuvaweto na raboteweto, po postignati isklu~itelni rezultati vo
raboteweto.
4. Sistemot na nagraduvawe na vrabotenite poblisku go opredeluva
ministerot za finansii po predlog na direktorot.
^len 42 stav 4
4. Specificirawe na evidencijata za napreduvaweto vo karierata,
kako i odr`uvaweto i pristapnosta na podatocite }e bide odredena
so operativna instrukcija na direktorot. (osporen stav)
^len 43 stav 4
4. Slu~aite na odnesuvawe sprotivno na Kodeksot na odnesuvawe
mo`at da bidat predmet na disciplinski merki, vklu~uvaj}i ja i
merkata za prestanok na raboten odnos so otkaz za pote{kite povredi
na odnesuvawe. (osporen stav)
Pri~ini za osporuvawe
1. Spored navodite vo inicijativata, vo osporenite odredbi od
~l. 4 st. 17, ~l. 11 st. 1, ~l. 27 st. 9, ~l. 42 st. 4 od Zakonot, zakonodavecot
go koristi terminot operativna instrukcija. Me|utoa, soglasno
Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava,
i soglasno ~l. 95 st. 3 od Ustavot na Republika Makedonija, ne bilo
predvideno deka direktorot mo`e da donesuva i operativni instrukcii.
Podnositelot smeta deka so ovie odredbi se povreduval ~l. 8 st.
1 al. 3, ~l. 32 st. 5, ~l. 51, ~l. 95 st. 3 i ~l. 96 od Ustavot i upatuva, pri
1
Овој став имал и втора реченица која гласела: „Посебната одговорност
и ефикасноста за секој одделен месец го определува директорот“, но
таа била избришана со измените на Законот од 2008 година.
65

odlu~uvaweto, da se ima predvid Odlukata na Ustavniot sud U. br. 169/
2006 od 12 septemvri 2007 godina.
2. Vo odnos na osporeniot ~l. 26 st. 4 od Zakonot, koj se odnesuva
za obezbeduvawe na dr`avni slu`benici od strana na samiot rabotodavec
- direktor bez javno oglasuvawe na slobodno rabotno mesto, podnositelot
smeta deka gi doveduva gra|anite vo neednakva polo`ba vo
pogled na dostapnosta na rabotnoto mesto, bidej}i toa zna~elo deka
nekoi gra|ani bile poprivilegirani i polesno zasnovale rabotren
odnos bez pri toa da se obezbedi transparentnost i konkurencija. Podnositelot
smeta deka so ovaa odredba se povreduval ~l. 8 st. 1 al. 1 i 3,
~l. 9, ~l. 32 st. 1 i 2 i ~l. 51 od Ustavot na Republika Makedonija i upatuva
na Odlukata na ustavniot sud U. br. 73/2004 od 18. 05. 2005 godina.
3. Vo odnos na ~l. 29 st. 1 t. 5 od Zakonot i st. 2 na ovoj ~len, podnositelot
uka`uva deka pravnite posledici od osuda se izrekuvaat so
samata pravosilna sudska odluka i deka ponatamo{nite posledici ne
bile dopu{teni. Ova proizleguvalo od Odlukata na Ustavniot sud U.
br. 169/2006 od 12. 09. 2007.
4. Vo odnos na osporeniot ~l. 37 st. 4 od Zakonot, podnositelot
smeta deka odredbata bila diskriminatorska vo odnos na drugite slu-
`benici koi se prerasporeduvaat po slu`bena dol`nost i deka e vo
sprotivnost so ~l. 8 st. 1 al. 1 i 3, ~l. 9, ~l. 32 i ~l. 51 od Ustavot na Republika
Makedonija.
5. Vo odnos na osporenata odredba od ~l. 40 st. 6 od Zakonot,
podnositelot smeta deka vtorata re~enica od ovaa odredba bila neodr`liva
od ustavnopraven aspekt, bidej}i ne bilo precizirano vo koj
rok treba slu`benicite koi nema da postignat zadovolitelni rezultati,
da go dovedat svoeto rabotewe na zadovolitelno nivo, bidej}i vo
sprotivno }e se prezemat dejstvija za nivno otpu{tawe od rabota. So
toa odredbata bila sprotivna na ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 9 i ~l. 32 od Ustavot.
6. Vo odnos na osporenata odredba od ~l. 41 st. 2 od Zakonot,
podnositelot smeta deka bilo apsolutno neopravdano slu`benicite da
mo`at da dobivaat 50% od platata kako nadopolnuvawe na redovnata
plata vo tekot na mesecot, bidej}i toa bili neviden preterizam. Opredeluvaweto
na posebnata odgovornost i efikasnost za sekoj oddelen
mesec od strana na direktorot, bez pobliski kriteriumi i parametri,
zna~elo deka direktorot mo`e da pravi {to saka i da nagraduva kako i
kogo saka, {to bilo nedozvolivo vo edno civilizirano op{testvo.
Osporenata odreba bila sprotivno so ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 9, ~l. 32 st. 5 i
~l. 51 od Ustavot.
7. Vo odnos na odredbata od ~l. 43 st. 4, podnositelot smeta deka
disciplinskata merka za prestanok na raboten odnos mo`elo da se propi{uva
samo so zakon i kolektiven dogovor, a ne i so Kodeksot na
odnesuvawe, {to proizleguvalo od ~l. 32 st. 5 od Ustavot. Poradi toa
66

podnositelot smeta deka ovaa osporena odredba bila vo sprotivnost so
~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 32 st. 5 i ~l. 51 od Ustavot.
So inicijativata se predlaga Sudot da povede postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na navedenite osporeni odredbi od Zakonot za
upravata za javni prihodi.
Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud so Re{enie U. br. 164/2008 od 22. 04. 2009
godina, ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 34 st. 3
i 4 od Zakonot za Upravata za javni prihodi ("SV RM," br. 81/2005 i 81/
2008) i
Od obrazlo`enieto na Re{enieto. Trgnuvaj}i od sodr`inata na
navedenite ustavni i zakonski odredbi, osporenata zakonska odredba
od ~l. 34 st. 3 i 4 od Zakonot, kako i od navodite vo inicijativata,
Sudot utvrdi deka treba da se ima predvid zna~eweto na rabotite koi
se izvr{uvaat od strana na Upravata za javni prihodi vo sferata na
sproveduvawe na dano~nata politika na Republika Makedonija, od
edna strana, kako i zna~eweto i odgovornosta na funkcijata direktor
na Upravata, koj e nadle`en da organizira i obezbeduva zakonito i
efikasno vr{ewe na rabotite i zada~ite na Upravata preku donesuvawe
operativni instrukcii vo pismena forma od site oblasti na dano~noto
rabotewe, pa ottuka i negovoto pravo da dava prethodno odobrenie
za vr{ewe na drugi raboti od strana na vrabotenite, kako i da
gi opredeli rabotite i dejnostite koi se vo sudir so slu`benite dejnosti.
So navedenata osporena odredba od Zakonot ne se doveduva vo
pra{awe primenata na odredbata na ~l. 32 st. 5 od Ustavot na Republika
Makedonija koj predviduva deka ostvaruvaweto na pravata na
vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektivni
dogovori. Ova od pri~ina {to so ~l.t 24 od Zakonot konkretno e navedeno
koi propisi vo odnos na pravata, obvrskite i odgovornostite
od raboten odnos va`at za dano~nite slu`benici, za vrabotenite koi
vr{at raboti od oblasta na finansiskoto i materijalno rabotewe i
javnite nabavki i za vrabotenite koi vr{at op{ti, administrativnotehni~ki
i pomo{ni raboti, a so osporenata odredba direktorot so
operativna instrukcija samo propi{uva koi raboti i dejnosti se vo
sudir so slu`benite dol`nosti, poradi {to ne mo`e da se postavi pra-
{aweto za soglasnosta na osporenite st. 3 i 4 od ~l. 34 od Zakonot so
Ustavot na Republika Makedonija“.
2. Ustavniot sud so Odluka U. br. 169/2006 od 12. 09. 2007
godina, gi ukina ~l. 9 st. 5 al. 3 i ~l. 26 st. 9 vo delot "ili operativna
instrukcija donesena od strana na direktorot“ od Zakonot za Upravata
za javni prihodi ("SV RM," br. 81/2005).
67

Od obrazlo`enieto na Odlukata. Vo ovaa smisla, spored Sudot,
na~inot i postapkata za proverka na rabotnite sposobnosti i procedurata
za zapo~nuvawe na vrabotuvaweto se del od pra{awata povrzani
so ostvaruvawe na pravata od raboten odnos na vrabotenite, koi,
soglasno Ustavot, se ureduvaat so zakon i so kolektivni dogovori.
Ottuka, Sudot utvrdi deka ureduvaweto na na~inot i postapkata
za proverka na rabotnite sposobnosti i procedurata za zapo~nuvawe
na vrabotuvaweto vo Upravata za javni prihodi mo`e da bide predmet
na ureduvawe so zakon i kolektiven dogovor, a ne i so operativna
instrukcija na direktorot, odnosno so podzakonski akt donesen od direktorot,
poradi {to, Sudot oceni deka direktorot na Upravata za javni
prihodi nema ustavna osnova za donesuvawe na takov akt.
So ogled na navedenoto, Sudot utvrdi deka ~l. 26 st. 9 vo delot
"ili operativna instrukcija donesena od strana na direktorot" od
Zakonot za upravata za javni prihodi ne e vo soglasnost so ~l. 32 st. 5
Ustavot na Republika Makedonija“.
Sporno pravno pra{awe
Pri izgotvuvaweto na referatot kako sporno se postavi slednovo
pravno pra{awe: Dali ovlastuvaweto na direktorot na Upravata
za javni prihodi da donesuva operativni instrukcii od site sferi na
dano~noto rabotewe se naru{uva ustavnoto na~elo na vladeewe na pravoto
i podelbata na vlasta?
Fakti~ka sostojba
Vo tekot na prethodnata postapka se utvrdi deka podnositelot
na inicijativata gi nemal predvid izmenite i dopolnuvawata na Zakonot
za upravata za javni prihodi od 2008 godina ("SV RM," br. 81/2008
godina) so koi se izbri{ani pove}e odredbi od Zakonot, me|u koi i del
od odredbite osporeni so ovaa inicijativa.
Imeno spored ~l. 17 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za upravata za javni prihodi, naslovite pred ~l. 26, 27, 28,
29 i 30 i ~l. 26, 27, 28, 29 i 30 se bri{at.
Spored ~l., 26 od istiot zakon, naslovite pred ~l. 37 i 40 i ~l.
37, 38, 39 i 40 se bri{at, a spored ~l. 28 od Zakonot, se bri{e naslovot
pred ~l. 42 i ~l. 42 od Zakonot.
Pravno mislewe
1. Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 od Ustavot, vladeeweto na pravoto
i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska se
temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
68

Soglasno ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Soglasno ~l. 19 st. 2 od Zakonot za organizacija i rabota na
organite na dr`avnata uprava ("SV RM," br. 58/2000), Upravata za javni
prihodi e osnovana kako organ vo sostav na Ministerstvoto za finansii,
so svojstvo na pravno lice.
So cel da se sozdadat osnovi za pristapuvawe kon proces na reorganizacija
na Upravata za javni prihodi vo efikasna i efektivna
organizacija vo site segmenti na nejzinoto rabotewe poradi ostvaruvawe
na osnovnata misija - naplata na danocite soglasno zakon zaradi
obezbeduvawe ostvaruvawe na funkciite na dr`avata i davawe pomo{
i poddr{ka na dano~nite obvrznici za dobrovolno ispolnuvawe na dano~nite
obvrski, zakonodavecot go donel Zakonot za upravata za javni
prihodi ("SV RM," br. 81/2005 i 81/2008).
Soglasno ~l. 1 od ovoj Zakon, so ovoj zakon se ureduva delokrugot,
organizacijata, na~inot na vr{ewe na rabotata i rakovodeweto so
Upravata za javni prihodi, kako i ovlastuvawata i odgovornostite pri
sobiraweto, evidentiraweto, obrabotkata i za{titata na podatoci vo
vrska so rabotite na Upravata.
So ovoj zakon se ureduvaat i specifi~nostite vo pravata, obvrskite
i odgovornostite na vrabotenite od raboten odnos, kodeksot na
odnesuvawe, nagradite i priznanijata, kako i finansiraweto na Upravata
za javni prihodi.
Soglasno ~l. 9 od Zakonot, so rabotata na Upravata za javni
prihodi rakovodi direktor, koj mo`e da ima zamenik. Direktorot i zamenikot
na direktorot, na predlog na ministerot za finansii, gi imenuva
i razre{uva od dol`nost Vladata na Republika Makedonija za period
od ~etiri godini so pravo na povtorno imenuvawe.
Vo ~l. 11 od Zakonot se uredeni ovlastuvawata na Direktorot,
koj me|u drugoto, rakovodi i ja pretstavuva Upravata za javni prihodi;
organizira i obezbeduva zakonito i efikasno vr{ewe na rabotite i
zada~ite preku donesuvawe operativni instrukcii vo pismena forma
od site oblasti na dano~noto rabotewe; donesuva finansiski plan,
programa i planovi za rabota; odlu~uva za vrabotuvawe, rasporeduvawe,
za pravata i dol`nostite na vrabotenite, za suspendirawe i
prestanok na raboten odnos na vrabotenite vo Upravata za javni prihodi,
soglasno odredbite na ovoj zakon; odlu~uva za zapo~nuvawe na postapka
za otkrivawe na slu~ai na nesoodvetno odnesuvawe ili prekr-
{uvawe na dol`nostite od strana na vrabotenite vo Upravata za javni
prihodi.
Za podnositelot na inicijativata e sporno ovlastuvaweto na
direktorot na Upravata da donesuva operativni instrukcii (del od
osporeniot ~l. 11 st. 1), kako i ~l. 4 st. 1 al. 17 vo koj kako edna od nadle`nostite
na Upravata e navedena i donesuvawe na operativni ins-
69

trukcii. Edinstven argument so koj podnositelot na inicijativata ja
osporuva ustavnosta na ovie odredbi e nivnata nesoglasnost so Zakonot
za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava, koj ne
predviduval direktorot da mo`e da donesuva operativni instrukcii, i
upatuva na prethodno donesena Odluka na Ustavniot sud U. br. 169/
2006.
Navodite na podnositelot na inicijativata za nas se neprifatlivi
od pri~ina {to vo niv prakti~no otsustvuvaat argumenti za
nesoglasnosta na ovie odredbi so Ustavot, i nivnata navodna protivustavnost
se objasnuva so nesoglasnost so drug zakon. I samoto povikuvawe
na Odlukata na Ustavniot sud U. br. 169/2006 godina e nesoodvetno
od pri~ina {to vo ovaa odluka Ustavniot sud ne go osporil pravoto
na direktorot da donesuva operativni instrukcii voop{to, tuku
go smetal za problemati~no reguliraweto na pra{awa od oblasta na
trudot, odnosno rabotnite odnosi, so operativni instrukcii i utvrdil
deka toa e sprotivno na Ustavot koj predviduva deka ostvaruvaweto na
pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so
kolektivni dogovori (~l. 32 st. 5 od Ustavot). Vo navedeniot predmet
stanuvalo zbor za ureduvawe na na~inot i postapkata za proverka na
rabotnite sposobnosti i procedurata za zapo~nuvawe na vrabotuvaweto
vo Upravata za javni prihodi (~l. 26 st. 9 od Zakonot).
Spored na{e mislewe, operativnata instrukcija od osporenite
~l. 4 st. 1 al. 17 i ~l. 11 st. 1 od Zakonot, e podzakonski akt koj direktorot
na Upravata za javni prihodi go nosi vo funkcija na izvr{uvawe
na zakonite od oblasta na danocite i dano~noto rabotewe, {to proizleguva
i od samata formulacija na ~l. 11 st. 1 vo koj izri~no se spomnuva
deka stanuva zbor za operativni instrukcii vo pismena forma od
site oblasti na dano~noto rabotewe. Osnovot za donesuvawe na vakov
podzakonski akt e samiot Zakon za upravata za javni prihodi, kako i
op{tiot Zakon za organizacija i rabota na organite na dr`avnata
uprava ("SV RM," br. 58/2000, 44/2002 i 82/2008) koj vo ~l. 55 st. 2 predviduva
deka direktorot na samostojniot organ na dr`avnata uprava,
odnosno upravnata organizacija donesuva pravilnici, re{enija, naredbi,
upatstva, planovi, programi i drugi vidovi akti za izvr{uvawe na
zakonite i drugi propisi, koga za toa e ovlasten so zakon. Ottuka so
ogled na toa {to operativnite instrukcii od osporeniot ~l. 4 st. 1 al.
17 i ~l. 11 st. 1 od Zakonot, direktorot na Upravata gi nosi vo funkcija
na izvr{uvawe na Zakonot, a ne ureduva prava i obvrski na vrabotenite
vo Upravata za javni prihodi, smetame deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na ovie odrebi so Ustavot, od aspekt na
navodite vo inicijativata.
Vo odnos na ~l. 41 od Zakonot, ~ij st. 2 e osporen so inicijativata,
od navodite vo inicijativata proizleguva deka za podnositelot
e sporno samoto pravo na bonus i visinata na bonusot, odnosno nadopolnuvaweto
na redovnata plata za vrabotenite so posebni odgovor-
70

nosti koja se dvi`i od 30% do 50 % od platata (za koja podnositelot
smeta deka bilo „apsolutno neopravdano" i "neviden preterizam", kako
i ovlastuvaweto na direktorot da ja opredeluva posebnata odgovornost
i efikasnost za sekoj mesec, za {to nemalo pobliski kriteriumi vo
Zakonot. Pritoa, napomenuvame deka so izmenite na Zakonot vo 2008
godina, vtorata re~enica na ovoj stav koja {to glasela: "Posebnata
odgovornost i efikasnosta za sekoj oddelen mesec go opredeluva direktorot,"
bila izbri{ana, taka {to i navodite vo inicijativata vo
odnos na ovoj del od osporenata odredba se bespredmetni. Vo odnos pak
na samoto pravo na dodatok na plata, na{eto mislewe e deka toj ne e
sprotiven na Ustavot, odnosno na odredbata od ~l. 32 od Ustavot, bidej}i
so nea prakti~no se potvrduva pravoto na soodvetna zarabotuva~ka
garantirano so Ustavot. I samiot Zakon za rabotnite odnosi
("SV RM," br. 62/2005, 106/2008 i 161/2008), vo ~l. 105 st. 3, opredelil
deka platata e sostavena od osnovnata plata, del od platata za rabotnata
uspe{nost i dodatocite od plata, ako so drug zakon poinaku ne
e opredeleno, taka {to so ovaa osporena odredba od Zakonot, ova pra-
{awe, odnosno ova pravo, podetalno se ureduva za vrabotenite vo
Upravata za javni prihodi. Ustavot zna~i dava osnova pravoto na rabotnikot
na soodveetna zarabotuva~ka da se uredi so zakon, dodeka pak
Zakonot za rabotnite odnosi, kako op{t zakon, predviduva mo`nost
ova pra{awe da se uredi so poseben zakon, {to vo konkretniot slu~aj e
napraveno so Zakonot za Upravata za javni prihodi. Od ovie pri~ini
smetame deka vo odnos na odredbata od ~l. 42 st. 2 ne bi mo`elo da se
postavi pra{aweto za soglasnosta so ustavnite odredbi na koi se povikuva
podnositelot na inicijativata.
Vo odnos na osporenata odredba od ~l. 43 st. 4, smetame deka
podnositelot na inicijativata pogre{no ja ~ita i tolkuva. Imeno, toj
smeta deka disciplinskata merka za prestanok na raboten odnos mo`elo
da se propi{uva samo so zakon i kolektiven dogovor, a ne i so
Kodeksot na odnesuvawe.
Soglasno ~l. 43 st. 1, vrabotenite treba postojano da gi po~ituvaat
najvisokite standardi na sopstveniot integritet i integritetot
na Upravata za javni prihodi vo izvr{uvaweto na site aktivnosti utvrdeni
so kodeks na odnesuvawe. Kodeksot na odnesuvawe go donesuva
direktorot. (st. 2). Kodeksot na odnesuvawe gi opi{uva standardite na
odnesuvawe koi treba da se po~ituvaat od site vraboteni i dava nasoki
i upatstva za re{avawe na eti~kite pra{awa za onie koi rabotat vo
Upravata za javni prihodi (st. 3). Spored osporeniot st. 4, slu~aite na
odnesuvawe sprotivno na Kodeksot na odnesuvawe mo`at da bidat
predmet na disciplinski merki, vklu~uvaj}i ja i merkata za prestanok
na raboten odnos so otkaz za pote{kite povredi na odnesuvawe.
Spored na{e mislewe, ona {to vsu{nost go ureduva odredbata e
deka vo Kodeksot na odnesuvawe mo`at da se utvrdat standardite za
odnesuvawe na vrabotenite vo Upravata za javni prihodi, za ~ie {to
71

prekr{uvawe, soglasno osporeniot stav, mo`e da sleduvaat disciplinski
merki vklu~uvaj}i ja merkata prestanok na raboteniot odnos so
otkaz za pote{kite povredi na odnesuvawe. Kodeksot na odnesuva gi
utvrduva pravilata i standardite na odnesuvawe koi treba da gi po~ituvaat
vrabotenite, za da se obezbedi po~ituvawe na principite na
zakonitost, profeisionalen integritet, efikasnost i lojalnost na
vrabotenite vo Upravata za javni prihodi i voop{to ne stanuva zbor
za toa deka vo Kodeksot na odnesuvaweto }e se propi{at disciplinski
merki, vklu~uvaj}i ja merkata prestanok na rabotniot odnos. Poradi
navedenoto smetame deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta
na odredbata od ~len 43 stav 4 od Zakonot, so odredbite od Ustavot
na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.
2. Spored ~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija Sudot }e ja otfrli inicijativata ako postojat procesni
pre~ki za odlu~uvawe po nea.
So ogled na toa {to osporenite odredbi od ~l. 26, 27, 29, 37, 40 i
42 se bri{ani so izmenata na Zakonot za upravata za javni prihodi i
tie ne se ve}e vo pravniot poredok, smetame deka se ispolneti uslovite
za otfrlawe na inicijativata soglasno ~l. 28 al. 3 od Delovnikot
na Ustavniot sud, odnosno poradi nemawe procesni pretpostavki za
odlu~uvawe po inicijativata.
Vrz osnova na seto navedeno se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe;
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 4 st. 1 al. 17, ~l. 11 st. 1 vo delot: "preku donesuvawe operativni
instrukcii vo pismena forma od site oblasti na dano~noto
rabotewe," ~l. 41 st. 2 i ~l. 43 st. 4 od Zakonot za upravata za javni prihodi
("SV RM," br. 81/2005 i 81/2008), i
3. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 26 st. 4, ~l. 27 st. 9 vo delot: "ili operativna
instrukcija donesena od strana na direktorot," ~l. 29 st. 1 t. 5 i
st. 2, ~l. 37 st. 4, ~l. 40 st. 6, vtora re~enica i ~l. 42 st. 4 od Zakonot
ozna~en vo t. 2 na ovoj predlog.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len
110 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija („Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 8
juli 2009 godina, donese
72
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 4 stav 1 alineja 17, ~len 11 stav 1 vo delot: "preku donesuvawe

operativni instrukcii vo pismena forma od site oblasti na dano~noto
rabotewe," ~len 41 stav 2 i ~len 43 stav 4 od Zakonot za upravata
za javni prihodi ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 81/
2005 i 81/2008), i
2. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~len 26 stav 4, ~len 27 stav 9 vo delot: "ili operativna
instrukcija donesena od strana na direktorot," ~len 29 stav 1
to~ka 5 i stav 2, ~len 37 stav 4, ~len 40 stav 6, vtora re~enica i ~len 42
stav 4 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 na ova re{enie.
3. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na odredbite od zakonot ozna~eni vo to~kata 1 od
ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, vo osporenite odredbi od
~len 4 stav 17, ~len 11 stav 1, ~len 27 stav 9, ~len 42 stav 4 od Zakonot,
zakonodavecot go koristel terminot operativna instrukcija. Me|utoa,
soglasno Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata
uprava i soglasno ~len 95 stav 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
ne bilo predvideno deka direktorot mo`e da donesuva i operativni
instrukcii. Podnositelot smeta deka so ovie odredbi se povreduval
~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 32 stav 5, ~len 51, ~len 95 stav 3 i ~len 96
od Ustavot i upatuva, pri odlu~uvaweto, da se ima predvid Odlukata na
Ustavniot sud U. br. 169/2006 od 12 septemvri 2007 godina.
Vo odnos na osporeniot ~len 26 stav 4 od Zakonot, koj se odnesuva
za obezbeduvawe na dr`avni slu`benici od strana na samiot rabotodavec
- direktor bez javno oglasuvawe na slobodno rabotno mesto,
podnositelot smeta deka gi doveduval gra|anite vo neednakva polo`ba
vo pogled na dostapnosta na rabotnoto mesto, bidej}i toa zna~elo deka
nekoi gra|ani bile poprivilegirani i polesno zasnovale raboten
odnos, bez pri toa da se obezbedi transparentnost i konkurencija. Podnositelot
smeta deka so ovaa odredba se povreduval ~len 8 stav 1 alinei
1 i 3, ~len 9, ~len 32 stavovi 1 i 2 i ~len 51 od Ustavot na Republika
Makedonija i upatuva na Odlukata na ustavniot sud U. br. 73/
2004 od 18 maj 2005 godina.
Vo odnos na ~len 29 stav 1 to~ka 5 od Zakonot i stavot 2 na ovoj
~len, podnositelot uka`uva deka pravnite posledici od osuda se izrekuvaat
so samata pravosilna sudska odluka i deka ponatamo{nite posledici
ne bile dopu{teni. Ova proizleguvalo od Odlukata na Ustavniot
sud U. br. 169/2006 od 12 septemvri 2007.
Vo odnos na osporeniot ~len 37 stav 4 od Zakonot, podnositelot
smeta deka odredbata bila diskriminatorska vo odnos na drugite slu`benici
koi se prerasporeduvaat po slu`bena dol`nost i deka bila vo
sprotivnost so ~len 8 stav 1 alinei 1 i 3, ~len 9, ~len 32 i ~len 51 od
Ustavot na Republika Makedonija.
73

Vo odnos na osporenata odredba od ~len 40 stav 6 od Zakonot,
podnositelot smeta deka vtorata re~enica od ovaa odredba bila neodr`liva
od ustavno-praven aspekt, bidej}i ne bilo precizirano vo koj
rok treba slu`benicite koi nema da postignat zadovolitelni rezultati,
da go dovedat svoeto rabotewe na zadovolitelno nivo, bidej}i vo
sprotivno }e se prezemat dejstvija za nivno otpu{tawe od rabota. So
toa odredbata bila sprotivna na ~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 9 i ~len
32 od Ustavot.
Vo odnos na osporenata odredba od ~len 41 stav 2 od Zakonot,
podnositelot smeta deka bilo apsolutno neopravdano slu`benicite da
mo`at da dobivaat 50% od platata kako nadopolnuvawe na redovnata
plata vo tekot na mesecot, bidej}i toa bili neviden preterizam. Opredeluvaweto
na posebnata odgovornost i efikasnost za sekoj oddelen
mesec od strana na direktorot, bez pobliski kriteriumi i parametri,
zna~elo deka direktorot mo`e da pravi {to saka i da nagraduva kako i
kogo saka, {to bilo nedozvolivo vo edno civilizirano op{testvo.
Osporenata odreba bila sprotivna so ~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 9,
~len 32 stav 5 i ~len 51 od Ustavot.
Vo odnos na odredbata od ~len 43 stav 4, podnositelot smeta
deka disciplinskata merka za prestanok na raboten odnos mo`ela da se
propi{uva samo so zakon i kolektiven dogovor, a ne i so Kodeksot na
odnesuvawe, {to proizleguvalo od ~len 32 stav 5 od Ustavot. Poradi
toa podnositelot smeta deka ovaa osporena odredba bila vo sprotivnost
so ~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 32 stav 5 i ~len 51 od Ustavot.
So inicijativata se predlaga Sudot da povede postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na navedenite osporeni odredbi od Zakonot za
upravata za javni prihodi.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 4 stav 1 alineja
17 od Zakonot za upravata za javni prihodi, Upravata za javni prihodi
gi izvr{uva upravnite i drugi stru~ni raboti koi se odnesuvaat, me|u
drugite, i na donesuvawe operativni instrukcii.
Soglasno ~len 11 stav 1 od Zakonot, direktorot rakovodi i ja
pretstavuva Upravata za javni prihodi; organizira i obezbeduva zakonito
i efikasno vr{ewe na rabotite i zada~ite preku donesuvawe
operativni instrukcii vo pismena forma od site oblasti na dano~noto
rabotewe.
Sudot isto taka utvrdi deka spored ~len 26 stav 4, direktorot
go zadr`uva pravoto da dade dozvola za neobjavuvawe na javen oglas za
slobodno rabotno mesto vrz osnova na negova odluka za unapreduvawe
ili prerasporeduvawe na slu`benik na toa rabotno mesto.
Sudot ponatamu utvrdi deka spored ~len 27 stav 9 od Zakonot,
postapkata povrzana za tretmanot na vraboteniot na probna rabota }e
se uredi so kolektiven dogovor ili operativna instrukcija donesena
od strana na direktorot.
74

Spored ~len 29 stav 1 to~ka 5 i stav 2 od Zakonot, na slu`benikot
mu prestanuva rabotniot odnos vo Upravata za javni prihodi so
odluka na direktorot vo slednive slu~ai: ako e osuden za krivi~no
delo vo vrska so slu`benata dol`nost ili drugo krivi~no delo koe go
pravi nedostoen za slu`benik i za vr{ewe na slu`bata vo Upravata za
javni prihodi - so denot na vra~uvaweto na pravosilnata presuda. Soglasno
stavot 2 na ovoj ~len od Zakonot, ako slu`benikot e osuden so
kazna zatvor pomala od tri meseca za krivi~no delo koe ne e povrzano
so nadle`nosta na Upravata za javni prihodi, a nitu e napraveno na
rabota i ne go ru{i ugledot na Upravata za javni prihodi, direktorot
mo`e da odlu~i, slu`benikot da go vrati na rabota po izdr`uvaweto
na kaznata, imaj}i go predvid negovoto prethodno rabotewe i odnesuvawe.
Sudot na sednicata, isto taka, utvrdi deka spored ~len 37 stav 4,
slu`benikot koj e prerasporeden po sopstveno barawe nema pravo na
nadomestocite od stavot 3 na ovoj ~len.
Spored osporeniot ~len 40 stav 6 od Zakonot, slu`benicite
koi nema da postignat zadovolitelni rezultati vo raboteweto, {to e
reflektirano i vo nivniot izve{taj za ocenuvawe na raboteweto, }e
imaat pravo na natamo{na obuka, kako i na poddr{ka od strana na nivnite
pretpostaveni, so cel svoeto rabotewe da go dovedat na zadovolitelno
nivo. Ako ne uspeat da go postignat toa vo odredeniot rok, }e
se prezemat dejstvija za nivno otpu{tawe.
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 41 stav 2 od Zakonot,
vrabotenite mo`at da dobivaat od 30%, no najmnogu do 50% od
platata kako nadopolnuvawe na redovnata plata vo tekot na mesecot za
posebnata odgovornost koja proizleguva od rabotnoto mesto i e od osobeno
zna~ewe za efikasnosta na Upravata za javni prihodi.
Soglasno ~len 42 stav 4 od Zakonot, specificirawe na evidencijata
za napreduvaweto vo karierata, kako i odr`uvaweto i pristapnosta
na podatocite }e bide odredena so operativna instrukcija na
direktorot.
Sudot na sednicata ponatamu utvrdi deka spored ~len 43 stav 4
od Zakonot, slu~aite na odnesuvawe sprotivno na Kodeksot na odnesuvawe
mo`at da bidat predmet na disciplinski merki, vklu~uvaj}i ja i
merkata za prestanok na raboten odnos so otkaz za pote{kite povredi
na odnesuvawe.
5. Sudot vo tekot na prethodnata postapka utvrdi deka so izmenite
i dopolnuvawata na Zakonot za upravata za javni prihodi od 2008
godina ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 81/2008 godina)
se izbri{ani pove}e odredbi od Zakonot, me|u koi i del od odredbite
osporeni so ovaa inicijativa. Imeno spored ~len 17 od Zakonot
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za upravata za javni prihodi,
naslovite pred ~lenovite 26 - 30 i ~lenovite 26, 27, 28, 29 i 30 se bri-
{at. Spored ~len, 26 od istiot zakon, naslovite pred ~lenovite 37 i 40
75

i ~lenovite 37, 38, 39 i 40 se bri{at, a spored ~len 28 od Zakonot, se
bri{e naslovot pred ~lenot 42 i ~lenot 42 od Zakonot.
6. Spored ~len 8 stav 1 alinei 3 i 4 od Ustavot, vladeeweto na
pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i
sudska se temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Soglasno ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Soglasno ~len 19 stav 2 od Zakonot za organizacija i rabota na
organite na dr`avnata uprava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 58/2000), Upravata za javni prihodi e osnovana kako organ
vo sostav na Ministerstvoto za finansii, so svojstvo na pravno lice.
So cel da se sozdadat osnovi za pristapuvawe kon proces na reorganizacija
na Upravata za javni prihodi vo efikasna i efektivna
organizacija vo site segmenti na nejzinoto rabotewe poradi ostvaruvawe
na osnovnata misija - naplata na danocite soglasno zakon zaradi
obezbeduvawe ostvaruvawe na funkciite na dr`avata i davawe pomo{
i poddr{ka na dano~nite obvrznici za dobrovolno ispolnuvawe na
dano~nite obvrski, zakonodavecot go donel Zakonot za upravata za javni
prihodi ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 81/2005 i
81/2008).
Soglasno ~len 1 od ovoj zakon, so ovoj zakon se ureduva delokrugot,
organizacijata, na~inot na vr{ewe na rabotata i rakovodeweto so
Upravata za javni prihodi, kako i ovlastuvawata i odgovornostite pri
sobiraweto, evidentiraweto, obrabotkata i za{titata na podatoci vo
vrska so rabotite na Upravata.
So ovoj zakon se ureduvaat i specifi~nostite vo pravata, obvrskite
i odgovornostite na vrabotenite od raboten odnos, kodeksot na
odnesuvawe, nagradite i priznanijata, kako i finansiraweto na Upravata
za javni prihodi.
Soglasno ~len 9 od Zakonot, so rabotata na Upravata za javni
prihodi rakovodi direktor, koj mo`e da ima zamenik. Direktorot i
zamenikot na direktorot, na predlog na ministerot za finansii, gi
imenuva i razre{uva od dol`nost Vladata na Republika Makedonija za
period od ~etiri godini so pravo na povtorno imenuvawe.
Vo ~lenot 11 od Zakonot se uredeni ovlastuvawata na Direktorot,
koj me|u drugoto, rakovodi i ja pretstavuva Upravata za javni
prihodi, organizira i obezbeduva zakonito i efikasno vr{ewe na
rabotite i zada~ite preku donesuvawe operativni instrukcii vo pismena
forma od site oblasti na dano~noto rabotewe, donesuva finansiski
plan, programa i planovi za rabota, odlu~uva za vrabotuvawe,
rasporeduvawe, za pravata i dol`nostite na vrabotenite, za suspendirawe
i prestanok na raboten odnos na vrabotenite vo Upravata za javni
prihodi, soglasno odredbite na ovoj zakon; odlu~uva za zapo~nuvawe
76

na postapka za otkrivawe na slu~ai na nesoodvetno odnesuvawe ili
prekr{uvawe na dol`nostite od strana na vrabotenite vo Upravata za
javni prihodi.
Za podnositelot na inicijativata e sporno ovlastuvaweto na
direktorot na Upravata da donesuva operativni instrukcii (del od
osporeniot ~len 11 stav 1), kako i ~len 4 stav 1 alineja 17 vo koj kako
edna od nadle`nostite na Upravata e navedena i donesuvawe na operativni
instrukcii. Edinstven argument so koj podnositelot na inicijativata
ja osporuva ustavnosta na ovie odredbi e nivnata nesoglasnost so
Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava, koj
ne predviduval direktorot da mo`e da donesuva operativni instrukcii,
i upatuva na prethodno donesena Odluka na Ustavniot sud U. br.
169/2006.
Sudot ne gi prifati navodite na podnositelot na inicijativata,
od pri~ina {to vo niv prakti~no otsustvuvaat argumenti za nesoglasnosta
na ovie odredbi so Ustavot, i nivnata navodna protivustavnost
se objasnuva so nesoglasnost so drug zakon. I samoto povikuvawe
na Odlukata na Ustavniot sud U. br. 169/2006 godina e nesoodvetno od
pri~ina {to vo ovaa odluka Ustavniot sud ne go osporil pravoto na
direktorot da donesuva operativni instrukcii voop{to, tuku go smetal
za problemati~no reguliraweto na pra{awa od oblasta na trudot,
odnosno rabotnite odnosi, so operativni instrukcii i utvrdil deka
toa e sprotivno na Ustavot koj predviduva deka ostvaruvaweto na pravata
na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektivni
dogovori (~len 32 stav 5 od Ustavot). Vo navedeniot predmet
stanuvalo zbor za ureduvawe na na~inot i postapkata za proverka na
rabotnite sposobnosti i procedurata za zapo~nuvawe na vrabotuvaweto
vo Upravata za javni prihodi (~len 26 stav 9 od Zakonot).
Spored misleweto na Sudot, operativnata instrukcija od osporenite
~len 4 stav 1 alineja 17 i ~len 11 stav 1 od Zakonot, e podzakonski
akt koj direktorot na Upravata za javni prihodi go nosi vo funkcija
na izvr{uvawe na zakonite od oblasta na danocite i dano~noto
rabotewe, {to proizleguva i od samata formulacija na ~len 11 stav 1
vo koj izri~no se spomnuva deka stanuva zbor za operativni instrukcii
vo pismena forma od site oblasti na dano~noto rabotewe. Osnovot za
donesuvawe na vakov podzakonski akt e samiot Zakon za upravata za
javni prihodi, kako i op{tiot Zakon za organizacija i rabota na organite
na dr`avnata uprava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 58/2000, 44/2002 i 82/2008) koj vo ~len 55 stav 2 predviduva
deka direktorot na samostojniot organ na dr`avnata uprava, odnosno
upravnata organizacija donesuva pravilnici, re{enija, naredbi, upatstva,
planovi, programi i drugi vidovi akti za izvr{uvawe na zakonite
i drugi propisi, koga za toa e ovlasten so zakon. Ottuka, so ogled na
toa {to operativnite instrukcii od osporeniot ~len 4 stav 1 alineja
17 i ~len 11 stav 1 od Zakonot, direktorot na Upravata gi donesuva vo
77

funkcija na izvr{uvawe na Zakonot, a ne ureduva prava i obvrski na
vrabotenite vo Upravata za javni prihodi, Sudot ne go postavi pra{aweto
za soglasnosta na ovie odrebi so Ustavot, od aspekt na navodite
vo inicijativata.
Vo odnos na ~len 41 od Zakonot, ~ij stav 2 e osporen so inicijativata,
od navodite vo inicijativata proizleguva deka za podnositelot
e sporno samoto pravo na bonus i visinata na bonusot, odnosno nadopolnuvaweto
na redovnata plata za vrabotenite so posebni odgovornosti
koja se dvi`i od 30% do 50 % od platata (za koja podnositelot
smeta deka bilo "apsolutno neopravdano" i "neviden preterizam,"
kako i ovlastuvaweto na direktorot da ja opredeluva posebnata odgovornost
i efikasnost za sekoj mesec, za {to nemalo pobliski kriteriumi
vo Zakonot. Pritoa, Sudot utvrdi deka so izmenite na Zakonot vo
2008 godina, vtorata re~enica na ovoj stav koja {to glasela: "Posebnata
odgovornost i efikasnosta za sekoj oddelen mesec go opredeluva
direktorot," bila izbri{ana, taka {to i navodite vo inicijativata vo
odnos na ovoj del od osporenata odredba se bespredmetni. Vo odnos pak
na samoto pravo na dodatok na plata, spored ocenkata na Sudot, toj ne e
sprotiven na Ustavot, odnosno na odredbata od ~len 32 od Ustavot,
bidej}i so nea se potvrduva pravoto na soodvetna zarabotuva~ka garantirano
so Ustavot. Vpri~em i samiot Zakon za rabotnite odnosi
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 62/2005, 106/2008 i
161/2008), vo ~lenot 105 stav 3, opredelil deka platata e sostavena od
osnovnata plata, del od platata za rabotnata uspe{nost i dodatocite
od plata, ako so drug zakon poinaku ne e opredeleno, taka {to so ovaa
osporena odredba od Zakonot, ova pra{awe, odnosno ova pravo,
podetalno se ureduva za vrabotenite vo Upravata za javni prihodi.
Ustavot zna~i dava osnova pravoto na rabotnikot na soodvetna
zarabotuva~ka da se uredi so zakon, dodeka pak Zakonot za rabotnite
odnosi, kako op{t zakon, predviduva mo`nost ova pra{awe da se uredi
so poseben zakon, {to vo konkretniot slu~aj e napraveno so Zakonot za
Upravata za javni prihodi. Od ovie pri~ini, vo odnos na odredbata od
~len 42 stav 2 od Zakonot, Sudot ne go postavi pra{aweto za soglasnosta
so ustavnite odredbi na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.
Vo odnos na osporenata odredba od ~lenot 43 stav 4 od Zakonot,
podnositelot smeta deka disciplinskata merka za prestanok na raboten
odnos mo`elo da se propi{uva samo so zakon i kolektiven dogovor,
a ne i so Kodeksot na odnesuvawe. Soglasno ovie odredbi od Zakonot
vrabotenite treba postojano da gi po~ituvaat najvisokite standardi
na sopstveniot integritet i integritetot na Upravata za javni prihodi
vo izvr{uvaweto na site aktivnosti utvrdeni so kodeks na odnesuvawe.
Kodeksot na odnesuvawe go donesuva direktorot. (stav 2). Kodeksot
na odnesuvawe gi opi{uva standardite na odnesuvawe koi treba da
se po~ituvaat od site vraboteni i dava nasoki i upatstva za re{avawe
78

na eti~kite pra{awa za onie koi rabotat vo Upravata za javni prihodi
(stav 3). Spored osporeniot stav 4, slu~aite na odnesuvawe sprotivno
na Kodeksot na odnesuvawe mo`at da bidat predmet na disciplinski
merki, vklu~uvaj}i ja i merkata za prestanok na raboten odnos so
otkaz za pote{kite povredi na odnesuvawe.
Spored misleweto na Sudot, ona {to vsu{nost go ureduva odredbata
e deka vo Kodeksot na odnesuvawe mo`at da se utvrdat standardite
za odnesuvawe na vrabotenite vo Upravata za javni prihodi, za
~ie {to prekr{uvawe, soglasno osporeniot stav, mo`e da sleduvaat
disciplinski merki vklu~uvaj}i ja merkata prestanok na raboteniot
odnos so otkaz za pote{kite povredi na odnesuvawe. Kodeksot na odnesuvawe
gi utvrduva pravilata i standardite na odnesuvawe koi treba
da gi po~ituvaat vrabotenite, za da se obezbedi po~ituvawe na principite
na zakonitost, profeisionalen integritet, efikasnost i lojalnost
na vrabotenite vo Upravata za javni prihodi i voop{to ne stanuva
zbor za toa deka vo Kodeksot na odnesuvaweto }e se propi{at disciplinski
merki, vklu~uvaj}i ja merkata prestanok na rabotniot
odnos. Poradi navedenoto, Sudot ne go postavi pra{aweto za soglasnosta
na odredbata od ~len 43 stav 4 od Zakonot, so odredbite od Ustavot
na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.
7. Spored ~len 28 alineja 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na
Republika Makedonija Sudot }e ja otfrli inicijativata ako postojat
procesni pre~ki za odlu~uvawe po nea.
So ogled na toa {to vo tekot na postapkata se utvrdi deka osporenite
odredbi od ~lenovite 26, 27, 29, 37, 40 i 42 se bri{ani so izmenata
na Zakonot za upravata za javni prihodi od 2008 godina, i tie ne se
ve}e vo pravniot poredok, Sudot utvrdi deka nema procesni pretpostavki
za odlu~uvawe po inicijativata, poradi {to odlu~i inicijativata
da ja otfrli soglasno ~len 28 alineja 3 od Delovnikot na Ustavniot
sud.
8. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1
i 2 od ova re{enie.
9. Ova re{enie vo odnos na to~kata 1, Sudot go donese so
mnozinstvo glasovi, a vo odnos na to~kata 2 ednoglasno vo sostav
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
79

80

7. U. br. 71/2009 (8. 06. 2006)
Osporen akt
^len 1 vo delot "i vo Slu`bata za voeno zdravstvo", ~l. 2 t. 2
al. 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15 i 16 od Odlukata za utvrduvawe na dol`nosti
vo trupa zaklu~no so brigada i soodvetna edinica i odredeni
dol`nosti vo komanda na korpus i vo voeni ustanovi vo koi slu`bata
se vr{i pod trupni uslovi, br. 19-857/1 od 28. 02. 2009 godina, donesena
od Vladata na Republika Makedonija ("SV RM," br. 32/2009).
Navodi vo inicijativata
- Spored podnositelot na inicijativata, od sod`inata na osporenata
odluka ne se gledalo deka istata bila donesena po predlog na
ministerot za odbrana, kako {to nalaga ~l. 94 st. 1 t. 3 pod b) od Zakonot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, so {to bil povreden
navedeniot zakonski ~len.
Osven toa, osporeniot del i osporenite alinei ne mo`ele da se
podvedat pod vr{ewe dol`nosti vo trupa i pod trupni uslovi, a deka
toa bilo taka proizleguvalo od ~l. 94 st. 1 t. 2 pod b) od istiot zakon,
spored koj na osigurenicite vo Ministerstvoto za odbrana i na slu`ba
vo postojaniot sostav na Armijata na Republika Makedonija sta`ot na
osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe, i toa: sekoi 12 meseci
efektivno pominati na tie dol`nosti se smetaat kako 16 meseci sta`
na osiguruvawe vo vr{ewe raboti na radiolo{ka, biolo{ka i hemiska
za{tita vo laboratoriski i poligonski uslovi, {to }e gi utvrdi ministerot
za odbrana. Spored toa, so osporeniot del od Odlukata se povreduval
~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 32 st. 5, ~l. 34 i ~l. 51 od Ustavot i ~l. 94 st.
1 t. 2 pod b) i t. 3 pod b) od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
Pri odlu~uvaweto po ovaa inicijativa, podnositelot predlaga
Ustavniot sud da ja ima predvid i odredbata na ~l. 152 od Zakonot za
slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija, spored koj dodatokot na
osnovnata plata za vr{ewe trupna slu`ba pripa|a za slu`ba vo edinici
zaklu~no so brigada i se vrednuva vo bodovi i toa od 50 do 100 boda,
vo zavisnost od dol`nosta, kako i faktot deka vo Republika Makedonija
poodamna ne postoele komandi na korpus, a ne postoele nitu voeni
ustanovi vo koi slu`bata se vr{ela pod trupni uslovi.
81

Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenite odredbi.
82
Sodr`ina na osporenata odluka
^len 1
So ovaa odluka se utvrduvaat dol`nostite vo trupa zaklu~no so
brigada i soodvetna edinica i odredeni dol`nosti vo komanda na korpus
i vo Slu`bata za voeno zdravstvo (osporen del), vo koi slu`bata se
vr{i pod trupni uslovi vo Ministerstvoto za odbrana i vo postojaniot
sostav na Armijata na Republika Makedonija, za ~ie vr{ewe sekoi
12 meseci efektivno pominati na tie dol`nosti se smetaat kako 15
meseci sta` na osiguruvawe.
^len 2
Kako dol`nosti od ~len 1 na ovaa odluka se utvrduvaat:
1. Dol`nosti vo trupa zaklu~no so brigada i soodvetna edinica:
- dol`nosti vo edinica zaklu~no so brigada i soodvetna edinica,
koi se popolnuvaat so voeni stare{ini i profesionalni vojnici;
- dol`nosti na lekar i medicinski tehni~ar vo trupa koi se
popolnuvaat so civilni lica.
2. Dol`nosti vo komandi vo koi slu`bata se vr{i pod trupni
uslovi:
- dol`nosti vo operativen centar vo General{tabot na Armijata
na Republika Makedonija i Zdru`enata operativna komanda;
- dol`nosti vo Centarot za odgleduvawe i dresura na slu`beni
ku~iwa;
- dol`nosti vo Sekciite za obuka;
- dol`nosti vo poligonite i kampovite za obuka;
- dol`nosti na streli{ta;
- dol`nosti vo Centarot za obuka;
- rabota vo laboratorii i oddelenija vo Slu`bata za voeno zdravstvo,
nadle`nostite za koi za dijagnostika i le~ewe se primenuvaat
radiorendgenski i drugi zra~ewa {tetni po zdravjeto i rabota vo Institutot
za preventivna medicina i toa:
- rakovoditel na Oddelenie za radiologija;
- radiolog vo Oddelenie za radiologija;
- glaven radiolo{ki tehnolog, voedno rakuva~ na sanitetski
materijalni sredstva vo Oddelenie za radiologija;
- radiolo{ki tehnolog vo Oddelenie za radiologija;
- radiolo{ki tehni~ar vo Oddelenie za radiologija;
- fizi~ar vo Oddelenie za medicina na trudot;
- rakovoditel na Oddelenie za preventivna medicina;
- glaven medicinski tehni~ar vo Oddelenie za preventivna medicina;

- rakuva~ na InMS i SnMS za institut za preventivna medicina.
(osporen del)
^len 3
Ovaa odluka vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
Br. 19-857/1
Zamenik na pretsedatelot
28 fevruari 2009 god. na Vladata na Republika
Skopje
Makedonija
m-r Zoran Stavreski
Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
134/2003, ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Pravilnikot za utvrduvawe na posebnite specijalnosti od osobeno
zna~ewe za Armijata na Republika Makedonija, rabotnite mesta (dol-
`nostite) i visinata na iznosot na dodatokot na platata, br. 01-3891/1
donesen od ministerot za odbrana na 11 juni 2003 godina ("SV RM," br.
40/2003 i 79/2003).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Soglasno ~l. 155 od Zakonot,
ovie posebni specijalnosti vo vr{eweto na slu`ba od osobeno zna~ewe
za Armijata, rabotnite mesta (dol`nosti) i visinata na iznosot
na dodatokot na osnovnata plata, na predlog na na~alnikot na General-
{tabot na Armijata, so pravilnik gi utvrduva ministerot za odbrana.
Vrz osnova na ovaa zakonska odredba, ministerot za odbrana, po
predlog na na~alnikot na General{tabot na Armijata, go donel osporeniot
Pravilnik.
Vo prethodna postapka Sudot utvrdi deka na~alnikot na General{tabot
na Armijata na Republika Makedonija so pismo br. 01-452/1
od 25. 04. 2003 godina dostavil do Ministerstvoto za odbrana Predlog -
pravilnik za utvrduvawe na posebnite specijalnosti od osobeno zna-
~ewe za Armijata, rabotnite mesta (dol`nostite) i visinata na iznosot
na dodatokot na plata vo zavisnot od uslovite pod koi se vr{at
dol`nostite.
So ogled na toa {to Pravilnikot e donesen soglasno ~l. 155 od
Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija, po prethoden
predlog od na~alnikot na General{tabot na Armijata, zna~i deka
toj e donesen spored postapkata utvrdena so zakon. Imeno, ~l. 155 od
Zakonot vrz osnova na koj e donesen Pravilnikot nedvosmisleno nalo-
`uva postoewe na predlog od na~alnikot na General{tabot, poradi
{to Sudot smeta deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta
na Pravilnikot so ~l. 8 st. 1 al. 3, 51 i 96 od Ustavot i so ~l. 155 i 245
od Zakonot za slu`ba vo Armijata.
83

2. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
127/2008 ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot za sodr`inata i metodologija
za izrabotka na za{titno-konzarvatorskite osnovi za kulturnoto
nasledstvo ("SV RM," br. 111/2005), donesen od ministerot za kultura
na Republika Makedonija.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Podnositelot vo inicijativata
naveduva deka od tekstot na osporeniot Pravilnik ne mo`e da se
utvrdi deka ministerot za kultura ja propi{al sodr`inata i metodologijata
za izrabotka na za{titno-konzervatorski osnovi po prethodno
pribaveno mislewe od nadle`nite ministerstva. Me|utoa spored
Sudot, pribavuvaweto na mislewe od nadle`nite ministerstva e samo
del od postapkata za donesuvawe na Pravilnikot, ~ija ocenka ne e vo
nadle`nost na Ustavniot sud na Republika Makedonija, a vo smisla na
citiranata ustavna odredba.
Sporno pravno pra{awe
- Dali pri utvrduvaweto na osporenite dol`nosti vo trupa zaklu~no
so brigada koi se vr{at pod trupni uslovi i koi spa|aat vo kategorijata
na dol`nosti za koi sta`ot na osiguruvawe se smeta so zgolemeno
traewe (12/15 meseci), Vladata, bez sorabotka so Ministerstvoto
za odbrana gi opfatila i dol`nostite na koi se vr{at raboti vo
vrska so radiolo{ka, biolo{ka i hemiska za{tita vo laboratoriski i
poligonski uslovi, za koi sta`ot na osiguruvawe se smeta so zgolemeno
traewe (12/16 meseci) i koi soglasno Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe, treba da gi opredeli ministerot za odbrana, i
dali so toa e povreden navedeniot zakon i ustavnoto na~elo na vladeeweto
na pravoto.
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto e temelna vrednosta na ustavniot poredok na
Republika Makedonija.
Soglasno ~l. 32 st. 5 od Ustavot, ostvaruvaweto na pravata na
vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektivni
dogovori.
Spored ~l. 34 od Ustavot, gra|anite imaat pravo na socijalna
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven
dogovor.
Soglasno ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
84

Spored ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika
Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta
na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i
so zakonite.
Spored ~l. 94 st. 1 t. 3 pod b) od Zakonot za penziskoto i inavalidskoto
osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996,
32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/
2005, 70/2006, 153/07, 152/2008 i 161/2008) na osigurenicite vo Ministerstvoto
za odbrana i na slu`ba vo postojniot sostav na Armijata na
Republika Makedonija (vojnici po dogovor, pomladi oficeri i gara-
|anski lica na slu`ba na armijata) sta`ot na osiguruvawe im se smeta
so zgolemeno traewe, i toa: sekoi 12 meseci efektivno pominati na
tie dol`nosti se smetaat kako 15 meseci sta` na osiguruvawe za vr{-
ewe dol`nost vo trupa zaklu~no so brigada i soodvetna edinica i
odredeni dol`nosti vo komanda na korpus i vo voeni ustanovi vo koi
slu`bata se vr{i pod trupni uslovi, a koi gi utvrduva Vladata na
Republika Makedonija po predlog na ministerot za odbrana.
Vrz navedeniot zakonski osnov, Vladata na Republika Makedonija
donela Odluka za utvrduvawe na dol`nosti vo trupa zaklu~no so
brigada i soodvetna edinica i odredeni dol`nosti vo komanda na
korpus i vo voeni ustanovi vo koi slu`bata se vr{i pod trupni uslovi.
So navedenata odluka utvrdeni se dol`nostite vo trupa zaklu~no so
brigada i soodvetna edinica i odredeni dol`nosti vo komandi i vo
Slu`bata za voeno zdravstvo, vo koi slu`bata se vr{i pod trupni uslovi
vo Ministerstvoto za odbrana i postojaniot sostav na Armijata na
Republika Makedonija, za ~ie vr{ewe sekoi 12 meseci efektivno pominati
na tie dol`nosti se smetaat kako 15 meseci sta` na osiguruvawe.
Navodite vo inicijativata deka od sodr`inata na Odlukata ne
se gledalo deka Odlukata bila donesena po predlog na ministerot za
odbrana, so {to bil povreden ~l. 94 st. 1 t. 3 pod b) od Zakonot za penziskoto
i inavalidskoto osiguruvawe, smetame deka se neosnovani.
Imeno, vidno od misleweto na Vladata na Republika Makedonija
dostaveno do Ustavniot sud kako odgovor na navodite vo inicijativata
( br. 19-1603/1 od 05.05.2009 godina), ministerot za odbrana do Vladata
na Republika Makedonija dostavil predlog-odluka, koja soglasno
Delovnikot za rabota na Vladata na Republika Makedonija e razgleduvana
od nadle`nite komisii na Vladata pred istata da bide donesena,
za {to kaj nadle`nite slu`bi vo Generalniot sekretarijat na
Vladata postojat soodvetni zapisnici, zaklu~oci i odluki. Ottuka,
proizleguva deka vo postapkata za donesuvawe na osporenata odluka,
postapeno e vo soglasnost so zakonskiot osnov za nejzinoto donesuvawe,
odnosno, istata e donesena po predlog na ministerot za odbrana,
{to e vo soglasnost so ~l. 94 st. 1 t. 3 pod b) od Zakonot za penziskoto i
inavalidskoto osiguruvawe, poradi {to smetame deka ne mo`e da se
85

postavi pra{aweto za zakonitosta na postapkata za donesuvawe na
Odlukata.
Isto taka, smetame deka se neosnovani i navodite vo inicijativata
deka osporenite dol`nosti od Odlukata ne mo`ele da se podvedat
pod vr{ewe vo trupa i pod trupni uslovi, kako {to toa bilo storeno
so Odlukata, zatoa {to vo ~l. 94 st. 1 t. 2 pod b) od Zakonot za penziskoto
i inavalidskoto osiguruvawe, bilo utvrdeno deka na osigurenicite
vo Ministerstvoto za odbrana i na slu`ba vo postojniot
sostav na Armijata na Republika Makedonija (vojnici po dogovor, pomladi
oficeri i gara|anski lica na slu`ba na armijata) sta`ot na osiguruvawe
im se smeta so zgolemeno traewe, i toa sekoi 12 meseci efektivno
pominati na tie dol`nosti se smetaat kako 16 meseci sta` na
osiguruvawe za vr{ewe raboti na radiolo{ka, biolo{ka i hemiska
za{tita vo labaratoriski i poligonski uslugi, {to }e gi utvrdi ministerot
za odbrana. Ova zatoa {to Zakonot za penziskoto i inavalidskoto
osiguruvawe napravil jasna distinkcija koi dol`nosti potpa-
|aat pod re`imot na ~l. 94 st. 1 t. 2 pod b) od Zakonot za penziskoto i
inavalidskoto osiguruvawe, a koi dol`nosti potpa|aat pod re`imot
na ~l. 94 st. 1 t. 3 pod b) od Zakonot za penziskoto i inavalidskoto osiguruvawe,
pri {to ostavil toa da bide operacionalizrano od strana na
Ministerstvoto za odbrana, odnosno Vladata na Republika Makedonija,
so donesuvawe na soodvetni akti, imaj}i ja predvid specifikata
na formacijata na Armijata na Republika Makedonija koja ja propi-
{uva Pretsedatelot na Republikata kako vrhoven komandant na Armijata.
Imaj}i go predvid navedenoto, so osporenite alinei na navedenata
odluka Vladata, vo sorabotka so Ministerstvoto za odbrana, gi
konkretizirala dol`nostite koi se vr{at pod trupni uslovi i koi
poradi nivnata specifika se razlikuvaat od dol`nostite na koi se
vr{at raboti vo vrska so radiolo{ka, biolo{ka i hemiska za{tita vo
laboratoriski i poligonski uslovi, opredeluvaj}i gi kako dol`nosti
na koi sta`ot na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe i toa za
sekoi 12 meseci efektivno pominati na tie dol`nosti da se smetaat
kako 15 meseci sta` na osiguruvawe.
So ogled na toa {to formacijata na Armijata na Republika Makedonija
ja propi{uva Pretsedatelot na Republikata, smetame deka
Ustavniot sud nema nadle`nost da preispituva i ocenuva kakva e formaciskata
struktura na Armijata na Republika Makedonija, poradi
{to nema osnov da se vpu{ta vo ocena na navodite vo inicijativata
dali vo Armijata na Republika Makedonija postojat komandi na korpus
ili voeni ustanovi vo koi slu`bata se vr{i pod trupni uslovi.
Spored ~l. 152 od Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika
Makedonija ("SV RM," br. 62/2002, 98/2002, 25/2003, 71/2003, 112/2005,
134/2007 i 6/2009), dodatokot na osnovnata plata za vr{ewe trupna
slu`ba pripa|a za slu`ba vo edinici zaklu~no so brigada i se vrednuva
so bodovi i toa od 40 do 100 boda, vo zavisnost od dol`nosta. Od
86

navedenata odredba proizleguva deka so istata, vo sistemot na plati i
nadomestoci na plati na profesionalnite vojnici i voenite stare{-
ini vo slu`ba vo postojaniot sostav na Armijata na Republika Makedonija,
koj e izgraden so ovoj zakon, se utvrduva pravo na dodatok na plata
na ovie lica.
So ~l. 94 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,
koj e praven osnov za donesuvawe na osporenata odluka, se propi-
{uvaat uslovite za steknuvawe i ostvaruvawe na pravata od oblasta na
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na osigurenicite od odbranata,
kako opredeleni kategorii osigurenici pod posebni uslovi.
Ottuka, proizleguva deka so navedenite zakoni se ureduvaat
razli~ni prava od sferata na socijalnoto osiguruvawe na profesionalnite
vojnici, voeni stare{ini i civilni lica na slu`ba vo postojaniot
sostav na Armijata na Republika Makedonija, a Ustavniot sud
nema nadle`nost da ja ceni me|usebnata usoglasenost na dva zakoni, na
{to se upatuva vo inicijativata.
Trgnuvaj}i od navedenoto, smetame deka so osporenata odluka,
Vladata na Republika Makedonija, vo ramkite na svoite ustavni i zakonski
nadle`nosti, vr{i operacionalizacija na zakonskata odredba
od ~l. 94 st. 1 t. 3 pod b) od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,
poradi {to smetame deka so osporenite odredbi na Odlukata
ne se povreduvaat ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 32 st. 5, ~l. 34 i ~l. 51 od Ustavot
i ~l. 94 st. 1 t. 2 pod b) i t. 3 pod b) od Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe, kako {to se naveduva vo inicijativata.
Vrz osnova na navedenoto, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe.
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na ~len 1 vo delot "i vo Slu`bata za voeno zdravstvo," ~l. 2
t. 2 al. 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15 i 16 od Odlukata za utvrduvawe na
dol`nosti vo trupa zaklu~no so brigada i soodvetna edinica i odredeni
dol`nosti vo komanda na korpus i vo voeni ustanovi vo koi slu-
`bata se vr{i pod trupni uslovi, br. 19-857/1 od 28. 02. 2009 godina, donesena
od Vladata na Republika Makedonija ("SV RM," br. 32/2009).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 8 juli 2009 godina,
donese
87

88
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i
zakonitosta na ~len 1 vo delot "i vo Slu`bata za voeno zdravstvo" i
~len 2 to~ka 2 alineite 7 do 16 od Odlukata za utvrduvawe na dol`nosti
vo trupa zaklu~no so brigada i soodvetna edinica i odredeni dol-
`nosti vo komanda na korpus i vo voeni ustanovi vo koi slu`bata se
vr{i pod trupni uslovi, br. 19-857/1 od 28. 02. 2009 godina, donesena od
Vladata na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 32/2009).
2. Stamen Filipov od Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na odredbite od Odlukata ozna~ena
vo to~ka 1 od ova re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata, od sodr`inata na osporenata
odluka ne se gledalo deka istata bila donesena po predlog na
ministerot za odbrana, kako {to nalagal ~len 94 stav 1 to~ka 3 pod b)
od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, so {to bil povreden
navedeniot ~len.
Osven toa, osporeniot del i osporenite alinei ne mo`ele da se
podvedat pod vr{ewe dol`nosti vo trupa i pod trupni uslovi, a deka
toa bilo taka proizleguvalo od ~len 94 stav 1 to~ka 2 pod b) od istiot
zakon, spored koj na osigurenicite vo Ministerstvoto za odbrana i na
slu`ba vo postojaniot sostav na Armijata na Republika Makedonija
sta`ot na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe, i toa: sekoi
12 meseci efektivno pominati na tie dol`nosti se smetaat kako 16
meseci sta` na osiguruvawe vo vr{ewe raboti na radiolo{ka, biolo-
{ka i hemiska za{tita vo laboratoriski i poligonski uslovi, {to }e
gi utvrdi ministerot za odbrana. Spored toa, so osporeniot del od
Odlukata se povreduval ~lenot 8 stav 1 alineja 3, ~len 32 stav 5, ~len
34 i ~len 51 od Ustavot i ~len 94 stav 1 to~ka 2 pod b) i to~ka 3 pod b)
od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
Pri odlu~uvaweto po ovaa inicijativa, podnositelot predlaga
Ustavniot sud da ja ima predvid i odredbata na ~len 152 od Zakonot za
slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija, spored koj dodatokot na
osnovnata plata za vr{ewe trupna slu`ba pripa|a za slu`ba vo edinici
zaklu~no so brigada i se vrednuva vo bodovi i toa od 50 do 100 boda,
vo zavisnost od dol`nosta, kako i faktot deka vo Republika Makedonija
poodamna ne postoele komandi na korpus, a ne postoele nitu voeni
ustanovi vo koi slu`bata se vr{ela pod trupni uslovi.
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenite odredbi.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 1 od osporenata
odluka, so ovaa odluka se utvrduvaat dol`nostite vo trupa zaklu~no so
brigada i soodvetna edinica i odredeni dol`nosti vo komanda na kor-

pus i vo Slu`bata za voeno zdravstvo, vo koi slu`bata se vr{i pod
trupni uslovi vo Ministerstvoto za odbrana i vo postojaniot sostav
na Armijata na Republika Makedonija, za ~ie vr{ewe sekoi 12 meseci
efektivno pominati na tie dol`nosti se smetaat kako 15 meseci sta`
na osiguruvawe.
Spored ~len 2 to~ka 2 alineite 7 do 16 od Odlukata, kako dol-
`nosti od ~len 1 na ovaa odluka se utvrduvaat:
- rabota vo laboratorii i oddelenija vo Slu`bata za voeno
zdravstvo, nadle`nostite za koi za dijagnostika i le~ewe se primenuvaat
radiorendgenski i drugi zra~ewa {tetni po zdravjeto i rabota
vo Institutot za preventivna medicina i toa:
- rakovoditel na Oddelenie za radiologija;
- radiolog vo Oddelenie za radiologija;
- glaven radiolo{ki tehnolog, voedno rakuva~ na sanitetski
materijalni sredstva vo Oddelenie za radiologija;
- radiolo{ki tehnolog vo Oddelenie za radiologija;
- radiolo{ki tehni~ar vo Oddelenie za radiologija;
- fizi~ar vo Oddelenie za medicina na trudot;
- rakovoditel na Oddelenie za preventivna medicina;
- glaven medicinski tehni~ar vo Oddelenie za preventivna medicina;
- rakuva~ na InMS i SnMS za institut za preventivna medicina.
4. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto e temelna vrednosta na ustavniot poredok
na Republika Makedonija.
Soglasno ~len 32 stav 5 od Ustavot, ostvaruvaweto na pravata
na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so
kolektivni dogovori.
Spored ~len 34 od Ustavot, gra|anite imaat pravo na socijalna
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven
dogovor.
Soglasno ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~len 110 alineite 1 i 2 od Ustavot, Ustavniot sud na
Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot
i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so
Ustavot i so zakonite.
Spored ~len 94 stav 1 to~ka 3 pod b) od Zakonot za penziskoto i
inavalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
broj 80/1093, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/
2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005, 70/2006, 153/07, 152/2008 i
161/2008) na osigurenicite vo Ministerstvoto za odbrana i na slu`ba
vo postojniot sostav na Armijata na Republika Makedonija (vojnici po
89

dogovor, pomladi oficeri i gara|anski lica na slu`ba na armijata)
sta`ot na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe, i toa: sekoi
12 meseci efektivno pominati na tie dol`nosti se smetaat kako 15
meseci sta` na osiguruvawe za vr{ewe dol`nost vo trupa zaklu~no so
brigada i soodvetna edinica i odredeni dol`nosti vo komanda na korpus
i vo voeni ustanovi vo koi slu`bata se vr{i pod trupni uslovi, a
koi gi utvrduva Vladata na Republika Makedonija po predlog na ministerot
za odbrana.
Vrz navedeniot zakonski osnov, Vladata na Republika Makedonija
donela Odluka za utvrduvawe na dol`nosti vo trupa zaklu~no so
brigada i soodvetna edinica i odredeni dol`nosti vo komanda na korpus
i vo voeni ustanovi vo koi slu`bata se vr{i pod trupni uslovi. So
navedenata odluka utvrdeni se dol`nostite vo trupa zaklu~no so brigada
i soodvetna edinica i odredeni dol`nosti vo komandi i vo Slu`bata
za voeno zdravstvo, vo koi slu`bata se vr{i pod trupni uslovi vo
Ministerstvoto za odbrana i postojaniot sostav na Armijata na Republika
Makedonija, za ~ie vr{ewe sekoi 12 meseci efektivno pominati
na tie dol`nosti se smetaat kako 15 meseci sta` na osiguruvawe.
Navodite vo inicijativata deka od sodr`inata na Odlukata ne
se gledalo deka Odlukata bila donesena po predlog na ministerot za
odbrana, so {to bil povreden ~len 94 stav 1 to~ka 3 pod b) od Zakonot
za penziskoto i inavalidskoto osiguruvawe, Sudot gi oceni kako neosnovani.
Imeno, vidno od misleweto na Vladata na Republika Makedonija
dostaveno do Ustavniot sud kako odgovor na navodite vo inicijativata
( br. 19-1603/1 od 05. 05. 2009 godina), ministerot za odbrana do
Vladata na Republika Makedonija dostavil predlog-odluka, koja soglasno
Delovnikot za rabota na Vladata na Republika Makedonija e razgleduvana
od nadle`nite komisii na Vladata pred istata da bide donesena,
za {to kaj nadle`nite slu`bi vo Generalniot sekretarijat na
Vladata postojat soodvetni zapisnici, zaklu~oci i odluki. Ottuka,
proizleguva deka vo postapkata za donesuvawe na osporenata odluka,
postapeno e vo soglasnost so zakonskiot osnov za nejzinoto donesuvawe,
odnosno, istata e donesena po predlog na ministerot za odbrana,
{to e vo soglasnost so ~len 94 stav 1 to~ka 3 pod b) od Zakonot za penziskoto
i inavalidskoto osiguruvawe, poradi {to Sudot ne go postavi
pra{aweto za zakonitosta na postapkata za donesuvawe na Odlukata.
Sudot gi oceni kako neosnovani i navodite vo inicijativata
deka osporenite dol`nosti od Odlukata ne mo`ele da se podvedat pod
vr{ewe vo trupa i pod trupni uslovi, kako {to toa bilo storeno so
Odlukata, zatoa {to vo ~len 94 stav 1 to~ka 2 pod b) od Zakonot za penziskoto
i inavalidskoto osiguruvawe, bilo utvrdeno deka na osigurenicite
vo Ministerstvoto za odbrana i na slu`ba vo postojniot sostav
na Armijata na Republika Makedonija (vojnici po dogovor, pomladi
oficeri i gara|anski lica na slu`ba na armijata) sta`ot na osiguruvawe
im se smeta so zgolemeno traewe, i toa sekoi 12 meseci efektiv-
90

no pominati na tie dol`nosti se smetaat kako 16 meseci sta` na osiguruvawe
za vr{ewe raboti na radiolo{ka, biolo{ka i hemiska za{tita
vo labaratoriski i poligonski uslugi, {to }e gi utvrdi ministerot
za odbrana. Ova zatoa {to Zakonot za penziskoto i inavalidskoto
osiguruvawe napravil jasna distinkcija koi dol`nosti potpa|aat pod
re`imot na ~len 94 stav 1 to~ka 2 pod b) od Zakonot za penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe, a koi dol`nosti potpa|aat pod re`imot na
~len 94 stav 1 to~ka 3 pod b) od Zakonot za penziskoto i inavalidskoto
osiguruvawe, pri {to ostavil toa da bide operacionalizrano od strana
na Ministerstvoto za odbrana, odnosno Vladata na Republika Makedonija,
so donesuvawe na soodvetni akti, imaj}i ja predvid specifikata
na formacijata na Armijata na Republika Makedonija koja ja propi{uva
Pretsedatelot na Republikata kako vrhoven komandant na
Armijata. Imaj}i go predvid navedenoto, so osporenite alinei na navedenata
odluka Vladata, vo sorabotka so Ministerstvoto za odbrana,
gi konkretizirala dol`nostite koi se vr{at pod trupni uslovi i koi
poradi nivnata specifika se razlikuvaat od dol`nostite na koi se
vr{at raboti vo vrska so radiolo{ka, biolo{ka i hemiska za{tita vo
laboratoriski i poligonski uslovi, opredeluvaj}i gi kako dol`nosti
na koi sta`ot na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe i toa za
sekoi 12 meseci efektivno pominati na tie dol`nosti da se smetaat
kako 15 meseci sta` na osiguruvawe.
Ustavniot sud oceni deka nema nadle`nost da preispituva i
ocenuva kakva e formaciskata struktura na Armijata na Republika
Makedonija, poradi {to nema osnov da se vpu{ta vo ocena na navodite
vo inicijativata dali vo Armijata na Republika Makedonija postojat
komandi na korpus ili voeni ustanovi vo koi slu`bata se vr{i pod
trupni uslovi.
Spored ~len 152 od Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika
Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 62/
2002, 98/2002, 25/2003, 71/2003, 112/2005, 134/2007 i 6/2009), dodatokot na
osnovnata plata za vr{ewe trupna slu`ba pripa|a za slu`ba vo edinici
zaklu~no so brigada i se vrednuva so bodovi i toa od 40 do 100 boda,
vo zavisnost od dol`nosta. Od navedenata odredba proizleguva deka so
istata, vo sistemot na plati i nadomestoci na plati na profesionalnite
vojnici i voenite stare{ini vo slu`ba vo postojaniot sostav na
Armijata na Republika Makedonija, koj e izgraden so ovoj zakon, se
utvrduva pravo na dodatok na plata na ovie lica.
So ~len 94 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,
koj e praven osnov za donesuvawe na osporenata odluka, se propi-
{uvaat uslovite za steknuvawe i ostvaruvawe na pravata od oblasta na
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na osigurenicite od odbranata,
kako opredeleni kategorii osigurenici pod posebni uslovi.
Ottuka, proizleguva deka so navedenite zakoni se ureduvaat
razli~ni prava od sferata na socijalnoto osiguruvawe na profesio-
91

nalnite vojnici, voeni stare{ini i civilni lica na slu`ba vo postojaniot
sostav na Armijata na Republika Makedonija, a Ustavniot sud
nema nadle`nost da ja ceni me|usebnata usoglasenost na dva zakoni, na
{to se upatuva vo inicijativata.
Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot oceni deka so osporenata odluka,
Vladata na Republika Makedonija, vo ramkite na svoite ustavni i
zakonski nadle`nosti, vr{i operacionalizacija na zakonskata odredba
od ~len 94 stav 1 to~ka 3 pod b) od Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe, poradi {to oceni deka so osporenite odredbi na
Odlukata ne se povreduvaat ~lenot 8 stav 1 alineja 3, ~len 32 stav 5,
~len 34 i ~len 51 od Ustavot i ~len 94 stav 1 to~ka 2 pod b) i to~ka 3
pod b) od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot, d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: Ismail Darli{ta, Liljana
Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Gzime Starova
i d-r Zoran Sulejmanov.
92

8. U. br. 47/2009 (9. 09. 2009)
Osporen akt 2
^len 154 st. 1 od Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe
("SV RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000,
50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005, 70/2006, 153/2007, 152/
2008 i 161/2008).
Sodr`ina na osporeniot akt
^len 154
Na korisnik na penzija, dodeka e vo raboten odnos ili dodeka
vr{i samostojna dejnost vo Republika Makedonija ili stranstvo mu se
zapira isplatata na penzijata.
Na korisnik na starosna penzija mo`e da mu se opredeli nov
iznos na penzija, ako navr{il najmalku edna godina sta` na osiguruvawe
po ostvaruvaweto pravo na starosna penzija. Noviot iznos na
starosna penzija }e se utvrdi spored vkupno navr{eniot penziski sta`
i ostvareni plati.
Pri~ini za osporuvawe
Podnositelot vo inicijativata naveduva deka osporenata odredba
od Zakonot ne bila vo soglasnost so ~l. 52 st. 4 od Ustavot, zatoa
{to imala povratno dejstvo, koe ne bilo popovolno za licata koi ve}e
go steknale pravoto so odredbata od ~l. 12 od Zakonot za izmenuvawe i
dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
("SV RM," br. 70/2006). Spored podnositelot edna{ steknatoto pravo,
koe se zasnovalo na zakonskata odredba od ~l. 12 od istiot zakon, ne
mo`elo da se ukinuva so drug zakon koj bil ponepovolen za gra|anite,
bidej}i spored istiot licata koi se odlu~ile da koristat del od penzijata
i da rabotat so nepolno rabotno vreme, ja imale predvid odredbata
od ~l. 12, koja vo toa vreme bila vo primena. Poradi toa predlo`i
2
Podnositelot go osporuva celiot ~l. 10 od Zakonot za izmenuvawe i
dopolnuvawe na Zakonot a penzisko i invalidsko osiguruvawe so koj vsu{nost
se menuva celiot ~l. 154 od osnovniot Zakon, no od sodr`inata na inicijativata
proizleguva cdeka go soporuva samo stavot 1 od ovoj ~len. Otamu vo
Referatot predmet na naliza e ~l. 154 st. 1 od osnovniot zakon.
93

Ustavniot sud na Republika Makedonija da povede postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na navedenata odredba od Zakonot i istata da bide
poni{tena ili ukinata.
Od Predlog Zakonot za izmenuvawe i Dopolnuvawe na Zakonot za
penzisko i invalidsko osiguruvawe "SV RM," br. 161/2008
So donesuvaweto na Zakonot za pridonesi od zadol`itelno socijalno
osiguruvawe ("SV RM," br. 142/2008 i 64/2009), pokraj drugoto se
obezbeduva definirawe na obvrznicite za pla}awe na pridonesite,
definirawe na obvrznici za presmetka i uplata na pridonesite i dr.
So predlo`enite izmeni i dopolnuvawa, se vr{i celosno usoglasuvawe
na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe so Zakonot za
pridonesi od zadol`itelno socijalno osiguruvawe i se vospostavuva
pravna osnova za nepre~eno primenuvawe na noviot Zakon za pridonesi
od zadol`itelno socijalno osiguruvawe. Konkretno so Predlog-zakonot
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penzisko i invalidsko
osiguruvawe ("SV RM," br. 161/2080), prestanuva va`nosta na odredbite
koi reguliraa mo`nost za povtorno vrabotuvawe na penzioner i
koristewe na del od penzijata po povtorno zasnovawe na raboten odnos
i vospostavuvawe na mo`nost za povtorno opredeluvawe na starosna
penzija po povtorno vrabotuvawe. So ~l. 1 od ovoj zakon, od kategorijata
osigurenici, se izzemaat penzionerite koi po steknuvaweto na pravo
na penzija, povtorno se vrabotuvaat. Zaradi prestanok na mo`nosta
penzioner povtorno da zasnova raboten odnos, so ~l. 5 od navedenite
izmeni i dopolnuvawa, se bri{e odredbata koja go regulira presmetuvaweto
na visinata na penzijata na korisnik na penzija. Me|utoa so ~l.
10 vospostavena e mo`nost na korisnik na starosna penzija da mu se
opredeli nov iznos na penzija, ako navr{il najmalku edna godina sta`
na osiguruvawe po ostvaruvaweto pravo na starosna penzija. Noviot
iznos na starosna penzija }e se utvrdi spored vkupno navr{eniot penziski
sta` i ostvareni plati. So ova re{enie se dava mo`nost povtorniot
raboten odnos da povle~e i povtorno opredeluvawe na penzijata
(priznavawe na toa vreme vo penziski sta` ili povtorno opredeluvawe
na penziskata osnova), bidej}i korisnikot na penzija }e bide obvrznik
za pla}awe na pridones od zadol`itelno socijalno osiguruvawe.
94
Ustavno sudska praktika
1. So Re{enie na Ustavniot sud na Republika Makedonija U. br.
10/1997 od 26. 02. 1997 godina, Sudot ne povel postapka za ocenuvawe na
ustavnosta na ~l. 154 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
("SV RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996).
Podnositelite na inicijativata smetale deka ~l. 154 od Zakonot
ne bil vo soglasnost so ~l. 59 st. 2 od Ustavot na Republika Makedo-

nija i so ~l. 4 i 6 st. 1 od istiot zakon, zatoa {to so nego bilo predvideno
zapirawe na penzijata ako korisnikot e vo raboten odnos ili
vr{i dejnost, so {to li~nite i materijalnite prava steknati i ostvareni
vo zavisnost od dol`inata i obemot na vlo`enite sredstva se
namaluvale, iako istite bile neotu|ivi i ne mo`ele da se namaluvaat
so zakon ili so drug propis.
Od sodr`inata na re{enieto. Spored misleweto na Sudot zaradi
obezbeduvawe na na~eloto na socijalnata pravednost ne postoi
ustavna pre~ka so zakon da se predvidi na licata koi na drug na~in ja
obezbeduvaat svojata socijalna sigurnost, po steknuvaweto pravo na
li~na penzija, a ne so koristewe na penzijata, privremeno da im miruva
koristeweto na penzijata. Pritoa, so privremenoto ograni~uvawe
na pravoto na koristewe na penzijata, ne se zadira vo ve}e steknatite
prava, {to zna~i deka tie nitu se otu|uvaat nitu se odzemaat, tuku,
kako {to predvidel i samiot zakon vo ~l. 6 st. 3 privremeno se ograni~uva
nivnoto koristewe vo slu~ai predvideni so zakon, kako {to
vpro~em e predviden i sporniot slu~aj.
2. So Re{enie na Ustavniot sud na Republika Makedonija U. br.
216/2007 od 13. 02. 2008 godina, Sudot ne povel postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~l. 154 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/
2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005, 70/2006 i
153/2007).
Spored podnositelot na inicijativata, steknuvaweto na pravoto
na penzija i nejzinoto koristewe ne mo`elo da se razdvojat, odnosno
starosnata penzija bila steknato pravo i nikoj, pod nikakvi uslovi,
bidej}i takvi uslovi ne postojat vo Ustavot, ne mo`el da mu ja ograni-
~i isplatata na penzijata na penzionerot dokolku zasnova raboten
odnos ili dodeka vr{i dejnost nezavisno od traeweto na rabotnoto
vreme, vo procenti navedeni vo osporenata odredba, pau{alno, bez
nikakva potkrepa. Poradi toa, so osporenata odredba od Zakonot se
povreduvala odredbata od ~l. 54 od Ustavot spored koja slobodata i
pravata na ~ovekot i gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai
utvrdeni vo Ustavot, se povreduvalo ustavnoto na~elo na ednakvost na
gra|anite pred Ustavot i zakonite spored koi akti slobodite i pravata
na ~ovekot i gra|aninot se priznati i garantirani so me|unarodniot
pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava, se povreduvalo
pravoto na sopstvenost i nejzinata za{tita zatoa {to so neisplatuvawe
na penzijata na penzionerot mu se odzemale bez nikakov ustaven
osnov del od negovite sredstva, se povreduvalo pravoto na rabota, sloboden
izbor na rabotata i dostapnost sekomu na sekoe rabotno mesto
pod ednakvi uslovi i se povreduvalo pravoto na soodvetna zarabotuva~ka
{to se zaslu`uvalo so rabota.
Od obrazlo`enieto na re{enieto. Spored Sudot, zakonskoto
re{enie spored koe, na penzioner, dodeka e vo raboten odnos, mu se na-
95

maluva isplatata na penzijata za odreden procent poradi toa {to ostvaruva
sredstva za egzistencija na drug na~in (so novo rabotno anga`irawe,
za koe e zadol`itelno osiguran po osnov na penzisko i inavalidsko
osiguruvawe), ne se povreduva na~eloto na socijalna pravednost
utvrdeno so ~l. 8 st. 1 al. 8 od Ustavot.
Od druga strana, faktot {to pravoto na socijalna sigurnost i
socijalno osiguruvawe {to go garantira Ustavot na gra|anite, se utvrduva
so zakon i so kolektiven dogovor, spored Sudot, ne zna~i deka
edna{ steknatoto pravo na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe
ne mo`e da pretrpi promeni vo pravec na negovo miruvawe, ograni~uvawe
ili celosno gubewe, pod odredeni uslovi i okolnosti utvrdeni
so zakon i so kolektiven dogovor. Vo ovaa smisla, treba da se ima
predvid deka Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U.
br. 10/1997, ocenil deka so privremenoto ograni~uvawe na pravoto na
koristewe na penzijata, utvrdeno vo ~l. 154 od Zakonot za penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993,3/1994, 14/1995, 71/
1996), pred negovata izmena koja sega se osporuva, so koj bilo predvideno
privremeno da se zapira isplatata na penzijata ako korisnikot
e vo raboten odnos ili vr{i dejnost, ne se zadira vo ve}e steknatite
prava, {to zna~i deka tie nitu se otu|uvaat nitu se odzemaat, tuku,
kako {to predvidel i samiot zakon vo ~l. 6 st. 3, privremeno se ograni~uva
nivnoto koristewe vo slu~ai predvideni so zakon, poradi {to
Sudot ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta na navedenoto
zakonsko re{enie.
[to se odnesuva do pra{aweto za povreda na starosnata penzija
kako steknato pravo na {to se povikuva podnositelot na inicijativata,
Sudot oceni deka pravoto na koristeweto na penzijata kako steknato
pravo na korisnicite na starosna penzija, ne se povreduva so osporenoto
zakonsko re{enie, a namalenata isplata na penzijata poradi
toa {to korisnikot povtorno zasnoval raboten odnos ili vr{i druga
dejnost so koja ostvaruva prihod i ja podobruva svojata socijalna sigurnost,
e vo funkcija na obezbeduvawe na odr`liv i stabilen penziski
sistem koj se gradi vo soglasnost so ekonomskite uslovi vo Republikata,
a koj se zasnova na na~eloto na socijalna pravednost i generaciska
solidarnost, poradi {to Sudot ne go postavi pra{aweto za soglasnosta
na navedenoto zakonsko re{enie so Ustavot na Republika
Makedonija.
Ovoj Sud, so Re{enija U. br. 1/2003 od 15. 04. 2003 godina, U. br.
237/2005 od 19. 04. 2006 godina i U. br. 12/2008 godina od 2. 04. 2008 godina,
vo site slu~aevi gi otfrlil inicijativite za poveduvawe na postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 154 od Zakonot za penzisko i
invalidsko osiguruvawe, so obrazlo`enie deka za istite raboti ve}e
odlu~uval, a nemal osnovi za poinakvo odlu~uvawe.
Bidej}i odredbata od ~l. 154 od Zakonot se osporuva kako sprotivna
na ~l. 52 st. 4 od Ustavot, spored koja zakonite i drugite propisi
96

ne mo`at da imaat povratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga
toa e popovolno za gra|anite, sleduva ustavnosudska praktika vo taa
nasoka:
3. So Re{enie na Ustavniot sud na Republika Makedonija U. br.
115/1993 od 15. 09. 1993 godina, Sudot ne povel postapka za ocenuvawe
ustavnosta i zakonitosta na ~l. 4 od Tarifata za nagrada i nadomestok
na tro{ocite za rabotata na advokatite, donesena od Advokatskata
komora na Republika Makedonija na 27. 03. 1993 godina ("SV RM," br.
23/1993).
...Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 4 st. 1 od Tarifata,
ako vo tekot na postapkata se izmenila Tarifata edna{ ili pove}e
pati, }e se primeni tarifata {to e vo sila na denost na presuduvaweto,
odnosno odlu~uvaweto. Od denot na presuduvaweto, odnosno
odlu~uvaweto do denot na isplatata na iznosot na advokatskata nagrada
i tro{oci se presmetuva zakonska kamata. Spored st. 2 na ovoj ~len,
neisplatenata nagrada i tro{oci strankata sekoga{ gi pla}a na
advokatot po tarifata {to e vo sila na denot na pla}aweto.
Ponatamu, Sudot utvrdi deka so Tarifata se odreduva visinata
na nadomestokot na tro{ocite i nagradata za dadena pravna pomo{,
odnosno precizno se opredeleni site dejstvija {to advokatite gi prezemaat
vo davaweto na pravnata pomo{. Isto taka, Sudot utvrdi deka,
soglasno ~l. 10, Tarifata vlega vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto
vo "SV RM," odnosno na 20. 04. 1993 godina.
... Sudot, isto taka, smeta deka opredelbata od osporenata odredba,
spored koja ako vo tekot na postapkata se izmenila Tarifata, }e
se primenuva tarifata {to e vo sila na denot na presuduvaweto, odnosno
odlu~uvawetoo, ne predizvikuva povratno dejstvo na propisot vo
smisla na ~l. 52 st. 4 od Ustavot, poradi {to oceni deka ne mo`e da se
postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata odredba so Ustavot.
4. So Re{enie na Ustavniot sud na Republika Makedonija U. br.
58/2004 od 30. 06. 2004 godina, ne se poveduva postapka za ocenuvawe na
ustavnosta na na ~l. 17-a od Zakonot za nabavuvawe, poseduvawe i nosewe
na oru`je ("SV RM," br. 25/1972, 30/1972, 18/1976, 25/1976, 15/1983,
51/1988 i "SV RM," br. 26/1993 i 49/2003).
...Spored podnositelot na inicijativata osporenata odredba od
Zakonot imala povratno dejstvo, zatoa {to so nea toj bil popre~en
legalno da go koristi i nosi oru`jeto koe go kupil soglasno zakonskite
uslovi koi va`ele vo vremeto koga mu bila izdadena dozvolata
za nosewe i poseduvawe na oru`je, koi bile popovolni vo odnos na sega{nite.
Imaj}i ja predvid sodr`inata na osporenata zakonska odredba,
kako i toa deka Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za
nabavuvawe, poseduvawe i nosewe na oru`je ("SV RM," br. 49/2003) vleguva
vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija", Sudot utvrdi deka re{enieto na osporena-
97

ta zakonska odredba so koe se zabranuva nosewe na oru`je na javno
mesto va`i i ima dejstvo vo idnina, odnosno po vleguvaweto vo sila na
ovoj zakon, {to zna~i ne se odnesuva na odnosi i situacii nastanati
pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
Poradi toa, Sudot oceni deka osporenata odredba nema povratno
dejstvo vo smisla na zna~eweto na ustavnata zabrana za takvoto dejstvo
na zakonite i drugite propisi, pa zatoa i ne mo`e da se postavi
pra{aweto za nejzinata soglasnost so ~l. 52 st. 4 od Ustavot.
Vo vrska so navodite vo inicijativata spored koi so osporenata
odredba od Zakonot na podnositelot mu se popre~uvalo legalno koristewe
i nosewe na oru`je koe go kupil soglasno zakonskite uslovi koi
va`ele vo vremeto koga mu e izdadena dozvolata za nosewe i poseduvawe
na oru`je, Sudot utvrdi deka se neosnovani, zatoa {to so ovaa odredba
ne se ograni~uva ve}e steknatoto pravo na gra|anite da poseduvaat
i nosat oru`je, tuku samo se opredeluva nov re`im za nosewe na oru`jeto,
so utvrduvawe konkretno na koi mesta e zabraneto, a indirekno
na koi ne, sopstvenikot da go nosi oru`jeto, {to e, pak, pravo na zakonodavecot.
5. So Re{enie na Ustavniot sud na Republika Makedonija U. br.
66/2007 od 12. 09. 2007 godina, ne se poveduva postapka za ocenuvawe na
ustavnosta na ~l. 126 st. 2 od Zakonot za sudovite ("SV RM," br.
58/2006).
Od obrazlo`enieto na re{enieto. ...Poa|aj}i od analizata na
osporenata odredba od Zakonot, Sudot utvrdi deka pravo na zakonodavecot
e da go uredi vospostavuvaweto na pravniot re`im ureden so Zakonot
koj va`i po, a ne pred negovoto donesuvawe i vleguvawe vo sila
ednakvo za site koi }e konkuriraat za izbor na sudii vo idnite odnosi
na vr{eweto na sudiskata funkcija, i vo tie ramki zakonodavecot ima
pravo da go uredi i preodniot re`im koj isto taka go opfa}a periodot
ne pred tuku po vleguvawe vo sila na Zakonot i toj period go opredelil
na 3 godini zaradi procesot na po~etnata obuka vo Akademijata
ureden so poseben zakon.
...Ottuka, spored Sudot, nemo`e da se prifati navodot vo inicijativata
deka osporenata odredba od Zakonot bila neustavna bidej}i
go povreduvala na~eloto na vladeewe na pravoto i imala retroaktivno
dejstvo. Ova poradi pogoreiznesenoto i poradi toa {to tokmu sprotivno
na navodite vo inicijativata so osporenata odredba od Zakonot
preodno so temporalen karakter se vospostavuva noviot praven re`im
za uslovite za izbor na sudii vo osnovnite sudovi koj ne smee da ja dovede
vo pra{awe pravnata sigurnost na gra|anite od strana na vr{itelite
na sudiskata funkcija koja mora nepre~eno da se ostvaruva so
tekot na sozdavaweto na kandidati za izbor na sudii po novopredvidenite
uslovi so Zakonot za sudovite koi voedno opfa}aat i obuka
vo posebna Akademija. Od druga strana ne mo`e da se dovede vo pra{-
awe i pravnoto dejstvo na osporenata odredba od Zakonot, bidej}i taa
98

nema povratno dejstvo i ne zadira vo nastanati odnosi od minatoto
pred donesuvaweto i vleguvaweto vo sila na Zakonot, tuku se odnesuva
na idni odnosi.
6. So Re{enie na Ustavniot sud na Republika Makedonija U. br.
110/2007 od 24. 10. 2007 godina, Sudot, ne povel postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~l. 126 st. 1 i ~l. 127 od Zakonot za sudovite ("SV
RM," br. 58/2006) i ja otfrlil inicijativata za poveduvawe postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 126 st. 2 od istiot zakon.
Spored navodite na podnositelite na prvata inicijativa osporenite
odredbi od Zakonot ne bile vo soglasnost so ~l. 52 st. 4 od Ustavot
spored koja zakonite i drugite propisi ne mo`at da imaat povratno
dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga toa e popovolno za gra|anite.
Imeno, podnositelite kako sorabotnici i sovetnici vo Osnovniot
sud vo Strumica i Osnovnoto javno obvinitelstvo pred donesuvaweto
i stapuvaweto vo sila na Zakonot za sudovite se steknale so svojstvo
kandidat za sudija i vo toa svojstvo u~estvuvale pove}e pati na
oglasot za izbor na sudii. Me|utoa so osporenite odredbi od Zakonot
za sudovite im se povreduvalo, odnosno im se ograni~uvalo ve}e steknatoto
pravo da po istekot na 5 godini, smetano od po~etokot na rabotata
na Akademijata za obuka na sudii i javni obviniteli, da u~estvuvaat
kako kandidati vo izborot na sudii i javni obviniteli bez poseta
na posebna obuka vo Akademijata, a koja obuka tie ja steknale preku
dolgogodi{no rabotewe vo sud.
Spored navodite na podnositelite na vtorata inicijativa, ~l.
126 st. 2 od Zakonot ne bil vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3, 32 st. 2 i ~l.
52 st. 4 od Ustavot. Ova zatoa {to so osporenata odredba se favorizirala
edna kategorija na gra|ani koi uspe{no ja zvr{ile Akademijata, a
dodeka pak ostanatite i ako im bilo zagarantirano pravoto na rabota
so Ustavot bile staveni vo ponepovolna polo`ba posle tri godini od
denot na prvoto steknuvawe na svojstvoto na kandidat za sudii i javni
obviniteli, da mo`at da konkuriraat za sudii i javni obviniteli.
Site diplomirani pravnici so polo`en pravosuden ispit koi do denot
na stapuvawe vo sila na noviot Zakon za sudovite i imale pet godini
rabota na pravni raboti po polagawe na pravosudniot ispit imale steknato
pravo spored toga{ va`e~kiot Zakon za sudovi, a steknatite
prava ne mo`ele da bidat izgubeni nitu potoa dopolnitelno uslovuvani
{to e sprotivno na ~l. 52 st. 4 od Ustavot.
Ponatamu spored podnositelite na inicijativata, doobukata na
Akademijata za obuka na sudii i javni obviniteli mo`elo da se odnesuva
samo na kandidati koi vo momentot na donesuvawe na noviot zakon
go nemale ispolneto uslovot za kandidat za sudii, odnosno go nemale
pravoto da se prijavat na oglas za izbor na sudii.
Ottuka, imaj}i go predvid iznesenoto nasprema sodr`inata na
odredbata od ~l. 126 st. 1 od Zakonot za sudovite, spored Sudot, pravo e
99

na zakonodavecot pri promena na re`imot na ureduvawe na pra{aweto
za potrebnite uslovi za izbor na sudii vo osnovnite sudovi da go uredi
i preminot od stariot vo nov re`im (preoden re`im) na na~in {to }e
ovozmo`i za odreden period sudiite vo osnovnite sudovi da bidat
izbrani spored prethodniot re`im, a so cel da ne bide doveden vo pra-
{awe kontinuitetot i nepre~enoto vr{ewe na sudskata funkcija.
Spored toa Sudot oceni deka osporenata odredba od ~l. 126 st. 1
od Zakonot za sudovite ne mo`e da se podvede pod somnenie vo odnos na
odredbite od Ustavot na koi se povikuvaat podnositelite na inicijativite.
Osporeniot ~l. 127 od Zakonot se nao|a vo glavata Preodni i
zavr{ni odredbi, i so nego se utvrduva deka so primenata na ovoj zakon,
prestanuva da va`i prethodniot Zakon za sudovite, osven odredbite
povrzani so preodniot re`im utvrden vo ~l. 126 na Zakonot, za
koj re`im Sudot oceni deka ne gi povreduva ustavnite na~ela.
Poradi navedenoto, a imaj}i go predvid karakterot i ulogata na
osporenata odredba, Sudot oceni deka istata ne mo`e da se dovede pod
somnenie vo odnos na nejzinata soglasnost so ustavnite odredbi na koi
se povikuva inicijativata.
6. Spored ~l. 110 al. 1 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot.
Soglasno ~l. 28 al. 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako za istata rabota
odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.
So ogled na toa {to osporeniot ~l. 126 st. 2 od Zakonot za sudovite
bil ocenuvan od Ustavniot sud na Republika Makedonija pri
{to so Re{enie U. br. 66/2007 ne bila povedena postapka za ocena na
negovata ustavnost, Sudot oceni deka inicijativata za povtorna ocena
na negovata ustavnost treba da se otfrli soglasno ~l. 28 al. 2 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija.
Imeno, spored obrazlo`enieto na navedenoto re{enie, Sudot
utvrdil deka pravo na zakonodavecot e da go uredi vospostavuvaweto
na pravniot re`im ureden so Zakonot koj va`i po, a ne pred negovoto
donesuvawe i vleguvawe vo sila ednakvo za site koi }e konkuriraat za
izbor na sudii vo idnite odnosi na vr{eweto na sudiskata funkcija, i
vo tie ramki zakonodavecot ima pravo da go uredi i preodniot re`im
koj, isto taka, go opfa}a periodot ne pred tuku po vleguvawe vo sila
na Zakonot i toj period go opredelil na 3 godini zaradi procesot na
po~etnata obuka vo Akademijata ureden so poseben zakon. Ottuka, spored
Sudot, nemo`e da se prifati navodot vo inicijativata deka osporenata
odredba od Zakonot bila neustavna bidej}i go povreduvala na~eloto
na vladeewe na pravoto i imala retroaktivno dejstvo. Ova poradi
pogoreiznesenoto i poradi toa {to tokmu sprotivno na navodite
vo inicijativata so osporenata odredba od Zakonot preodno so temporalen
karakter se vospostavuva noviot praven re`im za uslovite za
100

izbor na sudii vo osnovnite sudovi koj ne smee da ja dovede vo pra{awe
pravnata sigurnost na gra|anite od strana na vr{itelite na sudiskata
funkcija koja mora nepre~eno da se ostvaruva so tekot na sozdavaweto
na kandidati za izbor na sudii po novopredvidenite uslovi so Zakonot
za sudovite koi voedno opfa}aat i obuka vo posebna Akademija. Od
druga strana ne mo`e da se dovede vo pra{awe i pravnoto dejstvo na
osporenata odredba od Zakonot, bidej}i taa nema povratno dejstvo i ne
zadira vo nastanati odnosi od minatoto pred donesuvaweto i vleguvaweto
vo sila na Zakonot, tuku se odnesuva na idni odnosi.
Sporno pravno pra{awe
Dali so zakonskoto re{enie spored koe na korisnik na penzija,
dodeka e vo raboten odnos ili dodeka vr{i samostojna dejnost vo Republika
Makedonija ili stranstvo mu se zapira isplatata na penzijata,
se povreduva ~l. 52 st. 4 od Ustavot koj go zabranuva povratnoto dejstvo
na zakonite i drugite propisi, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga toa e
popovolno za gra|anite?
Fakti~ka sostojba i pravno mislewe
Osporenata odredba od Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe,
propi{uva deka na korisnikot na penzijata, }e mu se zapre so
isplatata na penzijata, dodeka e vo raboten odnos ili dodeka vr{i samostojna
dejnost vo Republika Makedonija ili stranstvo.
Zakonskoto re{enie od ~l. 154, koj gi regulira pokraj drugoto
slu~aevite vo vrska so isplatata na penzijata koga korisnikot na penzija
}e zasnova raboten odnos ili }e zapo~ne da vr{i druga samostojna
dejnost vo Republikata ili vo stranstvo, zakonodavecot pove}e pati go
menuval i dopolnuval.
Taka so osnovniot Zakon za penzisko i invalidsko osiguruvawe
("SV RM," br. 80/1993), ~l. 154 propi{uva{e deka: na korisnik na penzija,
dodeka e vo raboten odnos ili dodeka vr{i dejnost vo Republikata
ili vo stranstvo mu se zapira isplatata na penzijata.
So ~l. 7 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na istiot
zakon ("SV RM, br. 50/2004), vo ~l. 154 po st. 1, dodadeni bea dva novi
stava 2 i 3, koi glasea:
Dokolku korisnik na invalidska, odnosno semejna penzija ne se
javi na zadol`itelen kontrolen pregled, mu se zapira isplatata na penzijata
i go gubi svojstvoto penzioner.
Komisijata za zadol`itelen kontrolen pregled od ~l. 139 st. 5
na ovoj zakon na korisnikot na invalidska, odnosno semejna penzija mu
dostavuva izvestuvawe vo koe e navedeno vremeto i mestoto koga i kade
treba da se javi na kontrolniot pregled.
101

Ponatamu so ~l. 12 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na
Zakonot (SV RM," br. 70/2006), celiot ~l. 154 e izmenet i istiot propi{uva{e
deka:
Na korisnik na penzija, dodeka e vo raboten odnos ili dodeka
vr{i dejnost so polno rabotno vreme vo Republika Makedonija ili raboti
vo stranstvo, mu se isplatuva 30% od penzijata.
Na korisnik na penzija od stavot 1 na ovoj ~len koj raboti polovina
od polnoto rabotno vreme, mu se isplatuva 50% od penzijata, a za
rabota pomalku od polovinata od polnoto rabotno vreme, mu se isplatuva
70% od penzijata.
Ovaa odredba povtorno pretrpuva izmena i so ~l. 10 od Zakonot
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot ("SV RM," br. 161/2008), ~l.
154 glasi:
Na korisnik na penzija, dodeka e vo raboten odnos ili dodeka
vr{i samostojna dejnost vo Republika Makedonija ili stranstvo mu se
zapira isplatata na penzijata (osporena odredba).
Na korisnik na starosna penzija mo`e da mu se opredeli nov
iznos na penzija, ako navr{il najmalku edna godina sta` na osiguruvawe
po ostvaruvaweto pravo na starosna penzija. Noviot iznos na
starosna penzija }e se utvrdi spored vkupno navr{eniot penziski sta`
i ostvareni plati.
So ovie posledni izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za penzisko
i invalidsko osiguruvawe koi se primenuvaat od 1 januari 2009 godina,
izvr{eno e usoglasuvawe so Zakonot za pridonesi od zadol`itelno
socijalno osiguruvawe ("SV RM," br. 142/2008 i 64/2009), taka {to pri
definiraweto na obvrznicite za pla}awe na pridonesi opfateni so
~l. 7 soglasno ovoj zakon, ne postoi mo`nost korisnik na penzija da
bide obvrznik za pla}awe na pridonesot za penzisko i invalidsko osiguruvawe
po povtorno zasnovawe na raboten odnos i istovremeno da
koristi del od svojata penzija. Me|utoa so ~l. 10 st. 2 od Zakonot za
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe
("SV RM," br. 161/2008), vospostavena e mo`nost na korisnik
na starosna penzija da mu se opredeli nov iznos na penzija, ako navr-
{il najmalku edna godina sta` na osiguruvawe po ostvaruvaweto pravo
na starosna penzija. Noviot iznos na starosna penzija }e se utvrdi
spored vkupno navr{eniot penziski sta` i ostvareni plati. So ova
re{enie se dava mo`nost povtorniot raboten odnos da povle~e i povtorno
opredeluvawe na penzijata (priznavawe na toa vreme vo penziski
sta` ili povtorno opredeluvawe na penziskata osnova), bidej}i korisnikot
na penzija }e bide obvrznik za pla}awe na pridones od zadol`itelno
socijalno osiguruvawe.
Podnositelot na inicijativata go osporuva zakonskoto re{enie
od ~l. 154 st. 1 od Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe,
so obrazlo`enie deka istoto imalo povratno ponepovolno dejstvo za
licata koi go imale ve}e steknato pravoto so zakonskoto re{enie
102

pred izmenata na ovaa odredba sodr`ana vo ~l. 12 od Zakonot za izmenuvawe
i dopolnuvawe na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe
("SV RM," br. 70/2006), odnosno deka edna{ steknatoto pravo zasnovano
na zakonskata odredba na ~l. 12 od citiraniot zakon za izmeni
i dopolnuvawa, ne mo`elo da se ukinuva so drug zakon koj {to bil ponepovolen
za gra|anite.
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 i 8 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto i humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta,
se edni od temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
So ~l. 34 od Ustavot, na gra|anite na Republika Makedonija im
se garantiraat pravoto na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe
utvrdeni so zakon i so kolektiven dogovor, a so ~l. 35 st. 1 od Ustavot,
Republikata se gri`i za socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost
na gra|anite soglasno so na~eloto na socijalna pravednost.
Spored ~l. 52 st. 4 od Ustavot, zakonite i drugite propisi ne
mo`at da imaat povratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga
toa e popovolno za gra|anite.
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka Ustavot go
proklamira i utvrduva op{tiot princip na pravoto na gra|anite na
socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe koe e prepu{teno na ureduvawe
so zakon i kolektiven dogovor. Ustavot, isto taka ja proklamira
gri`ata na Republikata za socijalna za{tita i socijalna sigurnost
na gra|anite, koja se ostvaruva vrz osnova na na~eloto na socijalna
pravednost. Spored toa, proklamacijata na tie ustavni principi
proizleguva od socijalniot karakter na dr`avata, a vidovite na pravata
od socijalnoto osiguruvawe, na~inot, postapkata i uslovite za ostvaruvaweto
na ovie prava na gra|anite se rezervirani za zakonodavnata
vlast koja gi ureduva relevantnite odnosi od zna~ewe za ostvaruvawe
na socijalnata sigurnost na gra|anite.
Penziskoto i invalidskoto osiguruvawe kako element na pravoto
na socijalnoto osiguruvawe e predmet na ureduvawe so Zakonot za
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
So ovoj zakon se ureduva zadol`itelnoto penzisko i invalidsko
osiguruvawe na rabotnicite vo raboten odnos i na fizi~kite lica koi
vr{at dejnost, osnovite na kapitalnoto finansirano penzisko osiguruvawe,
kako i posebnite uslovi pod koi oddelni kategorii na osigurenici
gi ostvaruvaat pravata od penziskoto i ivalidskoto osiguruvawe
(~l. 1).
Soglasno ~l. 3 na ovoj zakon, so zadol`itelno penzisko i invalidsko
osiguruvawe po osnova na rabota, a vrz na~eloto na socijalna
pravednost i generaciska solidarnost, se ostvaruvaat prava vo slu~aj
na starost, op{ta nesposobnost za rabota ili profesionalna nesposobnost
za rabota, smrt i telesno o{tetuvawe.
103

Pravata od penzisko i invalidsko osiguruvawe se utvrdeni vo
~l. 5 od Zakonot, i toa:
1) pravo na starosna penzija,
2) pravo na invalidska penzija,
3) profesionalna rehabilitacija i prava na soodvetni pari~ni
nadomestoci,
4) pravo na semejna penzija,
5) pravo na pari~en nadomestok za telesno o{tetuvawe,
6) pravo na najnizok iznos na penzija.
So ~l. 6 od Zakonot e predvideno deka pravata od penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe se neotu|ivi, li~ni materijalni prava i ne
mo`at da se prenesuvaat na drugi lica. Pravata od penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe ne mo`at da zastarat osven pristignatite, a neisplatenite
iznosi na penzii na drugi pari~ni primawa, vo slu~aite
utvrdeni so ovoj zakon. Koristeweto na pravata od penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe, ostvareni spored ovoj zakon mo`e da prestane
ili da se ograni~i samo vo slu~ai i pod uslovi predvideni so ovoj
zakon.
Pravoto na starosna penzija i pravoto na invalidska penzija se
li~ni prava koi osigurenikot gi steknuva po osnov na rabota, vrz na-
~eloto na socijalna pravednost i generaciska solidarnost
Uslov za ostvaruvawe na ovie prava e prestanok na rabotniot
odnos poradi navr{uvawe na odredena vozrast na osigurenikot, uslovena
so ostvaruvawe na minimalen raboten sta`, odnosno op{ta nesposobnost
za rabota na osigurenikot ili namalena, odnosno preostanata
rabotna sposobnost. Taka, penziskoto osiguruvawe vo navedenite
slu~ai pretstavuva vsu{nost obezbeduvawe na socijalna sigurnost
na gra|anite po prestanokot na rabotniot odnos ili po prestanokot na
vr{ewe dejnost ili na drug so zakon predviden na~in za obezbeduvawe
sredstva za `ivot.
So ~l. 10 od od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za penzisko i invalidsko osiguruvawe ("SV RM," br. 161/2008),
izmenet e ~l. 154 od Zakonot, taka {to namesto dotoga{noto re{enie
spored koe na korisnik na penzija, dodeka e vo raboten odnos ili dodeka
vr{i dejnost vo Republika Makedonija ili raboti vo stranstvo, mu
se isplatuva{e 30% od penzijata za polno rabotno vreme, 50% za polovina
od polnoto rabotno vreme i 70% za rabota pomalku od polovina
od polnoto rabotno vreme, so stavot 1 od ovoj ~len zakonodavecot utvrdil
novo re{enie, spored koe, na korisnik na penzija, dodeka e vo
raboten odnos ili dodeka vr{i samostojna dejnost vo Republika Makedonija
ili stranstvo mu se zapira isplatata na penzijata, koe zakonsko
re{enie se osporuva so inicijativata. No, vo st. 2 od istiot ~len,
vospostavena e mo`nost na korisnik na starosna penzija da mu se opredeli
nov iznos na penzija, ako navr{il najmalku edna godina sta` na
osiguruvawe po ostvaruvaweto pravo na starosna penzija. Noviot
104

iznos na starosna penzija }e se utvrdi spored vkupno navr{eniot penziski
sta` i ostvareni plati. So ova re{enie dadena e mo`nost povtorniot
raboten odnos da povle~e i povtorno opredeluvawe na penzijata
(priznavawe na toa vreme vo penziski sta` ili povtorno opredeluvawe
na penziskata osnova), bidej}i korisnikot na penzija }e bide obvrznik
za pla}awe na pridones od zadol`itelno socijalno osiguruvawe.
Vo konkretniot slu~aj spored navodite vo inicijativata, osporenata
odredba imala povratno i ponepovolno dejstvo za korisnicite
na penzija pred izmenuvaweto na Zakonot koj predviduval poinakvi
uslovi dodeka korisnik na penzija e vo raboten odnos ili vr{i samostojna
dejnost, bidej}i spored novoto zakonsko re{enie istite go gubele
edna{ steknatoto pravo pokraj li~niot dohod da primaat i del od
penzijata, koi navodi se neizdr`ani bidej}i vo konkretniot slu~aj
zakonskoto re{enie koe se osporuva, ne se odnesuva na ukinuvawe na
steknato pravo koe korisnik na penzija go ostvaril pri povtorno vrabotuvawe,
od pri~ini {to samo pravoto na penzija e steknato pravo i
istoto spored novoto zakonsko re{enie ne se gubi tuku vremeno miruva
dodeka korisnikot na penzija e vo raboten odnos odnosno vr{i
samostojna dejnost.
Steknuvaweto i koristeweto na penzijata, kako edna od formite
preku koi se obezbeduva pravoto na socijalna sigurnost na gra|anite,
spa|a vo korpusot na prava koi proizleguvaat od sferata na rabotnite
odnosi, koi mo`at da bidat ograni~eni ili da se izgubat, no spored
okolnosti i uslovi utvrdeni so Ustav ili so zakon i so kolektiven
dogovor. Ustavot mu dal pravo na zakonodavecot, pokraj drugoto, da ja
uredi procedurata vo koja se ostvaruvaat pravata od penzisko i invalidsko
osiguruvawe, a vo tie ramki i procedurata za prestanok ili
ograni~uvawe na tie prava. Toa zna~i deka so zakon i so kolektivni
dogovori se opredeluva postapkata na ostvaruvawe, ograni~uvawe i
gubewe na pravata od ovaa oblast.
So vremenoto zapirawe na koristewe na penzijata vo slu~aj
koga korisnikot na penzijata }e zasnova raboten odnos, odnosno }e
vr{i dejnost od koja }e ostvaruva dopolnitelen prihod, kako re{enie
utvrdeno vo postojniot ~l. 154 st. 1 od Zakonot ~ija sodr`ina se osporuva
so inicijativata, ne se zadira vo ve}e steknatoto pravo na penzija
{to zna~i deka tie nitu se otu|uvaat nitu se odzemaat, tuku, kako
{to predvidel i samiot zakon vo ~l. 6 st. 3, koristeweto na pravata od
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ostvareni spored ovoj zakon,
mo`e da prestane ili da se ograni~i samo vo slu~aj i pod uslovi predvideni
so ovoj zakon, kako {to vpro~em e predvideno i vo sporniot
slu~aj. Ova od pri~ina {to ne postoi ustavna pre~ka so zakon da se
predvidi na licata koi na drug na~in ja obezbeduvaat svojata socijalna
sigurnost, po steknuvaweto pravo na li~na penzija, a ne so koristewe
na penzijata, privremeno da im miruva koristeweto na penzijata.
105

Poradi toa, zakonskoto re{enie, spored koe, na penzioner dodeka
e vo raboten odnos, mu se zapira isplatata na penzijata poradi toa
{to ostvaruva sredstva za egzistencija na drug na~in (so novo rabotno
anga`irawe, za koe e zadol`itelno osiguran po osnov na penzisko i
invalidsko osiguruvawe), ne izleguva od ustavnite ramki spored koi
zakonodavecot ja ureduva sferata na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,
vodej}i smetka za socijalnata sigurnost i za socijalnata pravda
na osigurenicite, kako i za obezbeduvawe na odr`liv i stabilen
penziski sistem koj se zasnova na na~eloto na socijalna pravednost i
generaciska solidarnost, odnosno so istoto ne se povreduvaat na~elata
na vladeewe na pravoto i socijalna pravednost utvrdeni so ~l. 8
st. 1 al. 1 i 8 od Ustavot.
Po odnos navodite vo inicijativata deka osporenata odredba
imala povratno dejstvo koe ne e popovolno za licata koi ostvaruvale
pravo soglasno prethodno propi{anata odredba od ~l. 154 od Zakonot,
smetame deka istite se neosnovani bidej}i primenata na zakonskoto
re{enie od ~l. 10 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za penzisko i invalidsko osiguruvawe ("SV RM," br. 161/2008), so koj e
izmenet ~l. 154 od Zakonot, se primenuva posle negovoto donesuvawe
odnosno smetano od 1 januari 2009 godina, pa vo idnina.
Vo taa nasoka, pravo na zakonodavecot e da go uredi vospostavuvaweto
na pravniot re`im ureden so Zakonot koj va`i po, a ne pred negovoto
donesuvawe i vleguvawe vo sila ednakvo za site korisnici na
penzii dodeka se vo raboten odnos ili dodeka vr{at samostojna dejnost
vo Republika Makedonija ili stranstvo. Ottuka, smetame deka nemo`e
da se prifatat navodite vo inicijativata za retroaktivnoto dejstvo na
osporenata odredba od Zakonot, a so toa ne mo`e da se dovede vo pra-
{awe i pravnoto dejstvo na istata, bidej}i nema povratno dejstvo i ne
zadira vo nastanati odnosi od minatoto pred donesuvaweto i vleguvaweto
vo sila na Zakonot, tuku se odnesuva na idni odnosi. Povratnoto
dejstvo na koe se povikuva podnositelot, bi postoelo dokolku edna
norma bi se odnesuvala na odnosi koi se zavr{eni pred vleguvaweto vo
sila na normata, {to ne e slu~aj, a nema povratno dejstvo ako normata
regulira nezavr{eni odnosi ili odnosi koi se vo tek.
Poradi goreiznesenoto, smetame deka vo konkretniot slu~aj ne
mo`e osnovano da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata
odredba od Zakonot so ~l. 8 al. 3 i 8 i ~l. 52 st. 4 od Ustavot, poradi
{to s e p re d l a ga:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe.
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 154 st. 1 od Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe ("SV
RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/
2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005, 70/2006, 153/2007, 152/2008
i 161/2008).
106

*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 9 septemvri 2009
godina, donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 154 stav 1 od Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 80/1993, 3/1994, 14/1995,
71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/ 2005,
84/2005, 101/2005, 70/2006, 153/2007, 152/2008 i 161/2008.
2. Kiril Cvetanoski, advokat od Prilep, na Ustavniot sud na
Republika Makedonija, mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na odredbata od Zakonot ozna~en vo
to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, osporenata odredba od Zakonot
ne bila vo soglasnost so ~lenot 52 stav 4 od Ustavot, zatoa {to
imala povratno dejstvo, koe ne bilo popovolno za licata koi ve}e go
steknale pravoto so odredbata od ~len 12 od Zakonot za izmenuvawe i
dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 70/2006). Spored podnositelot
edna{ steknatoto pravo, koe se zasnovalo na zakonskata
odredba od ~len 12 od istiot zakon, ne mo`elo da se ukinuva so drug
zakon koj bil ponepovolen za gra|anite, bidej}i spored istiot licata
koi se odlu~ile da koristat del od penzijata i da rabotat so nepolno
rabotno vreme, ja imale predvid odredbata od ~lenot 12, koja vo toa
vreme bila vo primena. Poradi toa predlo`i Ustavniot sud na Republika
Makedonija da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
navedenata odredba od Zakonot i istata da bide poni{tena ili
ukinata.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka so ~lenot 10 od Zakonot za
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 161/2008), koj
se primenuva od 1 januari 2009 godina, izmenet e ~lenot 154 od osnovniot
zakon i istiot vo stavot 1 propi{uva deka na korisnikot na penzijata,
}e mu se zapre so isplatata na penzijata, dodeka e vo raboten
odnos ili dodeka vr{i samostojna dejnost vo Republika Makedonija
ili stranstvo, a stav 2 od istiot ~len, propi{uva deka na korisnik na
starosna penzija mo`e da mu se opredeli nov iznos na penzija, ako navr{il
najmalku edna godina sta` na osiguruvawe po ostvaruvaweto
pravo na starosna penzija. Noviot iznos na starosna penzija }e se utvrdi
spored vkupno navr{eniot penziski sta` i ostvareni plati.
107

5. Spored ~len 8 stav 1 alinei 3 i 8 od Ustavot na Republika
Makedonija, vladeeweto na pravoto i humanizmot, socijalnata pravda
i solidarnosta, se edni od temelni vrednosti na ustavniot poredok na
Republika Makedonija.
So ~lenot 34 od Ustavot, na gra|anite na Republika Makedonija
im se garantiraat pravoto na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe
utvrdeni so zakon i so kolektiven dogovor, a so ~lenot 35 stav
1 od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalnata za{tita i socijalnata
sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto na socijalna pravednost.
Spored ~lenot 52 stav 4 od Ustavot, zakonite i drugite propisi
ne mo`at da imaat povratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga
toa e popovolno za gra|anite.
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka Ustavot go
proklamira i utvrduva op{tiot princip na pravoto na gra|anite na
socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe koe e prepu{teno na ureduvawe
so zakon i kolektiven dogovor. Ustavot, isto taka ja proklamira
gri`ata na Republikata za socijalna za{tita i socijalna sigurnost
na gra|anite, koja se ostvaruva vrz osnova na na~eloto na socijalna
pravednost. Spored toa, proklamacijata na tie ustavni principi
proizleguva od socijalniot karakter na dr`avata, a vidovite na pravata
od socijalnoto osiguruvawe, na~inot, postapkata i uslovite za
ostvaruvaweto na ovie prava na gra|anite se rezervirani za zakonodavnata
vlast koja gi ureduva relevantnite odnosi od zna~ewe za ostvaruvawe
na socijalnata sigurnost na gra|anite.
Penziskoto i invalidskoto osiguruvawe kako element na pravoto
na socijalnoto osiguruvawe e predmet na ureduvawe so Zakonot za
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
So ovoj zakon se ureduva zadol`itelnoto penzisko i invalidsko
osiguruvawe na rabotnicite vo raboten odnos i na fizi~kite lica koi
vr{at dejnost, osnovite na kapitalnoto finansirano penzisko osiguruvawe,
kako i posebnite uslovi pod koi oddelni kategorii na osigurenici
gi ostvaruvaat pravata od penziskoto i ivalidskoto osiguruvawe
(~len 1).
Soglasno ~lenot 3 na ovoj zakon, so zadol`itelno penzisko i
invalidsko osiguruvawe po osnova na rabota, a vrz na~eloto na socijalna
pravednost i generaciska solidarnost, se ostvaruvaat prava vo slu-
~aj na starost, op{ta nesposobnost za rabota ili profesionalna nesposobnost
za rabota, smrt i telesno o{tetuvawe.
Pravata od penzisko i invalidsko osiguruvawe se utvrdeni vo
~len 5 od Zakonot, i toa:
1) pravo na starosna penzija;
2) pravo na invalidska penzija;
3) profesionalna rehabilitacija i prava na soodvetni pari~ni
nadomestoci;
108

4) pravo na semejna penzija;
5) pravo na pari~en nadomestok za telesno o{tetuvawe;
6) pravo na najnizok iznos na penzija.
So ~len 6 od Zakonot e predvideno deka pravata od penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe se neotu|ivi, li~ni materijalni prava i ne
mo`at da se prenesuvaat na drugi lica. Pravata od penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe ne mo`at da zastarat osven pristignatite, a neisplatenite
iznosi na penzii na drugi pari~ni primawa, vo slu~aite
utvrdeni so ovoj zakon. Koristeweto na pravata od penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe, ostvareni spored ovoj zakon mo`e da prestane
ili da se ograni~i samo vo slu~ai i pod uslovi predvideni so ovoj
zakon.
Pravoto na starosna penzija i pravoto na invalidska penzija se
li~ni prava koi osigurenikot gi steknuva po osnov na rabota, vrz na-
~eloto na socijalna pravednost i generaciska solidarnost
Uslov za ostvaruvawe na ovie prava e prestanok na rabotniot
odnos poradi navr{uvawe na odredena vozrast na osigurenikot, uslovena
so ostvaruvawe na minimalen raboten sta`, odnosno op{ta nesposobnost
za rabota na osigurenikot ili namalena, odnosno preostanata
rabotna sposobnost. Taka, penziskoto osiguruvawe vo navedenite
slu~ai pretstavuva vsu{nost obezbeduvawe na socijalna sigurnost
na gra|anite po prestanokot na rabotniot odnos ili po prestanokot
na vr{ewe dejnost ili na drug so zakon predviden na~in za obezbeduvawe
sredstva za `ivot.
So ~lenot 10 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za penzisko i invalidsko osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 161/2008), izmenet e ~lenot 154 od Zakonot
za penzisko i invalidsko osiguruvawe, taka {to namesto dotoga{noto
re{enie spored koe na korisnik na penzija, dodeka e vo raboten odnos
ili dodeka vr{i dejnost vo Republika Makedonija ili raboti vo stranstvo,
mu se isplatuva{e 30% od penzijata za polno rabotno vreme,
50% za polovina od polnoto rabotno vreme i 70% za rabota pomalku
od polovina od polnoto rabotno vreme, so stavot 1 od ovoj ~len zakonodavecot
utvrdil novo re{enie, spored koe, na korisnik na penzija,
dodeka e vo raboten odnos ili dodeka vr{i samostojna dejnost vo Republika
Makedonija ili stranstvo mu se zapira isplatata na penzijata,
koe zakonsko re{enie se osporuva so inicijativata. So zakonskoto re-
{enie od ~lenot 154 od Zakonot, izvr{eno e usoglasuvawe so Zakonot
za pridonesi od zadol`itelno socijalno osiguruvawe ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 142/2008 i 64/2009), bidej}i vo definiraweto
na obvrznicite za pla}awe na pridonesi opfateni so
~lenot 7 soglasno ovoj zakon, ne postoi mo`nost korisnik na penzija
da bide obvrznik za pla}awe na pridonesot za penzisko i invalidsko
osiguruvawe po povtorno zasnovawe na raboten odnos i istovremeno da
koristi del od svojata penzija. No, vo ~lenot 10 stav 2 od Zakonot za
109

penzisko i invalidsko osiguruvawe, vospostavena e mo`nost na korisnik
na starosna penzija da mu se opredeli nov iznos na penzija, ako
navr{il najmalku edna godina sta` na osiguruvawe po ostvaruvaweto
pravo na starosna penzija. Noviot iznos na starosna penzija }e se utvrdi
spored vkupno navr{eniot penziski sta` i ostvareni plati. So
ova re{enie dadena e mo`nost povtorniot raboten odnos da povle~e i
povtorno opredeluvawe na penzijata (priznavawe na toa vreme vo penziski
sta` ili povtorno opredeluvawe na penziskata osnova), bidej}i
korisnikot na penzija }e bide obvrznik za pla}awe na pridones od zadol`itelno
socijalno osiguruvawe.
Navodite od podnositelot deka edna{ steknatoto pravo, koe se
zasnovalo na zakonskata odredba od ~len 12 od Zakonot za izmenuvawe
i dopolnuvawe na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 70/2006), ne mo`elo
da se ukinuva so drug zakon koj bil ponepovolen za gra|anite bidej}i
spored novoto zakonsko re{enie istite go gubele edna{ steknatoto
pravo pokraj li~niot dohod da primaat i del od penzijata i deka osporenata
odredba imala povratno i ponepovolno dejstvo za korisnicite
na penzija pred izmenuvaweto na Zakonot, spored ovoj sud se neosnovani.
Zakonskoto re{enie koe se osporuva, ne se odnesuva na ukinuvawe
na steknato pravo koe korisnik na penzija go ostvaril pri povtorno
vrabotuvawe, od pri~ini {to samo pravoto na penzija e steknato
pravo i istoto spored novoto zakonsko re{enie ne se gubi tuku vremeno
miruva dodeka korisnikot na penzija e vo raboten odnos odnosno
vr{i samostojna dejnost. Steknuvaweto i koristeweto na penzijata,
kako edna od formite preku koi se obezbeduva pravoto na socijalna
sigurnost na gra|anite, spa|a vo korpusot na prava koi proizleguvaat
od sferata na rabotnite odnosi, koi mo`at da bidat ograni~eni ili da
se izgubat, no spored okolnosti i uslovi utvrdeni so Ustav ili so zakon
i so kolektiven dogovor. Ustavot mu dal pravo na zakonodavecot,
pokraj drugoto, da ja uredi procedurata vo koja se ostvaruvaat pravata
od penzisko i invalidsko osiguruvawe, a vo tie ramki i procedurata za
prestanok ili ograni~uvawe na tie prava. Toa zna~i deka so zakon i so
kolektivni dogovori se opredeluva postapkata na ostvaruvawe, ograni~uvawe
i gubewe na pravata od ovaa oblast. So vremenoto zapirawe
na koristewe na penzijata vo slu~aj koga korisnikot na penzijata }e
zasnova raboten odnos, odnosno }e vr{i dejnost od koja }e ostvaruva
dopolnitelen prihod, kako re{enie utvrdeno vo postojniot ~len 154
stav 1 od Zakonot ~ija sodr`ina se osporuva so inicijativata, ne se zadira
vo ve}e steknatoto pravo na penzija {to zna~i deka tie nitu se
otu|uvaat nitu se odzemaat, tuku, kako {to predvidel i samiot zakon
vo ~len 6 stav 3, koristeweto na pravata od penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe ostvareni spored ovoj zakon, mo`e da prestane ili da se
ograni~i samo vo slu~aj i pod uslovi predvideni so ovoj zakon, kako
{to vpro~em e predvideno i vo sporniot slu~aj. Ova od pri~ina {to ne
110

postoi ustavna pre~ka so zakon da se predvidi na licata koi na drug
na~in ja obezbeduvaat svojata socijalna sigurnost, po steknuvaweto
pravo na li~na penzija, a ne so koristewe na penzijata, privremeno da
im miruva koristeweto na penzijata.
Spored ovoj sud, zakonskoto re{enie, so koe na penzioner
dodeka e vo raboten odnos, mu se zapira isplatata na penzijata poradi
toa {to ostvaruva sredstva za egzistencija na drug na~in (so novo rabotno
anga`irawe, za koe e zadol`itelno osiguran po osnov na penzisko
i invalidsko osiguruvawe), ne izleguva od ustavnite ramki spored
koi zakonodavecot ja ureduva sferata na penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe, vodej}i smetka za socijalnata sigurnost i za socijalnata
pravda na osigurenicite, kako i za obezbeduvawe na odr`liv i
stabilen penziski sistem koj se zasnova na na~eloto na socijalna pravednost
i generaciska solidarnost, odnosno so istoto ne se povreduvaat
na~elata na vladeewe na pravoto i socijalna pravednost utvrdeni
so ~len 8 stav 1 alinei 1 i 8 od Ustavot.
Po odnos navodite vo inicijativata deka osporenata odredba
imala povratno dejstvo koe ne e popovolno za licata koi ostvaruvale
pravo soglasno prethodno propi{anata odredba od ~lenot 154 od Zakonot,
Sudot oceni deka istite se neosnovani bidej}i primenata na zakonskoto
re{enie od ~lenot 10 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 161/2008), so koj e izmenet ~lenot
154 od Zakonot, se primenuva posle negovoto donesuvawe odnosno smetano
od 1 januari 2009 godina, pa vo idnina i pravo na zakonodavecot e
da go uredi vospostavuvaweto na pravniot re`im ureden so Zakonot
koj va`i po, a ne pred negovoto donesuvawe i vleguvawe vo sila ednakvo
za site korisnici na penzii dodeka se vo raboten odnos ili dodeka
vr{at samostojna dejnost vo Republika Makedonija ili stranstvo.
Ottuka, Sudot oceni deka nemo`e da se prifatat navodite vo inicijativata
za retroaktivnoto dejstvo na osporenata odredba od Zakonot, a
so toa ne mo`e da se dovede vo pra{awe i pravnoto dejstvo na istata,
bidej}i nema povratno dejstvo i ne zadira vo nastanati odnosi od minatoto
pred donesuvaweto i vleguvaweto vo sila na Zakonot, tuku se
odnesuva na idni odnosi. Povratnoto dejstvo na koe se povikuva podnositelot,
bi postoelo dokolku edna norma bi se odnesuvala na odnosi
koi se zavr{eni pred vleguvaweto vo sila na normata, {to ne e slu~aj,
a nema povratno dejstvo ako normata regulira nezavr{eni odnosi ili
odnosi koi se vo tek.
6. Poradi goreiznesenoto, Sudot oceni deka vo konkretniot
slu~aj ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata
odredba od Zakonot so ~len 8 alinei 3 i 8 i ~len 52 stav 4 od Ustavot,
poradi {to odlu~i kako vo to~kite 1 od ova re{enie.
7. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi, vo sostav
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r
111

Nata{a Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-
Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime
Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
112

9. U. br. 183/2009 (9. 09. 2009)
Predmet na baraweto
Barawe za preispituvawe na presudata na Vrhovniot sud na Republika
Makedonija, Kvp. br. 191/2005 od 13. 09. 2005 godina, so koja
bile povredeni slobodite i pravata od ~l. 110 al. 3 od Ustavot na Republika
Makedonija, {to se odnesuvaat na za{titata na slobodata na
uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata.
Pri~ini za podnesuvawe na baraweto
Spored navodite vo baraweto, Vrhovniot sud na Republika
Makedonija so presuda Kvp. br. 191/2005 od 13. 09. 2005 godina, delumno
go uva`il baraweto na tu`itelot za vonredno preispituvawe na pravosilnata
presuda na osudeniot Jovan Vrani{koski od Bitola i presudite
na Osnovniot sud Bitola K. br. 22/2004 od 1. 07. 2004 godina i na
Apelacioniot sud Bitola K`. br. 631/2004 od 22. 06. 2005 godina bile
izmeneti taka {to za osudeniot bilo utvrdeno krivi~noto delo "predizvikuvawe
nacionalna, rasna i verska omraza, razdor i netrpelivost"
po ~l. 319 st. 1 od Krivi~niot zakonik za koe e oglasen vinoven
i bil osuden na kazna zatvor vo traewe od 8 meseci.
Po zavr{uvaweto na site postapki pred sudovite vo Republika
Makedonija podnositelot ispratil barawe do Sudot za ~ovekovi prava
vo Strazburg na koe dobil odgovor deka baraweto bilo nedozvoleno zatoa
{to ne bile iskoristeni site pravni sredstva vo Republika Makedonija,
vklu~uvaj}i go i Ustavniot sud na Republika Makedonija.
Od ovie pri~ini vo slu~ajov, se bara Ustavniot sud na Republika
Makedonija da ja preispita Presudata na Vrhovniot sud na Republika
Makedonija, po odnos na ~l. 110 al. 3 od Ustavot, {to se odnesuva
na za{tita na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto
izrazuvawe na mislata.
Fakti~ka sostojba i pravno mislewe
Baraweto, vo slu~ajov nesporno se odnesuva Ustavniot sud da se
vpu{ti vo preispituvawe, vo uloga na instanciono povisok sud, na
konkretnata presuda na Vrhovniot sud na Republika Makedonija. Ova
preispituvawe od Ustavniot sud decidno se bara od aspekt na utvrduvawe
na faktite i dokazite od predmetot i preispituvawe na fakti~ka-
113

ta sostojba od koja, spored baratelot, jasno }e se utvrdela povredata na
slobodite i pravata od ~l. 110 al. 3 od Ustavot, {to se odnesuvale na
za{titata na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto
izrazuvawe na mislata.
Spored ~l. 110 al. 3 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika Makedonija
gi {titi slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot {to se
odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto
izrazuvawe na mislata, politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe i zabranata
na diskriminacija na gra|anite po osnov na pol, rasa, verska,
nacionalna, socijalna i politi~ka pripadnost.
Soglasno ~l. 51 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, sekoj gra|anin {to smeta deka so poedine~en akt ili dejstvo
mu e povredeno pravo ili sloboda utvrdeni vo ~l. 110 al. 3 od Ustavot
na Republika Makedonija, mo`e da bara za{tita od Ustavniot sud
vo rok od 2 meseci od denot na dostavuvaweto na kone~en ili pravosilen
poedine~en akt, odnosno od denot na doznavaweto za prezmawe
dejstvo so koe e storena povredata, no ne podocna od 5 godini od denot
na negovoto prezemawe.
Od navodite izneseni vo baraweto i od citiranite ustavni i
delovni~ki odredbi, se oceni deka konkretno vo slu~ajov podnositelot
samo formalno i deklarativno se povikuva na za{tita na slobodite
i pravata. Podnositelot vo baraweto voop{to ne naveduva argumenti
vo {to se sostoela diskriminacijata i neednakviot tretman pred sudovite
ili pred Vrhovniot sud, tuku inicira Ustavniot sud da ja preispituva
presudata Kvp. br. 191/2005 donesena od Vrhovniot sud na Republika
Makedonija, me|utoa Ustavniot sud nema nadle`nost na instanciono
povisok sud koj }e ja ceni zakonitosta na odlukite na sudovite.
Od druga strana se bara Ustavniot sud da postapuva po barawe
za preispituvawe na povreda na slobodi i prava nastanata od konkreten
akt odnosno presuda na Vrhovniot sud koja e donesena na 13. 09. 2005
godina, me|utoa za{titata od Ustavniot sud vo slu~ajov se bara po
istekot na rokot od 2 meseca od denot na dostavuvaweto na Presudata
na podnositelot na baraweto, koj rok e opredelen vo ~l. 51 od Delovnikot
na Ustavniot sud.
Poradi pogoreiznesenoto, smetame deka vo konkretniov slu~aj
podnositelot bara od Ustavniot sud ustavnosudska za{tita na prava i
interesi po konkreten predmet vo nadle`nost na sudovite i preispituvawe
na konkretna odluka na Vrhovniot sud, za {to Ustavniot sud ne
e nadle`en da odlu~uva, kako i vo baraweto voop{to ne se navedeni
argumenti vo {to se sostoela diskriminacijata na slobodite i pravata
na koja se povikuva baratelot, pa poradi toa se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe.
2. Sudot da go otfrli baraweto za preispituvawe na presudata
Kvp. br. 191/2005 od 13. 09. 2005 godina donesena od Vrhovniot sud na
114

Republika Makedonija zaradi za{tita na slobodite i pravata od ~l.
110 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija, {to se odnesuvaat na
slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na
mislata.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makeodnija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," broj 70/1992), na sednicata odr`ana na 9. 09. 2009 godina,
donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA baraweto za preispituvawe na presudata Kvp.
br. 191/2005 od 13. 09. 2005 godina donesena od Vrhovniot sud na Republika
Makedonija zaradi za{tita na slobodite i pravata od ~l. 110 al.
3 od Ustavot na Republika Makedonija, {to se odnesuvaat na slobodata
na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata.
2. Zoran (Jovan) Vrani{koski od Bitola, na Ustavniot sud na
Republika Makedonija, mu podnese barawe za preispituvawe na Presudata
Kvp. br. 191/2005 od 13. 09. 2005 godina donesena od Vrhovniot sud
na Republika Makedonija zaradi za{tita na slobodite i pravata od ~l.
110 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija, {to se odnesuvaat na
slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na
mislata.
Spored navodite vo baraweto, Vrhovniot sud na Republika Makedonija
so presuda Kvp. br. 191/2005 od 13. 09. 2005 godina, delumno go
uva`il baraweto na tu`itelot za vonredno preispituvawe na pravosilnata
presuda na osudeniot Jovan Vrani{koski od Bitola i presudite
na Osnovniot sud Bitola K.br. 22/2004 od 1 juli 2004 godina i na
Apelacioniot sud Bitola K`. broj 631/2004 od 22 juni 2005 godina bile
izmeneti taka {to za osudeniot bilo utvrdeno krivi~noto delo "predizvikuvawe
nacionalna, rasna i verska omraza, razdor i netrpelivost"
po ~len 319 stav 1 od Krivi~niot zakonik za koe e oglasen vinoven i
bil osuden na kazna zatvor vo traewe od 8 meseci.
Po zavr{uvaweto na postapkite pred sudovite vo Republika
Makedonija podnositelot ispratil barawe do Sudot za ~ovekovi prava
vo Strazburg na koe dobil odgovor deka baraweto bilo nedozvoleno
zatoa {to ne bile iskoristeni site pravni sredstva vo Republika
Makedonija, vklu~uvaj}i go i Ustavniot sud na Republika Makedonija.
Od ovie pri~ini, podnositelot Jovan Vrani{koski bara Ustavniot
sud na Republika Makedonija da ja preispita Presudata na Vrhovniot
sud na Republika Makedonija, po odnos na ~len 110 alineja 3 od
Ustavot, {to se odnesuva na za{tita na slobodata na uveruvaweto,
sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata.
115

3. Sudot na sednicata utvrdi deka baraweto, vo slu~ajov se
odnesuva Ustavniot sud da prezeme uloga na instanciono povisok sud i
da se vpu{ti vo preispituvawe na konkretnata Presuda na Vrhovniot
sud na Republika Makedonija i toa od aspekt na utvrduvawe na faktite
i dokazite od predmetot i preispituvawe na fakti~kata sostojba od
koja, spored baratelot, jasno }e se utvrdela povredata na slobodite i
pravata od ~lenot 110 alineja 3 od Ustavot, {to se odnesuvale na
za{titata na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto
izrazuvawe na mislata.
Spored ~lenot 110 alineja 3 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika
Makedonija gi {titi slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot
{to se odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata
i javnoto izrazuvawe na mislata, politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe
i zabranata na diskriminacija na gra|anite po osnov na pol, rasa,
verska, nacionalna, socijalna i politi~ka pripadnost.
Soglasno ~lenot 51 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, sekoj gra|anin {to smeta deka so poedine~en akt ili
dejstvo mu e povredeno pravo ili sloboda utvrdeni vo ~len 110 alineja
3 od Ustavot na Republika Makedonija, mo`e da bara za{tita od
Ustavniot sud vo rok od 2 meseca od denot na dostavuvaweto na kone~en
ili pravosilen poedine~en akt, odnosno od denot na doznavaweto za
prezmawe dejstvo so koe e storena povredata, no ne podocna od 5 godini
od denot na negovoto prezemawe.
Od navodite izneseni vo baraweto i od citiranite ustavni i
delovni~ki odredbi, Sudot oceni deka konkretno vo slu~ajov podnositelot
samo formalno i deklarativno se povikuva na za{tita na
slobodite i pravata. Podnositelot vo baraweto voop{to ne naveduva
argumenti vo {to se sostoela diskriminacijata i neednakviot tretman
pred sudovite ili pred Vrhovniot sud, tuku inicira Ustavniot sud da
ja preispituva Presudata Kvp. broj 191/2005 donesena od Vrhovniot sud
na Republika Makedonija, me|utoa Ustavniot sud nema nadle`nost na
instanciono povisok sud koj }e ja ceni zakonitosta na odlukite na
sudovite.
Voedno, imaj}i predvid deka Presudata na Vrhovniot sud bila
donesena na 13 septemvri 2005 godina, Sudot najde deka e iste~en rokot
od 2 meseci od denot na donesuvawe na Presudata na podnositelot na
baraweto, vo koj rok, soglasno ~lenot 51 od Delovnikot na Ustavniot
sud, bi mo`el da bara za{tita na slobodi i prava po osnov na ovaa
presuda pred Ustavniot sud na Republika Makedonija, dokolku bi
postoele osnovani argumenti za povreda na slobodite i pravata.
Pokraj toa, vo predmetnoto barawe ne se navedeni nikakvi argumenti
vo {to se sostoela diskriminacijata na slobodata na uveruvaweto, sovesta,
mislata i javnoto izrazuvawe na mislata.
116

4. Vrz osnova na napred iznesenoto, soglasno navedenite ustavni
i delovni~ki odredbi, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od ova re-
{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
117

118

10. U.br. 24/2009 (9. 09. 2009)
Osporen akt
Odluka za donesuvawe detalen urbanisti~ki plan za urbana edinica
8. urban blok 8.3 op{tina Ohrid 2008-2013, br. 07-2447/7 od 24. 10.
2008 godina, donesena od Sovetot na op{tina Ohrid ("Slu`ben glasnik
na Op{tina Ohrid," br. 8/43).
Navodi vo inicijativata
Spored podnositelot na inicijativata, osporenata odluka ne
bila vo soglasnost so ~l. 25 st. 2 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe. Poradi toa, Ministerstvoto za lokalna samouprava
donelo Re{enie br. 14/1516/3 od 25. 11. 2008 godina, so koe ja zaprelo od
izvr{uvawe osporenata odluka i soglasno ~l. 71 st. 3 od Zakonot za lokalnata
samouprava, go objavilo ova re{enie vo "Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 159/2008.
Imeno, soglasno ~l. 25 st. 2 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe, na planovite od ~l. 7 t. 2 (me|u koi i detalen urbanisti~ki
plan) od ovoj zakon, izraboteni vo forma na Predlog na plan se
dava soglasnost od organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite
na ureduvaweto na prostorot, so koja se potvrduva deka planovite se
izraboteni soglasno so odredbite na ovoj zakon i propisite doneseni
vrz osnova na ovoj zakon.
So Re{enie br. 16-11125/2 od 21. 10. 2008 godina, Ministerstvoto
za transport i vrski ja oglasilo za ni{tovna vo celost prethodno
dadenata soglasnost na Predlog planot za Urbana zaednica 8 UB 8.3
(12,60 ha) vo Ohrid. Od inicijativata za zapirawe na primena na propis,
dostavena do Sovetot na op{tina Ohrid od Ministerstvoto za
transport i vrski pod broj 02-13002 od 31. 10. 2008 godina, se gledalo
deka Sovetot na op{tina Ohrid vo momentot na donesuvawe na osporenata
odluka znael deka soglasnosta na Predlog planot za predmetnata
Urbana zaednica e oglasena za ni{tovna. Ovoj fakt mo`el da se utvrdi
so uvid vo izvadokot od evidencijata za izvr{eno dostavuvawe, oformena
od Ministerstvoto za transport i vrski i potvrdata za uredno
izvr{ena transmisija na aktot preku faks realizirana na 21. 10. 2008
godina vo 10:49 ~asot.
119

Deka ~lenovite na Sovetot na op{tina Ohrid bile informirani
za poni{tenata soglasnost pred odr`uvawe na sednicata na Sovetot
na koja bila donesena osporenata odluka, osobeno se gledalo od sodr`inata
na Veb-stranicata na op{tina Ohrid, vo koja na 27. 10. 2008
godina bilo objaveno soop{tenie od 58-ta sednica na Sovetot na op{-
tina Ohrid so slednata sodr`ina: "Donesuvaweto na DUP za prostorot
Ohridija nepotrebno be{e proprateno so nedorazbirawe za koe
pridonese odedna{ poni{tenoto sopstveno pozitivno mislewe od strana
na Ministerstvoto za transport i vrski..."
Vo prilog na prethodnata konstatacija, nesomneno relevantno
zna~ewe imale i slednite fakti:
- Predmetnata odluka, sovetot na op{tina Ohrid ja donel na
sednicata odr`ana na 24. 10. 2008 godina.
- Spored dopisot br. 08-2939/1 od 28. 11. 2008 godina, dostaven do
Ministerstvoto za lokalna samouprava od gradona~alnikot na op{-
tina Ohrid, re{enieto so koe e oglasena za ni{tovna izdadenata soglasnost
vo sedi{teto na op{tinata bilo primeno na istiot datum (24.
10. 2008 godina), no po zavr{uvawe na sednicata.
- Odlukata bila objavena vo "Slu`ben glasnik na op{tina
Ohrid" br. 8/43 na 27. 10. 2008 godina.
Site ovie fakti jasno upatuvale na zaklu~ok deka za povlekuvaweto
na soglasnosta od strana na Ministerstvoto za transport i vrski,
organite na op{tinata vo sekoj slu~aj bile informirani najmalku
tri dena pred objavuvaweto na osporenata odluka. Ova bil biten fakt
vo utvrduvaweto na fakti~kata sostojba, zatoa {to spored podnositelot
na inicijativata, do povlekuvawe na dadenata soglasnost mo`elo
da dojde se do objavuvaweto na konkretnata odluka vo slu`benoto glasilo
na op{tinata. Ova zatoa {to propisite na op{tinata do nivnoto
objavuvawe nemale pravna sila, a po ovoj moment nao|ale primena
odredbite i pravnite lekovi propi{ani so Zakonot za op{tata upravna
postapka i drugite pozitivni propisi.
So ogled na toa {to Ministerstvoto za transport i vrski kako
nadle`en organ za ureduvawe na prostorot, vo postapka utvrdena so zakon,
ja oglasilo za ni{tovna vo celost prethodno izdadenata soglasnost
na Predlog planot, evidentno bilo deka Sovetot na op{tina
Ohrid spornata odluka ja donel bez potrebnata soglasnost od nadle`niot
organ za ureduvawe na prostorot, {to zna~i deka Odlukata ne
bila donesena soglasno ~l. 25 st. 2 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe, poradi {to vakvata odluka ne mo`ela da proizvede
pravno dejstvo i kako nezakonita, ne mo`ela da egzistira vo pravniot
promet. Vo prilog na vakvata konstatacija, podnositelot na inicijativata
uka`uva i na sudskata praksa na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, iska`an vo Odlukata U. br. 101/2008 od 17. 10. 2008
godina.
120

Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede postapka
za ocenuvawe na zakonitosta na osporenata odluka, a Re{enieto na
Ministerstvoto za lokalna samouprava za zapirawe na izvr{uvaweto
na Odlukata da ostane vo va`nost do kone~nosta na odlukata na Ustavniot
sud po povod podnesenata inicijativa, so koja osporenata odluka
}e bide poni{tena.
Sodr`ina na osporenata odluka
ODLUKA
za donesuvawe detalen urbanisti~ki plan za urbana zaednica 8, urban blok 8.3
Op{tina Ohrid 2008-2013
^len 1
Se donesuva detalen urbanisti~ki plan za urbana zaednica 8,
urban blok 8.3 Op{tina Ohrid 2008-2013.
^len 2
So ovoj urbanisti~ki plan se opfa}a prostor so povr{ina od
12,60 ha.
Prostorot na planskiot opfat vo detalniot urbanisti~ki plan
za urbana zaednica 8, urban blok 8.3 Op{tina Ohrid 2008-2013 opfa}a
granici: Turisti~ka, Bul. Asnom, Karpo{ Vojvoda i Bejbunar.
^len 3
Detalniot urbanisti~ki plan za urbana zaednica 8, urban blok
8.3 Op{tina Ohrid 2008-2013 so teh. br. 106/2008 izraboten e od DOO
„IN – PUMA" sodr`i: tekstualen del i grafi~ki prikaz na planskite
re{enija na opfatot, kako i bilansni pokazateli za planskiot
opfat i infrastrukturata.
^len 4
Detalniot urbanisti~ki plan za urbana zaednica 8, urban blok
8.3 Op{tina Ohrid 2008-2013 se zaveruva so potpis i pe~at na pretsedatelot
na Sovetot na Op{tina Ohrid.
^len 5
Detalniot urbanisti~ki plan za urbana zaednica 8, urban blok
8.3 Op{tina Ohrid 2008-2013, se ~uva, sledi i realizira vo Sektorot
za urbanizam, za{tita na `ivotnata sredina i komunalen razvoj.
^len 6
Ovaa odluka vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto
vo "Sl. glasnik na op{tina Ohrid."
121

Br. 07-2447/7
SOVET NA OP[TINA OHRID
24. 10. 2008 god. Pretsedatel
Ohrid Vlado ^ingoski
Odlukata e objavena vo "Slu`ben glasnik na op{tina Ohrid"
br. 8 od 27.10.2008 godina.
Fakti~ka sostojba
Ministerstvoto za transport i vrski, vrz osnova na ~l. 25 od
Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, so akt br. 16-11125 od
08. 10. 2008 godina, do op{tina Ohrid izdalo i dostavilo soglasnost na
Predlog DUP za Urbana zaednica "8", UB "8.3"- (12,60 ha) vo Ohrid.
Ministerstvoto za kultura, so akt br. 08-2140/4 od 14. 10. 2008
godina, do Ministerstvoto za transport i vrski, NU Zavod i Muzej –
Ohrid i do op{tina Ohrid, dostavilo Re{enie za privremena za{tita
na arheolo{kiot lokalitet "Bejbunar" vo Ohrid, br. 08-2140/3 od 14.
10. 2008 godina. Vo istoto re{enie e opredeleno deka rokot na traewe
na privremenata za{tita iznesuva 2 godini od denot na donesuvaweto
na re{enieto, vo koj period nikoj ne smee da o{teti nitu da uni{ti
dobro pod privremena za{tita.
Po dobivaweto na navedenoto re{enie, Ministerstvoto za transport
i vrski donelo Re{enie br. 16-11125/2 od 21. 10. 2008 godina, so
koe soglasnosta br. 16-11125 od 08. 10. 2008 godina na Predlog planot za
Urbana zaednica „8," UB „8.3"- (12,60 ha) vo Ohrid, se oglasuva za ni-
{tovna vo celost. Protiv ova re{enie nezadovolnata stranka ima pravo
na `alba do Komisijata za re{avawe vo upravna postapka od vtor
stepen od oblasta na transportot, vrskite i `ivotnata sredina pri
Vladata na Republika Makedonija, vo rok od 15 dena od priemot na
re{enieto.
Na 21. 10. 2008 godina Ministerstvoto za transport i vrski, po
faks gi izvestil gradona~alnikot na op{tina Ohrid, pretsedatelot
na sovetot na op{tina Ohrid i Sektorot za urbanizam deka e doneseno
Re{enie od strana na Ministerstvoto za kultura za privremena za{-
tita na arheolo{kiot lokalitet "Bejbunar" vo Ohrid, br. 08-2140/3 od
14. 10. 2008 godina, koe e dostaveno vo prilog, so izvestuvawe deka soglasno
navedenoto re{enie, potrebno e Sovetot na op{tina Ohrid da
go odlo`i donesuvaweto i sproveduvaweto na Predlog DUP za Urbana
zaednica „8," UB „8.3"- (12,60 ha) vo Ohrid, za koj Ministerstvoto za
transport i vrski ima izdadeno soglasnost, se dodeka ne iste~e rokot
od dve godini za privremenata za{tita na Arheolo{kiot lokalitet
"Bejbunar."
Naredniot den, 22. 10. 2008 godina, Ministerstvoto za transport
i vrski i po po{ta go dostavilo do op{tina Ohrid Re{enieto br.
16-11125/2 od 21. 10. 2008 godina, so koe soglasnosta na Predlog planot
122

za Urbana zaednica „8", UB „8.3"- (12,60 ha) vo Ohrid, se oglasuva za ni-
{tovna vo celost.
Spored navodite na op{tina Ohrid vo odgovorot na inicijativata,
na 22. 10. 2008 godina (sreda) gradona~alnikot i pretsedatelot na
Sovetot na op{tinata Ohrid bile slu`beno otsutni i ne postoela mo-
`nost za dostava na re{enieto, na 23. 10. 2008 godina bil neraboten
den, taka {to re{enieto bilo dostaveno po zavr{uvaweto na sednicata
na Sovetot na op{tina Ohrid odr`ana na 24. 10. 2008 godina.
Sovetot na op{tina Ohrid, na 24. 10. 2008 godina, ja donel osporenata
odluka, koja e objavena vo "Slu`ben glasnik na op{tina Ohrid"
br. 8/43 od 27. 10. 2008 godina.
Op{tina Ohrid dostavila do Komisijata za re{avawe vo upravna
postapka od vtor stepen od oblasta na transportot, vrskite i `ivotnata
sredina pri Vladata na Republika Makedonija, `alba br. 08-
2628/1 od 04. 11. 2008 godina (primena vo Vladata na 06. 11. 2008 godina),
protiv Re{enieto na ministerot za transport i vrski br. 16-11125/2 od
21. 10. 2008 godina, so koja se bara vtorostepeniot organ da ja uva`i
`albata i osporenoto re{enie da go poni{ti.
Ministerstvoto za lokalna samouprava, soglasno ~l. 70 i 71 st.
2 od Zakonot za lokalnata samouprava, donelo Re{enie br. 14-1516/3 od
18. 11. 2008 godina, so koe primenata na Odlukata za donesuvawe detalen
urbanisti~ki plan za urbana edinica 8. urban blok 8.3 op{tina
Ohrid 2008-2013, br. 07-2447/7 od 24. 10. 2008 godina, donesena od Sovetot
na op{tina Ohrid i objavena vo „Slu`ben glasnik na op{tina
Ohrid" br. 8/43, se zapira. Re{enieto e objaveno vo "Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 159/2008, od 22. 12. 2008 godina.
Na 22. 01. 2009 godina Ministerstvoto za lokalna samouprava,
soglasno ~l. 71 stav 4 od Zakonot za lokalnata samouprava, dostavi do
Ustavniot sud na Republika Makedonija inicijativa za ocenuvawe na
zakonitosta na propisot so zaprena primena, so barawe re{enieto so
koe e zaprena primenata na osporenata odluka da ostane vo va`nost do
kone~nata odluka na Ustavniot sud po odnos na inicijativata.
Op{tina Ohrid-Kabinet na gradona~alnikot, so svoj akt br.08-
600/2 od 28. 05. 2009 godina, do Ustavniot sud na Republika Makedonija
dostavi dopolnenie na odgovorot-urgencija (primena vo Sudot na 01.
06. 2009 godina), vo koe izvestuva deka na 26. 05. 2009 godina, Ministerstvoto
za kultura – Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo,
donela Re{enie za prestanok na privremena za{tita na nedvi`no kulturno
nasledstvo, br. 08 - 2140/3, so koe pod to~ka 1 odlu~il deka prestanuva
privremenata za{tita na arheolo{kiot lokalitet "Bejbunar"
vo Ohrid, pod t. 2 so donesuvaweto na Re{enieto prestanuva da va`i
Re{enieto za privremena za{tita br. 08-2140/3 od 14. 10. 2008 godina
doneseno od istata uprava i pod to~ka 3, se vr{i bri{ewe na privremenoto
za{titeno dobro vo Nacionalniot registar na kulturno nas-
123

ledstvo i toa vo Dopolnitelen registar na dobra pod privremena za-
{tita. Re{enieto e dostaveno vo prilog na izvestuvaweto.
Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Odluka U. br. 101/
2008, ja poni{ti Odlukata za usvojuvawe izmena i dopolnuvawe na Detalniot
urbanisti~ki plan za del od grad Gostivar-Urban blok 8, br.07-
20/1 od 14 fevruari 2008 godina, donesena od Sovetot na op{tina Gostivar
("Slu`ben glasnik na op{tina Gostivar" br. 2/2008).
Od obrazlo`enieto na Odlukata: Od analizata na odredbite od
Zakonot za op{tata upravna postapka, me|u drugoto proizleguva deka
Zakonot predvidel redovno i vonredno ukinuvawe, no i poni{tuvawe
na akti doneseni od organi koi vo rabotata podle`at na nadzor, a poradi
pri~ini i okolnosti utvrdeni vo samiot zakon. Ottamu, ako nesporno
donesenite akti, me|u koi i aktite na op{tinata i nejzinite
organi podle`at na ukinuvawe, menuvawe ili pak poni{tuvawe Sudot
oceni deka organot zadol`en za nadzor ima ovlastuvawe edna{ dadenata
soglasnost vo smisla na ~l. 25 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe da ja povle~e, kako {to e napraveno vo konkretniot
slu~aj.
Me|utoa, spored Sudot do povlekuvawe na dadenata soglasnost
mo`e da dojde se do objavuvaweto na konkretnata odlukata za prostorno
planirawe vo slu`benoto glasilo na op{tinata, bidej}i po ovoj
moment nao|aat primena citiranite odredbi od Zakonot za op{tata
upravna postapka i mo`at da se prezemaat drugi predvideni pravni
sredstva.
Vo konkretniot slu~aj Sudot, isto taka, oceni deka dostavuvaweto
na dopisot br. 16-1035/2 i br. 16-1036/2 od 8. 02. 2008 godina na Ministerstvoto
za transport i vrski so koj go izvestuva Sektorot za urbanizam
vo op{tina Gostivar deka ja povlekuva soglasnosta na Predlog-
Planot br. 16-1036 od 5. 02. 2008 godina e uredno i navreme izvr{eno na
12. 02. 2008 godina i toa soglasno ~l. 78 st. 1 i ~l. 96 st. 1 od Zakonot za
op{tata upravna postapka, odnosno so predavawe na dopisot na slu`benoto
lice opredeleno za priem na pismena.
Ovoj fakt se potvrduva od prilo`enata kopija na EMS brzata
pratka br. EE006520199MK upatena do Sovetot na op{tina Gostivar i
kopija od izvodot od dostavnata kniga na liceto, vraboteno pri Makedonska
Po{ta, dostaveni do Sudot od Makedonski po{ti so dopisot br.
18/87 od 17. 06. 2008 godina. Imeno, spored navedenite dokazi dostavata
e napravena na 12. 02. 2008 godina vo 09:40 so priem na dopisot od strana
na liceto Arlind Hasani i priemot e uredno potpi{an. Toa {to na
samiot dopis stoi priemen pe~at od op{tinata Gostivar so datum 18.
02. 2008 godina e rabota na vnatre{na organizacija na op{tinata Gos-
124

tivar {to ne e od vlijanie za poinakvo utvrduvawe na datumot na priem
na navedeniot dopis.
Ottamu, okolnosta {to op{tinata uredno na 12. 02. 2008 godina
go primila dopisot za povlekuvawe na dadenata soglasnost na Predlog-planot
prestavuva procesna pre~ka za donesuvawe na osporenata
odluka na 14. 02. 2008 godina, bidej}i vo postapkata za planirawe davaweto
soglasnost na Predlog-Planot e zna~ajna faza vo procestot na
prostorno i urbanisti~ko planirawe bez koja postapkata ne mo`e da
fini{ira. Ova, pred sî, imaj}i predvid deka soglasnosta e vsu{nost
potvrda za toa deka planovite se izraboteni soglasno so odredbite na
ovoj Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe i propisite doneseni
vrz osnova na ovoj zakon.
Kone~no, ocenuvaj}i ja osporenata odluki po odnos na nejzinata
soglasnost so ~l. 25 st. 2 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe, a vrz osnova na celokupno prilo`enata dokumentacija i
analizata na citiranite zakonski odredbi Sudot utvrdi deka Sovetot
na op{tinata Gostivar vo postapkata za izmena i dopolnuvawe na konkretniot
DUP ne mo`el da pristapi kon donesuvawe na osporenata
odluka pri sostojba koga nedostasuva predvidenata faza vo postapkata,
dobivawe soglasnost od nadle`en organ, odnosno koga dadenata soglasnost
navreme bila povle~ena.
Ottamu, spored Sudot osporenata odluka ne e vo soglasnost so
~l. 25 st. 2 od Zakonot za prostornoto i urbanisti~ko planirawe, bidej}i
stanuva zbor za nedostatok na faza so koja se potvrduva deka planot
e izraboten soglasno so odredbite na Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe i propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon.
2. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
143/2006, ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Odlukata za donesuvawe na Generalen urbanisti~ki plan na Ohrid
2002 – 2012, br. 1348/2 od 30. 06. 2006 godina, donesena od Sovetot na
op{tina Ohrid ("Slu`ben glasnik na op{tina Ohrid," br. 7 od 3. 07.
2006 godina).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Imaj}i gi predvid navedenite
zakonski odredbi vo kontekst na dostavenata dokumentacija i utvrdenata
fakti~ka sostojba, Ustavniot sud utvrdi deka postapkata za
donesuvawe na Odlukata za donesuvawe na Generalen urbanisti~ki
plan na Ohrid 2002-2012, br. 1438 od 30. 06. 2006 godina, donesena od Sovetot
na op{tina Ohrid e sprovedena soglasno Zakonot za prostornoto
i urbanisti~koto planirawe, bidej}i vo postapkata za izgotvuvawe
i donesuvawe na osporenata odluka za navedeniot Generalen urbanisti~ki
plan se ispo~ituvani site fazi na postapkata predvideni vo
ovoj zakon.
125

126
Sporno pravno pra{awe
Dali poni{tenata soglasnost od strana na nadle`noto ministerstvo
za vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvawe na prostorot,
so re{enie koe ne stanalo kone~no vo upravna postapka do momentot
na objavuvawe na odlukata vo slu`benoto glasilo na op{tinata, zna~i
deka ne bila dadena soglasnost vo smisla na ~l. 25 st. 1 od Zakonot za
prostorno i urbanisti~ko planirawe, kako edna od fazite so koja se
potvrduva deka planovite se izraboteni soglasno so odredbite na ovoj
zakon i propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon.
Pravno mislewe
1. Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 10 od Ustavot na Republika Makedonija,
ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i ureduvaweto
na `ivotnata sredina i na prirodata e temelna vrednost na
ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Uslovite i na~inot na sistemot na prostornoto i urbanisti~koto
planirawe, vidovite i sodr`inata na planovite, izrabotuvaweto
i postapkata za donesuvawe na planovite se uredeni so Zakonot za prostorno
i urbanisti~ko planirawe "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 51/2005).
Vo ~l. 7 od navedeniot zakon, vo zavisnost od prostorot koj e
predmet na planirawe se donesuva, pokraj drugite i detalen urbanisti~ki
plan.
Spored ~l. 25 st. 1 od Zakonot, koj e sistematiziran vo glavata
II, Planirawe na prostorot, vo t. 2 - Postapkata za izrabotuvawe i
donesuvawe na planovi, e regulirano deka na planovite od ~l. 7 t. 2 al.
1, 2, 3 i 4 na ovoj zakon, izraboteni vo forma na predlog na plan se
izdava soglasnost od organot na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe
na rabotite od oblasta na ureduvawe na prostorot, so koja se potvrduva
deka planovite se izraboteni soglasno so odredbite na ovoj zakon i
propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon. Soglasno st. 3 na ovoj
~len, po dobivaweto na soglasnosta, planot se dostavuva do nadle`niot
organ za donesuvawe.
Od uvidot vo dostavenata dokumentacija za postapkata za donesuvawe
na osporeniot detalen urbanisti~ki plan, nesporno e deka Ministerstvoto
za transport i vrski, vrz osnova na ~l. 25 od Zakonot za
prostorno i urbanisti~ko planirawe, so akt br. 16-11125 od 08. 10. 2008
godina, izdalo soglasnost na Predlog DUP za urbana edinica 8. urban
blok 8.3 op{tina Ohrid. Isto taka, nesporno e deka na 21. 10. 2008
godina Ministerstvoto za transport i vrski, po faks gi izvestil
gradona~alnikot na op{tina Ohrid, pretsedatelot na sovetot na op{-
tina Ohrid i Sektorot za urbanizam deka e potrebno Sovetot na op{-
tina Ohrid da go odlo`i donesuvaweto i sproveduvaweto na Predlog

DUP za Urbana zaednica „8," UB „8.3"- (12,60 ha) vo Ohrid, od pri~ini
{to bilo doneseno Re{enie od strana na Ministerstvoto za kultura za
privremena za{tita na arheolo{kiot lokalitet "Bejbunar" vo Ohrid,
se dodeka ne iste~e rokot od dve godini za privremenata za{tita na
Arheolo{kiot lokalitet "Bejbunar." Dopolnitelno, na 22. 10. 2008 godina,
Ministerstvoto za transport i vrski i po po{ta go dostavilo do
op{tina Ohrid Re{enieto so koe soglasnosta na Predlog planot za
Urbana zaednica „8", UB „8.3"- (12,60 ha) vo Ohrid, se oglasuva za
ni{tovna vo celost, so pravna pouka deka protiv re{enieto mo`e da
se izjavi `alba do Komisijata za re{avawe vo upravna postapka od
vtor stepen od oblasta na transportot, vrskite i `ivotnata sredina
pri Vladata na Republika Makedonija, vo rok od 15 dena od priemot na
re{enieto. I pokraj navedenoto, sovetot na op{tina Ohrid na 24. 10.
2008 godina ja donel osporenata odluka i na 27. 10. 2008 godina ja
objavil vo "Slu`ben glasnik na Op{tina Ohrid."
Smetame deka donesuvaweto na re{enie za poni{tuvawe na prethodno
dadenata soglasnost za donesuvawe na osporenata odluka, iako
toa ne stanalo kone~no vo momentot koga e donesena odlukata, pretstavuva
jasno izrazen stav na nadle`niot organ za vr{ewe na rabotite
od oblasta na ureduvawe na prostorot, deka ja povlekuva soglasnosta
izdadena soglasno ~l. 25 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,
odnosno deka soglasnosta pove}e ne postoi i deka toa zna~i
obvrska za op{tinskite organi da go ispo~ituvaat re{enieto i da ja
zaprat postapkata za donesuvaweto na osporenata odluka. Pritoa, zakonodavecot
ne propi{al konkretna forma vo koja nadle`niot organ ja
izdava ili povlekuva navedenata soglasnost, od kade proizleguva deka
e potrebno nadle`niot organ na jasen i nedvosmislen na~in da ja izrazi
soglasnosta za donesuvawe na odlukata, odnosno, kako vo konkretniov
slu~aj, na jasen i nedvosmislen na~in da izrazi deka ja povlekuva,
odnosno poni{tuva prethodno dadenata soglasnost. Faktot {to soglasnosta
e poni{tena so re{enie koe ne bilo kone~no do momentot na
objavuvaweto na odlukata, smetame deka ne mo`e da se tolkuva kako ova
re{enie i da ne postoelo i toa da ja opravda op{tinata da prodol`i
so postapkata, namesto da go zapre donesuvaweto i objavuvaweto na
odlukata, do zavr{uvawe na postapkata po spornoto re{enie. Ova od
pri~ina {to Ministerstvoto za transport i vrski blagovremeno gi
izvestilo nadle`nite organi na op{tina Ohrid deka postojat promeni
vo pravnata i fakti~kata sostojba koi vlijaat na izdadenata soglasnost,
poradi koi soglasnosta e poni{tena. So ogled na toa {to odlukata
proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto vo slu`benoto
glasilo na op{tinata, se do ovoj moment e pravno dozvolivo povlekuvawe
na dadenata soglasnost. Vo konkretniot slu~aj, nesomneno e deka
nadle`nite organi na op{tina Ohrid, i pred donesuvaweto na odlukata
i pred nejzinoto objavuvawe vo slu`benoto glasilo na op{tinata,
127

znaele deka soglasnosta e poni{tena, no i pokraj toa, ja donele i objavile
odlukata.
Ottuka, smetame deka donesuvaweto i objavuvaweto na osporenata
odluka, vo situacija koga bilo doneseno re{enie za poni{tuvawe
na prethodno dadenata soglasnost, nezavisno {to istoto ne bilo kone~no,
zna~i deka osporenata odluka bila donesena bez potrebnata soglasnost
od ~l. 25 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,
{to pretstavuva su{testven nedostatok vo postapkata za planirawe,
poradi {to smetame deka osnovano mo`e da se postavi pra{aweto za
zakonitosta na postapkata za donesuvawe na osporenata odluka.
Na vakvata ocena smetame deka nema vlijanie dopolnitelno donesenoto
Re{enie na Ministerstvoto za kultura - Uprava za za{tita
na kulturnoto nasledstvo, so koe prestanala privremenata za{tita na
arheolo{kiot lokalitet "Bejbunar," a so toa i va`eweto na Re{enieto
koe bilo osnova za poni{tuvawe na soglasnosta. Ova od pri~ina
{to donesuvaweto na ova re{enie ne ja zamenuva soglasnosta od ~len
25 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe koja nedostasuva
vo postapkata za donesuvawe na osporenata odluka, odnosno ne
mo`e da gi zameni i opravda donesuvaweto i objavuvaweto na osporenata
odluka vo postapka koja ima seriozni nedostatoci koi odlukata
ja pravat nezakonita.
2. Vo odnos na Re{enieto na Ministerstvoto za lokalna samouprava,
so koe e zaprena primenata na osporenata odluka, br. 14-1516/3
od 25. 11. 2008 godina ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br.
159/2008) i predlogot vo inicijativata istoto da ostane vo va`nost do
kone~nosta na odlukata na Ustavniot sud, uka`uvame na slednoto:
Soglasno ~len 70 stav 1 od Zakonot za lokalnata samouprava
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 5/2002), nadzorot nad
zakonitosta na propisite na op{tinata vr{i ministerstvoto nadle`no
za vr{ewe na rabotite na lokalnata samouprava.
Spored ~l. 71 od istiot zakon, so koj se ureduva nadzorot nad
zakonitosta na propisite na op{tinata, gradona~alnikot e dol`en, vo
rok od 10 dena od denot na nivnoto objavuvawe, da gi dostavi propisite
na op{tinata do ministerstvoto nadle`no za vr{ewe na rabotite na
lokalnata samouprava. (st. 1). Dokolku organot od st. 1 na ovoj ~len
smeta deka propisot ne e vo soglasnost so Ustavot i so zakon, vo rok od
45 od denot na dostavuvaweto na propisot, donesuva re{enie za zapirawe
na primenata na propisot, so koe gi obrazlo`uva i pri~inite za
zapiraweto. (st. 2). Re{enieto od st. 2 na ovoj ~len se objavuva vo
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" (st. 3). Organot od stavot
1 na ovoj ~len, vo rok od 30 dena od denot na objavuvaweto na re{enieto
od st. 1 na ovoj ~len, do Ustavniot sud na Republika Makedonija podnesuva
inicijativa za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na zapreniot
propis (st. 4). Ako postapkata ne bide pokrenata vo opredeleniot
rok od st. 4 na ovoj ~len, prestanuva va`nosta na re{enieto za
128

zapirawe na primenata na propisot od st. 1 na ovoj ~len, i zapreniot
propis stanuva izvr{en.
Vo konkretniov slu~aj, Ministerstvoto za lokalna samouprava
donelo Re{enie so koe ja zapira primenata na osporenata odluka, koe e
objaveno vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 159/2008
od 22. 12. 2008 godina. Inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na zakonitosta na osporenata odluka, broj 14-110/1 od 20. 01. 2009
godina, Ministerstvoto ja dostavilo do Ustavniot sud na Republika
Makedonija na 22. 01. 2009 godina.
Spored ~l. 103 st. 2 od Zakonot za op{tata upravna postapka,
koga rokot e opredelen vo denovi, denot vo koj e izvr{eno dostavuvaweto
ili soop{tuvaweto, odnosno vo koj pa|a nastanot od koj treba da
se smeta traeweto na rokot, ne se zasmetuva vo rokot tuku za po~etok
se zema prviot nareden den.
Trgnuvaj}i od navedenata zakonska regulativa i utvrdenata fakti~ka
sostojba vo predmetot, proizleguva deka rokot od 30 dena za
dostavuvawe na inicijativata do Ustavniot sud, utvrden vo ~l. 71 st. 4
od Zakonot za lokalnata samouprava, istekol na 21. 01. 2009 godina, od
kade proizleguva deka inicijativata bila dostavena do Ustavniot sud
po istekot na ovoj rok. Vo takov slu~aj, zakonodavecot predvidel deka
prestanuva va`nosta na re{enieto za zapirawe na primenata na propisot
i zapreniot propis stanuva izvr{en.
Me|utoa, imaj}i predvid deka osporenata odluka bila donesena
bez potrebnata soglasnost od ~l. 25 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe, poradi {to postoi osnovano somnenie deka op{tina
Ohrid storila povreda na zakonski propi{anata postapkata za donesuvawe
na detalniot urbanisti~ki plan za urbana edinica 8. urban
blok 8.3 op{tina Ohrid 2008-2013, smetame deka se ispolneti uslovite
od ~l. 27 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija,
Sudot, do donesuvawe na kone~na odluka, da donese re{enie za zapirawe
na izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija prezemeni vrz
osnova na osporenata odluka.
Vrz osnova na navedenoto, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe.
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta na
Odlukata za donesuvawe detalen urbanisti~ki plan za urbana edinica
8. urban blok 8.3 op{tina Ohrid 2008-2013, br. 07-2447/7 od 24. 10. 2008
godina, donesena od Sovetot na op{tina Ohrid ("Slu`ben glasnik na
op{tina Ohrid" br. 8/43).
3. Sudot da go zapre izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili
dejstvija prezemeni vrz osnova na osporenata odluka ozna~ena vo to~ka
2 na ovoj predlog.
*
129

130
Dolplnitelen Referat (17. 02. 2010)
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija na svojata XXVIII sednica
odr`ana na 9. 09. 2009 godina, pod to~ka I/7 go razgleduva{e referatot
po predmetot U. br. 24/2009, vo koj podnositel na inicijativate
e Ministerstvo za lokalna samouprava, a se odnesuva na ocena na zakonitosta
na Odlukata za donesuvawe detalen urbanisti~ki plan za
urbana edinica 8. urban blok 8.3 op{tina Ohrid 2008-2013, br. 07-
2447/7 od 24. 10. 2008 godina, donesena od Sovetot na op{tina Ohrid
("Slu`ben glasnik na op{tina Ohrid," br. 8/43).
Po izlagaweto na sudijata izvestitel i po raspravata {to se
vode{e po predmetot, sudijata izvestitel go povle~e predmetot od sednicata
zaradi utvrduvawe na fakti~kata sostojba po predmetot i Sudot,
so mnozinstvo glasovi, donese zaklu~ok raspravata po premetot da
prodol`i na edna od narednite sednici.
2. Postapuvaj}i po Zaklu~okot na Sudot, izgotvuva~ite na referatot
so pisma U. br. 24/09 od 11. 09. 2009 godina se obratija do Ministerstvoto
za lokalna samouprava, Ministerstvoto za transport i vrski
i Sovetot na op{tina Ohrid so barawe, zaradi potrebata od to~no
i celosno utvrduvawe na fakti~kata i pravnata sostojba po ovoj predmet,
do Ustavniot sud na Republika Makedonija da dostavat dokaz vo
smisla na ~l. 85 i ~l. 96 od Zakonot za op{tata upravna postapka (dokaz
od koj mo`e da se utvrdi koj i koga go primil pismenoto) za izvr{enata
dostava po po{ta vo lokalnata samouprava na op{tina Ohrid
na Re{enieto na Ministerstvoto za transport i vrski, br. 16-11125/2
od 21. 10. 2008 godina, kako i da dostavat dokaz dali vo me|uvreme ova
re{enie stanalo kone~no.
Sovetot na op{tina Ohrid dostavi odgovor na ova barawe (akt
br. 07-2501/1 od 22. 09. 2009 godina) i vo prilog dostavi Re{enie na Ministerstvoto
za kultura, br. 08-1475/1 od 26 maj 2009 godina, za prestanok
na privremenata za{tita na nedvi`no kulturno nasledstvo.
Ministerstvoto za transport i vrski, isto taka, dostavi odgovor
na baraweto na Ustavniot sud (akt br. 16-10395/2 od 29. 09. 2009 godina)
i povtorno gi dostavi baranite dokazi, za koi uka`a deka ve}e
bea dostaveni do Ustavniot sud vo prethodnata postapka.
Ministerstvoto za lokalna samouprava ne dostavi odgovor na
baraweto na Ustavniot sud.
Dopolnitelno, gradona~alnikot na op{tina Ohrid dostavi
izvestuvawe do Ustavniot sud (akt br. 08-2686/1 od 05. 10. 2009 godina),
deka Ministerstvoto za lokalna samouprava donelo Re{enie br. 15-
1272/1 od 22. 09. 2009 godina, so koe se ukinuva re{enieto doneseno od
nivna strana so koe be{e zaprena primenata na osporenata odluka na
Sovetot na op{tina Ohrid, kako i go dostavi ova re{enie vo prilog,
uka`uvaj}i deka so toa inicijativata za ocena na zakonitosta na spornata
odluka stanuva bespredmetna.

Po dobivaweto na navedenoto izvestuvawe od gradona~alnikot
na op{tina Ohrid, podgotvuva~ite na referatot dostavija urgencija
do Ministerstvoto za lokalna samouprava (akt U. br. 24/09 od 18. 01.
2010 godina), so koja, pokraj dostava na podatocite pobarani so aktot
U. br. 24/09 od 11. 09. 2009 godina, pobaraa Ministerstvoto za lokalana
samouprava da go dostavi Re{enieto br. 15-1272/1 od 22. 09. 2009 godina,
kako i da dostavi odgovor na navodite vo izvestuvaweto na gradona~alnikot
na op{tina Ohrid.
Do izgotvuvaweto na ovoj dopolnitelen referat, ne e dobien
baraniot odgovor, nitu e dostaveno baranoto re{enie.
3. Vrz osnova na dopolnitelno dobienite podatoci i odgovori
od Ministerstvoto za transport i vrski i Sovetot na op{tina Ohrid,
kako i vrz osnova na fakti~kata i pravnata sostojba vo predmetot utvrdeni
vo prvi~niot referat razgledan na sednicata na Ustavniot sud
odr`ana na 9 septemvri 2009 godina, go dostavuvame slednoto pravno
mislewe:
1) Vo odnos na pokrenatoto pra{aweto pred Sudot za toa dopolnitelno
da se utvrdi koga to~no lokalnata samouprava na op{tina
Ohrid doznala za Re{enieto na Ministerstvoto za transport i vrski,
br. 16-11125/2 od 21. 10. 2008 godina, so koe soglasnosta na Predlog planot
za se oglasuva za ni{tovna vo celost, kako pra{awe koe e od klu-
~no zna~ewe za toa dali osporenata odluka bila donesena iako lokalnata
samouprava znaela deka e poni{tena soglasnosta za donesuvawe na
Planot, do Sudot dopolnitelno ne se dostaveni dokazi razli~ni od
prethodno dostavenite i prezentirani pri prvi~niot referat. Imeno,
Ministerstvoto za transport i vrski povtorno go izvesti Sudot deka
navedenoto re{enie i izvestuvaweto za potrebata od odlagawe na donesuvaweto
na Detalniot urbanisti~ki plan se dostaveni do gradona~alnikot
na op{tina Ohrid so faks na 21. 10. 2008 godina vo 10:49
~asot (dostavena e kopija od faks), kako i deka Re{enieto e dostaveno
do Makedonski po{ti na 21. 10. 2008 godina (dostavena e kopija od priemnata
kniga). Do Sudot ne e dostaven dokaz vo smisla na ~l. 85 i ~l. 96
od Zakonot za op{tata upravna postapka (kako {to be{e barano od
ovoj organ i pred izrabotka na prvi~niot referat i dopolnitelno) od
koj mo`e da se utvrdi koj i koga vo lokalnata samouprava Ohrid go
primil pismenoto.
Sovetot na op{tina Ohrid povtorno go izvesti Sudot deka navedenoto
re{enie bilo isprateno po po{ta na 21. 10. 2008 godina, no
naredniot den, na 22. 10. 2008 godina gradona~alnikot i toga{niot
pretsedatel na Sovetot na op{tina Ohrid bile slu`beno otsutni i ne
postoela mo`nost za dostava na re{enieto, na 23. 10. 2008 godina bil
neraboten den, taka {to re{enieto bilo dostaveno po zavr{uvawe na
sednicata na Sovetot, na 24. 10. 2008 godina. Isto taka, povtorno uka-
`uvaat deka dostavata po faks ne ja smetaat za uredna dostava, zatoa
{to soglasno va`e~kite propisi dostavata mo`ela da se vr{i so li-
131

~no dostavuvawe, po po{ta ili so javen oglas, no ne i so faks, bidej}i
toa nemalo svojstvo na akt na dr`aven organ ili javna isprava.
Pri vaka utvrdena fakti~ka i pravna sostojba, koja vo celost
soodvetstvuva na pravnata i fakti~kata sostojba po odnos na ova pra-
{awe utvrdena vo prvi~niot referat, i ponatamu ostanuvame na mislewe
deka Ministerstvoto za transport i vrski blagovremeno gi izvestilo
nadle`nite organi na op{tina Ohrid deka postojat promeni vo
pravnata i fakti~kata sostojba koi vlijaat na izdadenata soglasnost,
poradi koi soglasnosta e poni{tena. So ogled na toa {to odlukata
proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto vo slu`benoto
glasilo na op{tinata, se do ovoj moment e pravno dozvolivo povlekuvawe
na dadenata soglasnost. Vo konkretniot slu~aj, nesomneno e deka
nadle`nite organi na op{tina Ohrid, i pred donesuvaweto na
odlukata i pred nejzinoto objavuvawe vo slu`benoto glasilo na op{tinata,
znaele deka soglasnosta e poni{tena, no i pokraj toa, ja donele
i objavile odlukata. Ottuka, smetame deka donesuvaweto i objavuvaweto
na osporenata odluka, vo situacija koga bilo doneseno re{enie za
poni{tuvawe na prethodno dadenata soglasnost, zna~i deka osporenata
odluka bila donesena bez potrebnata soglasnost od ~l. 25 od Zakonot
za prostorno i urbanisti~ko planirawe, {to pretstavuva su{testven
nedostatok vo postapkata za planirawe, poradi {to smetame deka
osnovano mo`e da se postavi pra{aweto za zakonitosta na postapkata
za donesuvawe na osporenata odluka.
2) Do Ustavniot sud, do momentot na izrabotka na ovoj dopolnitelen
referat, ne e dostaveno izvestuvawe za toa dali Re{enieto na
Ministerstvoto za transport i vrski, br. 15-1272/1 od 22. 09. 2009 godina,
so koe e poni{tena prethodno dadenata soglasnost za donesuvawe
na Detalniot urbanisti~ki plan, stanalo kone~no.
I vo odnos na ova pra{awe, ostanuvame na pravnoto mislewe
dadeno vo prvi~niot referat, deka za zakonitosta na postapkata, ne e
od zna~ewe faktot dali re{enieto za poni{tuvawe na prethodno dadenata
soglasnost za donesuvawe na osporenata odluka, stanalo kone~no
vo momentot koga e donesena odlukata. Imeno, navedenoto re{enie
pretstavuva jasno izrazen stav na nadle`niot organ za vr{ewe na rabotite
od oblasta na ureduvawe na prostorot, deka ja povlekuva soglasnosta
izdadena soglasno ~l. 25 od Zakonot za prostorno i urbanisti-
~ko planirawe, odnosno deka soglasnosta pove}e ne postoi i deka toa
zna~i obvrska za op{tinskite organi da go ispo~ituvaat re{enieto i
da ja zaprat postapkata za donesuvaweto na osporenata odluka. Pritoa,
zakonodavecot ne propi{al konkretna forma vo koja nadle`niot
organ ja izdava ili povlekuva navedenata soglasnost, od kade proizleguva
deka e potrebno nadle`niot organ na jasen i nedvosmislen na~in
da ja izrazi soglasnosta za donesuvawe na odlukata, odnosno, kako vo
konkretniov slu~aj, na jasen i nedvosmislen na~in da izrazi deka ja
povlekuva, odnosno poni{tuva prethodno dadenata soglasnost. Faktot
132

{to soglasnosta e poni{tena so re{enie koe ne bilo kone~no do momentot
na objavuvaweto na odlukata, smetame deka ne mo`e da se tolkuva
kako ova re{enie i da ne postoelo i toa da ja opravda op{tinata da
prodol`i so postapkata, namesto da go zapre donesuvaweto i objavuvaweto
na odlukata, do zavr{uvawe na postapkata po spornoto re{enie.
3) Vo odnos na faktot deka Ministerstvoto za lokalna samouprava
ja dostavilo inicijativata za ocenuvawe na zakonitosta na
osporenata odredba po istekot na rokot utvrden vo ~l. 71 st. 4 od Zakonot
za lokalnata samouprava, poradi {to se postavi pra{aweto dali
ova ministerstvo mo`elo legitimno do Ustavniot sud da ja podnese navedenata
inicijativa, smetame deka ne postojat pre~ki vo ovaa smisla.
Ova zatoa {to soglasno ~l. 12 od Delovnikot na Ustavniot sud, sekoj
mo`e da podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na
ustavnosta na zakon i ustavnosta i zakonitosta na propis ili drug
op{t akt. Toa zna~i deka Ministerstvoto za lokalna samouprava mo`e
da pokrene inicijativa pred Ustavniot sud za ocena na zakonitosta na
osporenata odluka vo sekoe vreme koga }e oceni deka ima osnov za toa,
a propu{taweto na rokot od ~l. 71 st. 4 od Zakonot za lokalnata samouprava,
ima posledici vo odnos na va`nosta na re{enieto za zapirawe
na primenata na propisot koj e osporen, kako {to e izlo`eno vo pravnoto
mislewe vo prvi~niot referat po ovoj predmet.
4. Kako nov moment koj treba da se ima predvid pri odlu~uvaweto
po ovoj predmet, smetame deka treba da se ceni Re{enieto na Ministerstvoto
za lokalna samouprava, br. 15-1272/1 od 22. 09. 2009 godina,
so koe Re{enieto br.14-1516/3 od 25. 11. 2008 godina, doneseno od
ova ministerstvo, se ukinuva. Spored obrazlo`enieto na Re{enieto,
istoto e doneseno zatoa {to Ministerstvoto za lokalna samouprava
konstatiralo deka Re{enieto na Ministerstvoto za kultura - Uprava
za kulturnoto nasledstvo, br. 08-2140/3 od 14. 10. 2008 godina, vrz osnova
na koe Ministerstvoto za transport i vrski donelo Re{enie br. 16-
11125/2 od 21. 10. 2008 godina so koe ja oglasilo za ni{tovna prethodno
dadenata soglasnost br. 16-11125 od 08. 10. 2008 godina, donositelot go
derogiral vo celost, so {to prakti~no prestanale pri~inite poradi
koi navedenoto ministerstvo ja povleklo dadenata soglasnost na Detalniot
urbanisti~ki plan za urbana zaednica 8 UB 8.3 op{tina Ohrid.
Bidej}i nesomneno prestanala potrebata od privremena za{tita na nedvi`no
kulturno nasledstvo na predmetniot lokalitet, ovoj organ utvrdil
deka natamo{nata primena na re{enieto od dispozitivot, so koe
Ministerstvoto za lokalna samouprava ja zaprelo primenata na Odlukata
za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan za urbana zaednica
8 UB 8.3 op{tina Ohrid, br. 07-2447/7 od 24. 10. 2008 godina, donesena
od Sovetot na op{tina Ohrid, stanala bespredmetna.
Vo odnos na ova re{enie, uka`uvame deka spored pravnoto mislewe
dadeno vo t. 3 od ova pravno mislewe i spored pravnoto mislewe
dadeno vo t. 2 od pravnoto mislewe predlo`eno vo prvi~niot referat,
133

faktot {to inicijativata do Ustavniot sud od strana na Ministerstvoto
za lokalna samouprava e podnesena po istekot na rokot od ~l. 71
st. 4 od Zakonot za lokalnata samouprava, zna~i deka prestanala va`nosta
na re{enieto za zapirawe na primenata na propisot i zapreniot
propis stanal izvr{en. Poradi toa, nema praven osnov dopolnitelno,
so navedenoto re{enie, Ministerstvoto za lokalna samouprava da konstatira
deka zabranata za primena na spornata odluka stanala bespredmetna.
Me|utoa, i pokraj donesuvaweto na navedenoto re{enie i obrazlo`enieto
za negovoto donesuvawe, Ministerstvoto za lokalna samouprava
ne ja povle~e inicijativata za pokrenuvawe postapka za ocenuvawe
na zakonitosta na osporenata odluka, koja se bazira tokmu na Re-
{enieto koe sega, dopolnitelno, samoto Ministerstvo go ukinuva.
5. Dopolnitelno, kaj izgotvuva~ite na referatot, se pojavi dilema
dali detalniot urbanisti~ki plan koj e opfaten so osporenata
odluka, go opfa}a prostorot na lokalitetot Bejbunar 1 i Bejbunar 2,
imaj}i predvid deka Ustavniot sud, pri ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Odlukata za donesuvawe Generalen urbanisti~ki plan na
Ohrid 2002-2012, br. 1348/2 od 30 juni 2006 godina (U. br. 143/2006), utvrdil
deka vo izve{tajot od stru~nata rasprava po ovoj plan bilo vidno
deka na prostorot na zemji{teto vo mesnosta Bejbunar 2 se nao|ale
izvorite na najkvalitetna voda za piewe, poradi {to toj prostor ne
mo`el da bide predviden za gradba. Vo ovaa postapka bile obezbedeni
mislewa od Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe,
Nacionalnata ustanova Zavod za za{tita na spomenicite na kulturata
i muzej Ohrid, Upravata na Nacionalniot park "Gali~ica," Hidrobiolo{kiot
zavod Ohrid i MJP "Proakva."
Zaradi razre{uvawe na navedenata dilema, podgotvuva~ite na
referatot se obratija do Ministerstvoto za transport i vrski za dobivawe
pismeno izvestuvawe dali mesnostite Bejbunar 1 i Bejbunar 2
se opfateni so Detalniot urbanisti~ki plan za UE 8, UB 8.3 - op{-
tina Ohrid, koj se osporuva (akt na Ustavniot sud U. br. 24/2009 od 05.
11. 2009 godina.)
Spored dobienoto izvestuvawe (akt na Ministerstvoto za transport
i vrski br. 16-13551/4 od 21.12.2009 godina), Agencijata za katastar
na nedvi`nosti - Oddelenie za premer i katastar, op{tina
Ohrid, dostavilo izvestuvawe deka vo dostavenite podatoci od katastarskiot
operat, opi{aniot opfat e vo mesnosta vikana Bejbunar, dodeka
za m.v. Bejbunar 1 i m.v. Bejbunar 2 istite ne poseduvaat podatoci
taka {to ne se vo mo`nost konkretno da odgovorat na baraweto.
Trgnuvaj}i od navedenoto, smetame deka ne e jasno dali opfatot
na osporeniot detalen urbanisti~ki plan go opfa}a i prostorot na
mesnosta Bejbunar 2, za koj Ustavniot sud ve}e se proiznel deka osnovano
e izzemen od mo`nosta za gradewe, poradi za{tita na najkvalitetnata
voda za piewe, a vrz osnova na mislewata od nadle`nite stru~ni
134

organi. Pritoa, go imavme predvid i misleweto na Ministerstvoto za
`ivotna sredina i prostorno planirawe - Sektor za prostorno planirawe,
br. 11-4335/2 od 20. 06. 2008 godina (dadeno vo odnos na Nacrt-planot
koj se osporuva), spored koe prostorot koj {to e predmet na izrabotka
na sporniot detalen urbanisti~ki plan e prostor ~ija {to ju-
`na granica e definirana nad Bulevarot "Turisti~ka," pa so ogled na
faktot deka urbaniot opfat ne grani~i so krajbre`jeto na Ohridskoto
Ezero, istiot ne e predmet na razgleduvawe od aspekt na za{tita
na Ohridskoto Ezero i Zakonot za za{tita na prirodata, zaradi {to
Upravata nema zabele{ki na Nacrt-planot i vo celost ja poddr`uva
inicijativata za negovata izrabotka, no navedenoto stru~no mislewe
ne zadovoluva kako odgovor na postavenata dilema.
6. Trgnuvaj}i od utvrdenata pravna i fakti~ka sostojba vo predmetot,
smetame deka osporenata odluka bila donesena bez potrebnata
soglasnost od ~l. 25 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,
poradi {to postoi osnovano somnenie deka op{tina Ohrid storila
povreda na zakonski propi{anata postapkata za donesuvawe na detalniot
urbanisti~ki plan za urbana edinica 8. urban blok 8.3 Op{tina
Ohrid 2008-2013.
Smetame deka pri odlu~uvaweto treba da se ima predvid deka i
pokraj dopolnitelnoto prestanuvawe na pri~inite za nejzinoto osporuvawe,
Ministerstvoto za lokalna samouprava ne ja povle~e dostavenata
inicijativa za ocenuvawe na zakonitosta na osporenata odluka,
nitu go izvesti Sudot za pri~inite za donesuvaweto na svoeto re{enie
so koe ja ukina zabranata za izvr{uvawe na spornata odluka (iako toa
be{e pobarano), a koe be{e osnova za pokrenuvawe na inicijativata.
NAPOMENA: Pri prou~uvawe na ovoj referat, da se ima vo
vid i osnovniot referat po ovoj predmet, kako i prilozite koi bea dostaveni
kon referatot.
**
135

136

11. U. br. 16/2009 i 38/2009 (9. 09. 2009)
Akti {to se osporuvaat
1. ^len 9-a st. 2, 3 i 4 od Zakonot za danokot na dodadena vrednost
("SV RM," br. 44/1999, 59/1999, 86/1999, 11/2000, 8/2001, 21/2003, 19/
2004, 33/2006, 45/2006, 101/2006, 114/20076 i 103/2008).
2. Pravilnikot za na~inot na primena na Zakonot za danokot na
dodadena vrednost kaj lica so sopstveni~ka, organizaciska ili upravuva~ka
povrzanost koi mo`at ili na koi im e nalo`eno da se registriraat
kako eden dano~en obvrznik ("SV RM," br. 22/2004).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite na podnositelot na inicijativata so osporenite
odredbi od Zakonot se doveduvaat vo pra{awe na~eloto na ramnopravnosta
i slobodata na pazarot na subjektite kako i na~eloto na zabrana
na retroaktivno dejsto na zakonite (~l. 33, ~l. 52 st. 4 i ~l. 155 st.
1 i 2).
Spored podnositelot dr`avata kako subjekt na ekonomskite tekovi
treba da snosi rizik vo naplativosta na svoite pobaruvawa kako
i sekoj drug subjekt, me|utoa taa ne mo`e da izmisluva regulativa so
koja se naru{uva pravnata sigurnost i ramnopravnost vo dr`avata.
Poradi navedenite propisi objektivno se postavuva pra{aweto
kade e slobodata na pazarot, konkretno registriranite obvrznici na
DDV da mo`at da osnovaat drugo dru{tvo da kupuvaat udeli ili akcii
na drugi dru{tva, a poradi toa UJP ne gi registrira kako svoj obvrznik
na tu| zaostanat dano~en dolg, dodeka toa da va`i za lica koi ne se
registrirani kako dano~ni obvrznici, a se sodru`nici ili akcioneri.
Obvrskite i odgovornostite na sodru`nicite odnosno akcionerite
se propi{ani so Zakonot za trgovskite dru{tva (~l. 27 i 28), pri
{to so osporenite zakonski odredbi i so osporeniot Pravilnik licata
koi imaat vlog ili akcii do 25% vo dru{tvata od ~l. 27 st. 2 od
Zakonot za trgovskite dru{tva ne snosat nikakva odgovornost po
osnov na DDV za tie dru{tva i ako se obvrznici na DDV, dodeka tie
{to se sodru`nici i akcioneri na takvo dru{tvo so nad 25% na sopstvenost
dokolku ne se registrirani kako DDV obvrznici nemaat nikakvi
sankcii i ako Zakonot za trgovskite dru{tva poinaku go ureduva
pra{aweto.
137

Spored, podnositelot na inicijativata celta na predlo`enite
osporeni propisi e da se ovozmo`i na dano~niot organ vo postapka
propi{ana so ovie propisi da mo`e da go naplati nenaplativiot (propadnat)
DDV na nesolventniot DDV obvrznik od negovite sodru`nici
koi se i sami dano~ni obvrznici, a koi poseduvaat najmalku 25% udeli
ili akcii vo takviot dano~en obvrznik i ako se pravno nezavisni i ne
u~estvuvaat vo sozdavawe na dano~niot dolg, na na~in {to }e gi registrira
kako edinstven dano~en obvrznik.
Pritoa, Upravata za javni prihodi ima pravo soglasno Zakonot
za dano~nata postapka da nalo`i dol`nikoviot nenaplaten DDV so kamata
da go naplati od noviot registriran dol`nik koj nastanal pred
donesuvawe na Zakonot (30. 03. 2004) bidej}i zastaruvaweto na DDV nastapuva
po istekot na rok od 10 godini (~l. 57 st. 4).
So osporeniot st. 4 na ~l. 9-a od Zakonot, so koj se ovlastuva
ministerot da donese pobliski propisi vo vrska so osporenite ~lenovi,
spored podnositelot vo su{tina se ureduvaat odnosi {to e sprotivno
na ~l. 33 od Ustavot, bidej}i odredbite od doneseniot Pravilnik
ne mo`at da se poistovetat so utvrduvawe na politika na izvr{uvawe
na Zakonot za DDV koj go nosi Sobranieto.
Spored podnositelot na inicijativata osporeniot Pravilnik,
isto taka, ne bil vo soglasnost i so ~l. 25 i 27 od Zakonot za trgovskite
dru{tva.
138
Sodr`ina na osporenite ~lenovi i Pravilnikot
^len 9-a od Zakonot
(1) Kako eden dano~en obvrznik, registriran za danokot na dodadena
vrednost, soglasno so ~lenot 51 od ovoj zakon, mo`at da bidat i
pove}e lica registrirani za danokot na dodadena vrednost, koi taka }e
odlu~at zaradi nivnata sopstveni~ka, organizaciska ili upravuva~ka
povrzanost.
(2) Koga nadle`niot dano~en organ, }e utvrdi postoewe na odredena
sopstveni~ka, organizaciska ili upravuva~ka povrzanost me|u
oddelni lica, koi se posebni dano~ni obvrznici registrirani za danokot
na dodadena vrednost, so re{enie }e im nalo`i da se registriraat
kako eden dano~en obvrznik, dokolku kaj ovie lica utvrdi naru{uvawe
na dano~nite principi ili mo`nost za nivno naru{uvawe.
(3) Pravata i obvrskite za danokot na dodadena vrednost na
oddelnite lica koi se posebni dano~ni obvrznici registrirani za danokot
na dodadena vrednost i koi }e se registriraat kako eden dano~en
obvrznik, se prenesuvaat na noviot dano~en obvrznik.
(4) Ministerot za finansii donesuva pobliski propisi so koi
}e gi utvrdi kriteriumite, vrz osnova na koi mo`e da se utvrdi postoewe
na sopstveni~ka, organizaciska i upravuva~ka povrzanost, }e go
uredi na~inot na primenata na odredbite od Zakonot za danokot na do-

dadena vrednost za subjektite navedeni vo stavovite (1) i (2) na ovoj
~len i }e gi utvrdi slu~aite na naru{uvawe na dano~nite principi i
mo`nosta za nivno naru{uvawe.
Vrz osnova na navedeniot ~len 9-a od Zakonot, ministerot za
finansii na 6. 04. 2004 godina go donel osporeniot Pravilnik za na~inot
na primena na Zakonot za danok na dodadena vrednost kaj lica so
sopstveni~ka, organizaciska ili upravuva~ka povrzanost koi mo`at
ili na koi im e nalo`eno da se registriraat kako eden dano~en obvrznik.
So ovoj pravilnik poblisku se ureduva na~inot na primena na
Zakonot za danok na dodadena vrednost kaj lica so sopstveni~ka, organizaciska
ili upravuva~ka povrzanost koi mo`at ili na koi im e nalo`eno
da se registriraat kako eden dano~en obvrznik vo slu~aite na
naru{uvawe na dano~nite principi ili vo slu~aite koga postoi mo`nost
za nivno naru{uvawe (vo natamo{niot tekst: "povrzani lica")
(st. 1).
(1) Povrzani lica pretstavuvaat grupa na lica koi se pravno
nezavisni, registrirani za celite na danokot na dodadena vrednost
spored ~l. 51 od Zakonot za danok na dodadena vrednost i koi se tesno
povrzani sopstveni~ki, organizaciski ili upravuva~ki. Vo grupata na
povrzano lice ne mo`e da se povrze lice koe vr{i pove}e od 40% osloboden
promet bez pravo na odbivka na prethoden danok od vkupno izvr{eniot
promet vo prethodnata godina.
(2) Vo smisla na ~l. 9-a od Zakonot za danok na dodadena vrednost,
postoeweto na:
- sopstveni~ka porzanost se utvrduva koga vo povrzanoto lice
bilo koe lice poseduva najmalku 25% od pravoto na u~estvo vo bilo
koe drugo lice od povrzanite lica ili najmalku 25% od pravoto na
site povrzani lica,
- organizaciska porzanost se utvrduva koga edno ili pove}e povrzani
lica direktno ili indirektno poseduvaat nekoe od povrzanite
lica, i
- upravuva~ka povrzanost se utvrduva koga edno lice go kontrolira
upravuvaweto na sekoe lice vo povrzanoto lice ili pove}e lica
rabotat spored dogovor i go kontroliraat upravuvaweto na site povrzani
lica.
Vo osporeniot ~l. 3 od Pravilnikot "Slu~ai na naru{uvawe na
dano~nite principi" e predvideno deka kako slu~aite na naru{uvawe
na dano~nite principi koga im se nalo`uva na licata da se registrirat
kako eden dano~en obvrznik, a zaradi za{tita na dano~nite prihodi,
osobeno se smetaat:
1. pove}e pati ja precenuva zalihata pri popis.
2. podolgo vreme zaostanuva so pla}aweto na javnite dava~ki.
3. spre~uva ili popre~uva dano~na kontrola, kontrola na materijalno-finansiskatta
sostojba, ne dava ili dava nepotpolni, nena-
139

vremeni ili neto~ni podatoci za popisite, bilansite, knigite i drugite
evidenciski obvrski, vklu~uvaj}i podatoci za poteklo na kapitalot.
4. pove}e pati neto~no, nenavremeno na drug na~in ili voop{to
ne go prijavuva prometot na dobra i uslugi osven ako za toa ne postoi
o~igleden previd.
5. podolgo vreme so zagubi, prodava dobra ili vr{i uslugi bez
opravdana pri~ina ili bez namera za poramnuvawe na zagubite, osobeno
pri permanentno namaluvawe na cenite,
6. ako edno od licata u~estvuva vo netransparentni sodru`ni~ki
odnosi vo zemjata ili vo stranstvo.
7. ne vr{i pla}awe za izvr{enite nabavki od drugite lica vo
povrzanoto lice.
8. gi otu|uva na treti lica ili gi prenesuva trajnite sredstva za
rabota od edno vo drugo povrzano lice, vo uslovi na neplatenite javni
dava~ki.
9. od edno na drugo lice od porzanoto lice vo lanec se izvr{uvaat
identi~ni transakcii.
10. u~estvuval ili u~estvuva vo sodru`ni~ki odnosi so dano~ni
obvrznici koi se vo postapka na ste~aj ili likvidacija ili zatvorena
postapka na ste~aj ili likvidacija.
11. izvr{uva pla}awa po dol`ni~ko-doveritelski odnosi vo
uslovi na dolguvawe na javni dava~ki.
Vo osporeniot ~len 4 od Pravilnikot "Presmetuvawe na danokot
na dodadena vrednost kaj povrzani lica" e predvideno deka:
(1) Povrzanoto lice od ~len 9-a stav 1 od Zakonot za danok na
dodadena vrednost, nazna~uva edno lice za pretstavnik na povrzanoto
lice,
(2) Obvrskite za vodewe na evidencija i za presmetuvawe na danok
na dodadena vrednost kaj povrzanoto lice, gi ispolnuva pretstavnikot
na povrzanoto lice.
(3) Period za koj se presmetuva danok na dodadena vrednost kaj
povrzanoto lice se smeta kalendarskiot mesec.
(4) Sekoj promet na dobra i usluggi izvr{en od strana na edno
kon drugo lice vo povvrzanoto lice ne se smeta za promet.
(5) Sekoj promet na dobro i uslugi izvr{en od lice vo povrzanoto
lice kon treti lica i sekoj promet na dobro i uslugi izvr{en od
treti lica kon lice vo povranoto lice }e se smeta kako promet od ili
kon pretstavnikot na povrzanoto lice.
(6) Sekoj prethoden danok sodr`an vo vlezniot promet, kako i
danokot na dodadena vrednost za pla}awa izvr{eni za promet koj sî
u{te ne e izvr{en kon lice od povrzanoto lice, se smeta kako prethoden
danok na pretstavnikot na povrzanoto lice.
140

(7) Danokot na dodadenata vrednost platen pri uvoz od bilo koj
~len od povrzanoto lice }e se smeta za platen od pretstavnikot na
povrzanite lica.
(8) Vo slu~aj na promet na usluga izvr{ena od dano~en obvrznik,
koj nema nitu sedi{te nitu podru`nica vo Republika Makedonija
kon lice od povrzanoto lice, danokot {to pri toa go dol`i }e se smeta
kako danok koj go dol`i pretstavnikot na povrzanoto lice.
Vo ~l. 5 od Pravilnikot "Prijavuvawe, pla}awe i vra}awe na
danokot na dodadena vrednost kaj povrzani lica" e predvideno deka:
(1) Pretstavnikot na povrzanoto lice }e bide odgovoren za prijavuvaweto
na danokot na dodadena vrednost, {to treba da se plati
vklu~uvaj}i go i prijavuvaweto na prethodniot danok i za navremeno
pla}awe na dano~niot dolg.
(2) Koga iznosot na prethodniot danok na dodadena vrednost vo
odreden dano~en period e pogolem od iznosot na danokot koj se dol`i
za prometot, razlikata mu se vra}a na pretstavnikot na povrzanoto
lice, vrz osnov na negovo barawe koe go iska`uva vo dano~nata prijava.
(3) Za neplateniot danok na dodadena vrednost, od pretstavnik
na povrzanoto lice odgovaraat i site lica na povrzanoto lice.
(4) Koga nekoe lice od povrzanoto lice ima neplaten danok na
dodadena vrednost, kako i kamata presmetana na nego za period pred registrirawe
kako povrzano lice, pretstavnikot i sekoe lice vo povrzanoto
lice }e ja prezeme odgovornosta za pla}awe na danokot na dodadena
vrednost.
(5) Licata od povrzanoto lice podnesuvaat dano~na prijava za
posledniot daone~en period do po~etokot na deluvaweto na povrzanoto
lice, vo rok od 15 dena od datumot na po~etokot na deluvaweto na
porzanoto lice.
Vo osporeniot ~l. 6 od Pravilnikot "Registracija" e predvideno:
(1) Registracija na povrzanite lica se vr{i so podnesuvawe na
prijava za registracija za danok na dodadena vrednost na povrzani lica
da upravuva za javni prihodi.
- Regionalna direkcija spored sedi{teto na opredeleniot pretstavnik
na povrzanoto lice na Obrazec DDV-01/pl, koj e sostaven del
na ovoj pravilnik so Upatstvo za popolnuvawe.
(2) Upravata za javni prihodi ja razgleduva prijavata za registracija
za danok na dodadena vrednost na povrzani lica i vo rok od 90
dena od danok na prometot }e ja odobri i odbie.
(3) Za izvvr{enata registracija povrzanoto lice, Upravata za
javni prihodi izdava re{enie vo koe go opredeluva brojot za danok na
dodadena vrednost na povvrzano lice i po~etokot na negovata primena.
141

Brojot za danokot na dodadena rednost na povrzanoto lice }e se
koristi na site fakturi ili drugi dokumenti izdadeni od bilo koe
lice vo povrzanoto lice.
(4) Upravata za javni prihodi koga }e utvrdi naru{uvawe na dano~nite
principi ili mo`nost za nivno naru{uvawe kaj povrzanoto
lice mu izdava re{enie so ko }e gi regitrira kako eden dano~en obvrznik.
Upravata za javni prihodi vo re{enieto go opredeluva brojot
za danok na dodadena vrednost na povrzanoto lice, negovoto koristewe
i pretstavnikot na povrzanoto lice.
Vo osporeniot ~l. 7 "Prekinuvawe i promena na registracijata"
e predvideno deka:
Dokolku povrzanoto lice saka da izvvr{i prekinuvawe na registracijata
ili kon povrzanoto lice dopolnitelno pristapilo ili istapilo
lica, kako i za promena na pretstavnik na porzanoto lice, se
podnesuva prijava na Obrazec DDV - 01/pl do Upravata za javni prihodi,
koga vo rok od 90 dena od priemot }e ja odobri ili odbie.
Spored ~l. 8 od osporeniot pravilnik toj vleguva vo sila so denot
na objavuvawet vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
142
Ustavnosudska praktika
Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 45/
2007 od 13. 02. 2008 godina, pokraj drugoto, ne povel postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~l. 9-a st. 4 od Zakonot za danok na dodadena vrednost:
Vo obrazlo`enieto na re{enieto se naveduva deka i ako vo osporeniot
st. 4 na ~l. 9-a od Zakonot se spomenuvaat zborovite „}e gi utvrdi
kriteriumite" spored Sudot vo ovaa osporena odredba ministerot
za finansii ne gi utvrduva kriteriumite bidej}i tie se utvrdeni vo
~l. 51 od Zakonot, tuku samo so svoite propisi soglasno Zakonot go
ureduva na~inot na primenata na odredbite od Zakonot za danokot na
dodadena vrednost za subjekti od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len (~l. 9-a) i
gi utvrduva slu~aite na naru{uvawe na dano~nite principi i mo`nosta
za nivno re{avawe za {to ima osnov vo osporeniot ~l. 9-a od
Zakonot.
Vo konkretniov slu~aj ministerot za finansii donel pobliski
propisi za primena na Zakonot za danok na dodadena vrednost i tie
propisi se vo funkcija na operacionalizacija na zakonot.
Sporni pravni pra{awa
Dali so dodadenata mo`nost na Upravata za javni prihodi so
re{enie da nalo`i kako eden dano~en obvrznik da se registrira za danok
na dodadena vrednost pove}e lica koga }e utvrdi postoewe na

odredena sopstveni~ka, organizaciona ili upravuva~ka povrzanost ako
kaj ovie lica se utvrdi naru{uvawe na dano~nite principi ili mo`nost
za nivno naru{uvawe, se doveduva vo pra{awe slobodata na pazarot
i pretpriemni{tvoto (~l. 33 i 52 st. 4 od Ustavot).
Dali so osporeniot pravilnik so koj se ureduva pra{aweto na
primenata na Zakonot za danok na dodadena vrednost, odnosno primenata
na ~l. 9-a od Zakonot, vo vrska so mo`nosta licata so sopstveni~ka,
organizaciska ili upravuva~ka povrzanost koi mo`at ili na koi im e
nalo`eno da se registriraat kako eden dano~en obvrznik, se doveduva
vo pra{awe na~eloto na podelba na dr`avnata vlast na zakonodavna,
izvr{na i sudska.
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 od Ustavot, edna od temelnite vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija e i vladeeweto na pravoto.
Spored ~l. 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i drugi
javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi na
na~in utvrden so zakon.
Vo ~l. 55 st. 1 od Ustavot se garantira slobodata na pazarot i
pretpriemni{tvoto, a vo st. 2 na ovoj ~len, me|u drugoto, e utvrdeno
deka Republikata obezbeduva ednakva pravna polo`ba na subjektite na
pazarot.
Spored ~l. 1 st. 1 od Zakonot za danokot na dodadena vrednost,
so ovoj zakon se voveduva danokot na dodadena vrednost i se ureduva negovoto
presmetuvawe i pla}awe, a spored st. 2 od istiot ~len na Zakonot,
ovoj danok, kako op{t potro{uva~ki danok, se presmetuva i pla-
}a vo site fazi na proizvodstvoto i trgovijata, kako i vo celokupniot
uslu`en sektor, osven ako ne e poinaku propi{ano so ovoj zakon.
Soglasno ~l. 2 na ovoj zakon, predmet na odano~uvawe so danokot
na dodadena vrednost e prometot na dobra i uslugi koj se vr{i so
nadomestok vo zemjata od strana na dano~niot obvrznik vo ramkite na
negovata stopanska dejnost, kako i uvozot na dobra.
Vo ~l. 9 st. 1 od Zakonot e utvrdeno deka dano~en obvrznik e
lice koe trajno ili povremeno samostojno vr{i stopanska dejnost, nezavisno
od celite i rezultatite od ovaa dejnost.
Spored ~l. 51 st. 1 od Zakonot, site dano~ni obvrznici, ~ij vkupen
promet vo izminatata kalendarska godina nadminal iznos nad
1.300.000 denari ili ~ij vkupen promet se predviduva na po~etokot na
vr{eweto na stopanskata dejnost deka }e go nadmine iznosot, obvrzani
se za registracija na danokot na dodadena vrednost. Spored st. 3 na ovoj
~len od Zakonot, dano~ni obvrznici - rezidenti vo zemjata koi ne se
obvrzani za registracija spored st. 1 ne dolguvaat danok na dodadena
vrednost za prometot na dobra i uslugi izvr{eni od niv. Tie ne se
143

ovlasteni oddelno da iska`uvaat danok vo fakturite ili vo drugi dokumenti
i nemaat pravo na odbivka na prethodni danoci.
Spored ~l. 51 st. 4 od Zakonot, dano~nite obvrznici vo smisla
na st. 3 na ovoj ~len mo`at dobrovolno da se registriraat za danokot
na dodadena vrednost vo po~etokot na sekoja kalendarska godina. Vo
toj slu~aj ne se primenuva st. 3 na ovoj ~len.
Spored st. 5 i 6 na ~l. 51 od Zakonot, dano~nite obvrznici vo
smisla na st. 1 i na st. 4 od ovoj ~len se obvrzani da podnesat prijava za
registracija za danokot na dodadena vrednost kaj nadle`niot dano~en
organ, koj go vr{i upisot vo registerot na obvrznici na danokot od
po~etokot na tekovnata kalendarska godina i pritoa na dano~nite
obvrznici im izdava re{enie.
Dano~nite obvrznici soglasno st. 7 na ~l. 51 ostanuvaat registrirani
najmalku vo rok od pet kalendarski godini nezavisno od visinata
na vkupniot iznos.
Po isklu~ok na rokot od st. 7 na ovoj ~len prekinuvaweto na
registtracijata mo`e da se ostvari vo pokus rok od pet kalendarski
godini so donesuvawe na re{enie od nadle`niot organ.
Soglasno t. 8 na ~l. 51 nalde`niot organ mo`e da izvr{i prekinuvawe
na registracijata vo to~no opredeleni slu~ai utvrdeni vo
zakonot, me|u koi prekinuvawe na registracijata mo`e da se izvr{i i
koga }e nastanat slu~aite od ~l. 9-a st. 1 i 2 na ovoj zakon.
Spored osporeniot ~l. 9-a od Zakonot kako eden dano~en obvrznik
soglasno ~l. 51 od zakonot mo`at da bidat i pove}e lica registrirani
za danok na dodadena vrednost koga ti sami }e odlu~at ili koga
nadle`niot organ so re{enie }e im nalo`i da se registriraat kako
eden dano~en obvrznik dokolku kaj ovie lica postoi odredena sopstveni~ko,
organizaciska ili upravuva~ka povrzanost.
Od analizata na ~l. 51, a koj e neposredno povrzan so osporeniot
~l. 9-a od Zakonot, proizleguva deka vo dano~niot sistem na danok
na dodadena vrednost postojat dve kategorii na registrirani dano~ni
obvrznici, i toa onie koi se obvrzani da se registriraat za danok na
dodadena vrednost ili postojani dano~ni obvrznici spored kriterium
od st. 1 na ~l. 51 i povremeni koi ne se obvrzani da se registriraat, a
koi dobrovolno se registrirale spored st. 4 na ~l. 51 od Zakonot.
So osporeniot ~l. 9-a od Zakonot se voveduva institutot povrzano
lice, odnosno mo`nost kako eden dano~en obvrznik da se registriraat
pove}e lica registrirani za danok na dodaena vrednost koi se sopstveni~ki,
organizaciski i upravuva~ki povrzani ako tie sami
odlu~at.
Kaj subjektite kaj koi postoi odredena sopstveni~ka, organizaciska
ili upravuva~ka povrzanost, a koi se registrirani za danok na
dodadena vrednost, koi organizirano, smisleno ili tendenciozno
Upravata za javni prihodi }e utvrdi naru{uvawe na dano~nite principi
so cel da se odbegne pla}aweto na danok na dodadena vrednost, so
144

e{enie }e im nalo`i da se registriraat kako eden dano~en obvrznik,
pri {to pravata i obvrskite za danok na dodadena vrednost se prenesuvaat
na noviot dano~en obvrznik.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, analizata na odredbite
od Zakonot za danok na dodadena vrednost kako i sodr`inata na
osporeniot ~l. 9-a st. 2 i 3 vo odnos na navodite od inicijativata smeta
deka istite ne se osnovani.
Ova zatoa {to, spored na{e mislewe, celta na zakonodavecot
ne e subjektite na pazarot da gi dovede vo neednakva polo`ba kako {to
naveduva podnositelot na inicijativata, tuku naprotiv so osporenite
~lenovi se obezbeduva ednakva pravna polo`ba na subjektite vo vrska
so pla}aweto na danokot na dodadena vrednostna koj na~in vo su{tina
se obezbeduva ostvaruvawe na na~eloto na vladeewe na pravoto, kako i
ustavnata obrska za pla}awe na danoci i drugi javni dava~ki. Ova
dotolku pove}e {to osporenite normi se primenuvaat na subjektite
koi ja izbegnuvaat ili izigruvaat ustavnata i zakonska obvrska za
pla}awe na danok, iskoristuvaj}i ja tokmu sopstveni~kata,
organizaciona ili upravuva~ka povrzanost.
Vo potkrepa na navedeniot stav deka osporenoto zakonsko re{-
enie e vo nasoka na suzbivawe na dano~nite izmami, odnosno spre~uvawe
na evazija na dano~niot sistem zboruva i faktot {to osnovot za
primena na edna vakva merka e ~len 11 od Direktivata 2006(112) EZ na
Sovetot na Evropa od 28 noemvri 2006 godina.
Imeno, spored navedeniot ~len, po konsultirawe na sovetodavnata
komisija za danok na dodadena vrednost, sekoja zemja ~lenka mo`e
da go smeta za eden dano~en obvrznik sekoe lice osnovano na teritorijata
na taa zemja ~lenka iako e zakonski nezavisno, tesno e povvrzana
so drugo lice so finansiski, ekonomski i organizaciski vrski zemjata
~lenka {to ja izbira ovaa opcija mo`e da usvoi bilo kakvi merki {to
se potrebni za spre~uvawe na dano~noto zatajuvawe ili izbegnuvawe
preku primena na ovaa odredba.
Trgnuvaj}i od seto gore navedeno, smetame deka ne mo`e da se
postavi pra{aweto za soglasnosta na ~l. 9-a st. 2 i 3 od Zakonot so navedenite
ustavni odredbi
Navodite vo inicijativata deka odredbata od ~l. 9-a st. 2 i 3
imale retroaktivno dejstvo, isto taka tie ne se osnovani.
Ova od pri~ina {to spored na{e mislewe, edna norma ima povratno
dejstvo ako taa se odnesuva na odnosi koi se zavr{eni pred nejzinoto
vleguvawe vo sila, ako, pak, normata regulira nezavr{eni
odnosi ili odnosi koi se vo tek, vo toj slu~aj ne mo`e da stane zbor za
nejzino povratno dejstvo
So ogled na toa {to vo konkretniov slu~aj stanuva zbor za neispolnuvawe
na obvrska za pla}awe na danok koj nastanal pred vleguvawe
vo sila na osporenata norma smetame deka ne stanuva zbor za nej-
145

zino povratno dejstvo, poradi {to ne mo`e da se postavi pra{aweto za
soglasnosta na ~l. 9-a st. 2 i 3 so ~l. 52 od Ustavot
[to se odnesuva do navodot od inicijativata so koj se osporuva
st. 4 na ~l. 9-a od Zakonot, smetame deka inicijativata po odnos na navedeniot
~len treba da se otfrli soglasno ~l. 28 od Delovnikot na
Ustavniot sud imaj}i predvid deka Sudot ve}e edna{ odlu~uval za
negovata ustavnost.
2. Spored ~l. 8 st. 1 al. 4 od Ustavot, podelbata na dr`avnata
vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska e edna od temelnite vrednosti
na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~l. 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava rabotite
od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite
na Ustavot i zakonite i za svojata rabota se odgovorni na Vladata.
Soglasno ~l. 55 st. 1 od Zakonot za organizacija i rabota na
organite na dr`avnata uprava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 58/2000 i 44/2002), ministerot me|u drugoto donesuva pravilnici
za izvr{uvawe na zakonite koga toa e ovlasten so zakon.
Imaj}i gi vo vid navedenite ustavni i zakonski odredbi kako i
sodr`inata na osporeniot pravilnik vo odnos na navodite od inicijativata,
spored koi so osporeniot pravilnik od ministerot za finansiii
se ureduvale odnosi koi mo`elo da bidat uredeni samo so zakon, a
ne i so podzakonski akt, smetame deka navodite vo inicijativata se neosnovani.
Ova od pri~ina {to vo konkretniov slu~aj ministerot za finansiii
go donel osporeniot pravilnik za primena na Zakonot za danok
na dodadena vrednost soglasno ~l. 9-a st. 4 od Zakonot za danokot na dodadena
vrednost vrz osnova na kriteriumite, a toa e postoewe na sopstveni~ka,
organizaciska i upravuva~ka povrzanost kaj subjektite registrirani
za danok na dodadena vrednost, koi subjekti dobrovolno }e se
registriraat kako eden dano~en obvrznik, kako i mo`nosta nadle`niot
dano~en organ da donese re{enie so koe }e im nalo`i na subjektite
koi se organizaciski, strukturno ili upravuva~ki povrzani, a
koi gi naru{uvaat dano~enite principi da se registriraat kako eden
dano~en obvrznik
Ottuka, trgnuvaj}i od analizata na osporeniot pravilnik so koj
e definirano postoewe na sopstveni~ka, organizaciska ili upravuva~ka
povrzanost, utvrdeni se slu~ai na naru{uvawe na dano~nite principi,
presmetuvaweto na danokot na dodadena vrednost kaj t.n. povrzani
lica, prijavuvaweto, pla}aweto i vra}aweto na danokot na dodadena
vrednost, registriraweto na povrzanite lica i prekinuvaweto na promenata
na registracijata na povrzanite lica, smetame deka so osporeniot
pravilnik vo su{tina se vr{i operacionalizacija na odredbite
od ~l. 9-a od Zakonot, {to ne pretstavuva navleguvawe na izvr{nata vo
zakonodavnata vlast, kako {to tvrdi podnositelot na inicijativata.
146

So ogled na navedenoto, smetame deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporeniot pravilnik so Ustavot i zakonskite
odredbi na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 9-a st. 2 i 3 od Zakonot za danokot na dodadena vrednost ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 44/1999, 59/1999, 86/1999, 11/2000,
8/2001, 21/2003, 19/2004, 33/2006, 45/2006, 101/2006, 114/20076 i 103/2008).
3. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Pravilnikot za na~inot na primena na Zakonot za danokot
na dodadena vrednost kaj lica so sopstveni~ka organizaciska ili
upravuva~ka povrzanost koi mo`at ili na koi im e nalo`eno da se registriraat
kako eden dano~en obvrznik ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 22/2004).
4. Sudot da ja otfrli inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta
na ~l. 9-a st. 4 od Zakonot ozna~en vo t. 2 od predlogot.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 28 alineja 2 i ~len 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 9
septemvri 2009 godina, donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na:
- ustavnosta na ~len 9-a stavovite 2 i 3 od Zakonot za danokot na
dodadena vrednost ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 44/
1999, 59/1999, 86/1999, 11/2000, 8/2001, 21/2003, 19/2004, 33/2006, 45/2006,
101/2006, 114/20076 i 103/2008) i
- ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot za na~inot na primena
na Zakonot za danokot na dodadena vrednost kaj lica so sopstveni~ka,
organizaciska ili upravuva~ka povrzanost koi mo`at ili na
koi im e nalo`eno da se registriraat kako eden dano~en obvrznik
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 22/2004).
2. SE OTFRLA inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 9-a stav 4 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 alineja 1 od ova re{-
enie.
3. Petar Bari{i} od Skopje, "Rade Kon~ar" kontaktori i relei
DOO Skopje, "Rade Kon~ar" servis i popravka na elektri~ni proizvodi
DOO Skopje i "Rade Kon~ar" aparatna tehnika AD Skopje, preku
polnomo{nikot advokat Nikola Stojanov od Skopje, na Ustavniot sud
na Republika Makedonija mu podnesoa inicijativi za ocenuvawe na
147

ustavnosta na ~len 9-a stavovite 2, 3 i 4 od Zakonot za danokot na dodadena
vrednost i ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot za na~inot
na primena na Zakonot za danokot na dodadena vvrednost kaj lica so sopstveni~ka,
organizaciska ili upravuvaka povvrzanost koi mo`at ili
na koi im e nalo`eno da se registriraat kako eden dano~en obvrznik.
Spored navodite na podnositelite na inicijativite, so osporenite
odredbi od Zakonot se doveduvale vo pra{awe na~eloto na ramnopravnosta
i slobodata na pazarot na subjektite, kako i na~eloto na
zabrana na retroaktivno dejsto na zakonite (~len 33, ~len 52 stav 4 i
~len 155 stavovite 1 i 2 od Ustavot).
Spored podnositelite, dr`avata kako subjekt na ekonomskite
tekovi treba da snosi rizik vo naplativosta na svoite pobaruvawa
kako i sekoj drug subjekt, me|utoa taa ne mo`e da izmisluva regulativa
so koja se naru{uva pravnata sigurnost i ramnopravnost vo dr`avata.
Poradi navedenite propisi, objektivno se postavuvalo pra-
{aweto kade e slobodata na pazarot, konkretno registriranite obvrznici
na DDV da mo`at da osnovaat drugo dru{tvo, da kupuvaat udeli
ili akcii na drugi dru{tva, a poradi toa UJP ne gi registrira kako
svoj obvrznik na tu| zaostanat dano~en dolg, dodeka toa da va`i za lica
koi ne se registrirani kako dano~ni obvrznici, a se sodru`nici ili
akcioneri.
Obvrskite i odgovornostite na sodru`nicite odnosno akcionerite
se propi{ani so Zakonot za trgovskite dru{tva (~len 27 i 28),
pri{to so osporenite zakonski odredbi i so osporeniot Pravilnik
licata koi imaat vlog ili akcii do 25% vo dru{tvata od ~len 27 stav 2
od Zakonot za trgovskite dru{tva, ne snosele nikakva odgovornost po
osnov na DDV za tie dru{tva i ako se obvrznici na DDV, dodeka tie
{to se sodru`nici i akcioneri na takvo dru{tvo so nad 25% na sopstvenost,
dokolku ne se registrirani kako DDV obvrznici, nemaat nikakvi
sankcii iako Zakonot za trgovskite dru{tva poinaku go ureduva
pra{aweto.
Spored podnositelite na inicijativite, celta na predlo`enite
osporeni propisi e da se ovozmo`i na dano~niot organ vo postapka
propi{ana so ovie propisi da mo`e da go naplati nenaplativiot
(propadnat) DDV na nesolventniot DDV obvrznik od negovite sodru`nici
koi se i sami dano~ni obvrznici, a koi poseduvaat najmalku
25% udeli ili akcii vo takviot dano~en obvrznik iako se pravno nezavisni
i ne u~estvuvale vo sozdavawe na dano~niot dolg, na na~in {to
}e gi registrira kako edinstven dano~en obvrznik.
Pritoa, Upravata za javni prihodi ima pravo soglasno Zakonot
za dano~nata postapka, da nalo`i dol`nikoviot nenaplaten DDV so
kamata da go naplati od noviot registriran dol`nik koj nastanal pred
donesuvawe na Zakonot (30. 03. 2004), bidej}i zastaruvaweto na DDV nastapuva
po istekot na rok od 10 godini (~len 57 stav 4).
148

So osporeniot stav 4 na ~len 9-a od Zakonot, so koj se ovlastuva
ministerot da donese pobliski propisi vo vrska so osporenite ~lenovi,
spored podnositelot vo su{tina se ureduvaat odnosi {to e sprotivno
na ~len 33 od Ustavot, bidej}i odredbite od doneseniot Pravilnik
ne mo`at da se poistovetat so utvrduvawe na politika na izvr{uvawe
na Zakonot za DDV koj go nosi Sobranieto.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 9-a od
Zakonot:
"Kako eden dano~en obvrznik, registriran za danokot na dodadena
vrednost, soglasno so ~lenot 51 od ovoj zakon, mo`at da bidat i
pove}e lica registrirani za danokot na dodadena vrednost, koi taka }e
odlu~at zaradi nivnata sopstveni~ka, organizaciska ili upravuva~ka
povrzanost.
Koga nadle`niot dano~en organ, }e utvrdi postoewe na odredena
sopstveni~ka, organizaciska ili upravuva~ka povrzanost me|u
oddelni lica, koi se posebni dano~ni obvrznici registrirani za danokot
na dodadena vrednost, so re{enie }e im nalo`i da se registriraat
kako eden dano~en obvrznik, dokolku kaj ovie lica utvrdi naru-
{uvawe na dano~nite principi ili mo`nost za nivno naru{uvawe.
Pravata i obvrskite za danokot na dodadena vrednost na oddelnite
lica koi se posebni dano~ni obvrznici registrirani za danokot
na dodadena vrednost i koi }e se registriraat kako eden dano~en obvrznik,
se prenesuvaat na noviot dano~en obvrznik.
Ministerot za finansii donesuva pobliski propisi so koi }e
gi utvrdi kriteriumite, vrz osnova na koi mo`e da se utvrdi postoewe
na sopstveni~ka, organizaciska i upravuva~ka povrzanost, }e go uredi
na~inot na primenata na odredbite od Zakonot za danokot na dodadena
vrednost za subjektite navedeni vo stavovite (1) i (2) na ovoj ~len i }e
gi utvrdi slu~aite na naru{uvawe na dano~nite principi i mo`nosta
za nivno naru{uvawe“.
5. Spored ~len 8 od Ustavot, edna od temelnite vrednosti na
ustavniot poredok na Republika Makedonija e i vladeeweto na pravoto.
Spored ~lenot 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i
drugi javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi
na na~in utvrden so zakon.
Vo ~lenot 55 stav 1 od Ustavot se garantira slobodata na pazarot
i pretpriemni{tvoto, a vo stavot 2 na ovoj ~len, me|u drugoto,e
utvrdeno deka Republikata obezbeduva ednakva pravna polo`ba na subjektite
na pazarot.
Spored ~len 1 stav 1 od Zakonot za danokot na dodadena vrednost,
so ovoj zakon se voveduva danokot na dodadena vrednost i se ureduva
negovoto presmetuvawe i pla}awe, a spored stavot 2 od istiot
~len na Zakonot, ovoj danok, kako op{t potro{uva~ki danok, se presmetuva
i pla}a vo site fazi na proizvodstvoto i trgovijata, kako i vo
149

celokupniot uslu`en sektor, osven ako ne e poinaku propi{ano so
ovoj zakon.
Soglasno ~lenot 2 na ovoj zakon, predmet na odano~uvawe so danokot
na dodadena vrednost e prometot na dobra i uslugi koj se vr{i so
nadomestok vo zemjata od strana na dano~niot obvrznik vo ramkite na
negovata stopanska dejnost, kako i uvozot na dobra.
Vo ~lenot 9 stav 1 od Zakonot e utvrdeno deka dano~en obvrznik
e lice koe trajno ili povremeno samostojno vr{i stopanska dejnost,
nezavisno od celite i rezultatite od ovaa dejnost.
Spored ~lenot 51 stav 1 od Zakonot, site dano~ni obvrznici,
~ij vkupen promet vo izminatata kalendarska godina nadminal iznos
nad 1.300.000 denari ili ~ij vkupen promet se predviduva na po~etokot
na vr{eweto na stopanskata dejnost deka }e go nadmine iznosot, obvrzani
se za registracija na danokot na dodadena vrednost. Spored stavot
3 na ovoj ~len od Zakonot, dano~ni obvrznici - rezidenti vo zemjata
koi ne se obvrzani za registracija spored stavot 1 ne dolguvaat danok
na dodadena vrednost za prometot na dobra i uslugi izvr{eni od niv.
Tie ne se ovlasteni oddelno da iska`uvaat danok vo fakturite ili vo
drugi dokumenti i nemaat pravo na odbivka na prethodni danoci.
Spored ~lenot 51 stav 4 od Zakonot, dano~nite obvrznici vo
smisla na stav 3 na ovoj ~len mo`at dobrovolno da se registriraat za
danokot na dodadena vrednost vo po~etokot na sekoja kalendarska godina.
Vo toj slu~aj ne se primenuva stav 3 na ovoj ~len.
Spored stavovite 5 i 6 na ~lenot 51 od Zakonot, dano~nite obvrznici
vo smisla na stav 1 i na stav 4 od ovoj ~len se obvrzani da podnesat
prijava za registracija za danokot na dodadena vrednost kaj nadle`niot
dano~en organ, koj go vr{i upisot vo registerot na obvrznici
na danokot od po~etokot na tekovnata kalendarska godina i pritoa na
dano~nite obvrznici im izdava re{enie.
Dano~nite obvrznici soglasno stavot 7 na ~len 51 ostanuvaat
registrirani najmalku vo rok od pet kalendarski godini nezavisno od
visinata na vkupniot iznos.
Po isklu~ok na raokot od stavot 7 na ovoj ~len prekinuvaweto
na registtracijata mo`e da se ostvari vo pokus rok od pet kalendarski
godini so donesuvawe na re{enie od nadle`niot organ.
Soglasno to~kata 8 na ~len 51 nalde`niot organ mo`e da izvr{i
prekinuvawe na registracijata vo to~no opredeleni slu~ai utvrdeni
vo zakonot, me|u koi prekinuvawe na registracijata mo`e da se
izvr{i i koga }e nastanat slu~aite od ~lenot 9-a stavovite 1 i 2 na
ovoj zakon.
Spored osporeniot ~len 9-a od Zakonot kako eden dano~en obvrznik
soglasno ~lenot 51 od zakonot mo`at da bidat i pove}e lica registrirani
za danok na dodadena vrednost koga ti sami }e odlu~at ili
koga nadle`niot organ so re{enie }e im nalo`i da se registriraat
150

kako eden dano~en obvrznik dokolku kaj ovie lica postoi odredena sopstveni~ko,
organizaciska ili upravuva~ka povrzanost.
Od analizata na ~lenot 51, a koj e neposredno povrzan so osporeniot
~len 9-a od Zakonot, proizleguva deka vo dano~niot sistem na
danok na dodadena vrednost postojat dve kategorii na registrirani dano~ni
obvrznici, i toa onie koi se obvrzani da se registriraat za danok
na dodadena vrednost ili postojani dano~ni obvrznici spored kriterium
od stav 1 na ~len 51 i povremeni koi ne se obvrzani da se registriraat,
a koi dobrovolno se registrirale spored stav 4 na ~len 51
od Zakonot.
So osporeniot ~len 9-a od Zakonot se voveduva institutot povrzano
lice odnosno mo`nost kako eden dano~en obvrznik da se registriraat
pove}e lica registrirani za danok na dodaena vrednost koi se
sopstveni~ki, organizaciski i upravuva~ki povrzani ako tie sami
odlu~at.
Kaj subjektite kaj koi postoi odredena sopstveni~ka, organizaciska
ili upravuva~ka povrzanost, a koi se registrirani za danok na
dodadena vrednost, koi organizirano, smisleno ili tendenciozno
Upravata za javni prihodi }e utvrdi naru{uvawe na dano~nite principi
so cel da se odbegne pla}aweto na danok na dodadena vrednost, so
re{enie }e im nalo`i da se registriraat kako eden dano~en obvrznik,
pri {to pravata i obvrskite za danok na dodadena vrednost se prenesuvaat
na noviot dano~en obvrznik.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, analizata na odredbite
od Zakonot za danok na dodadena vrednost kako i sodr`inata na
osporeniot ~len 9-a stavovite 2,i 3 vo odnos na navodite od inicijativite
Sudot oceni deka istite ne se osnovani.
Ova zatoa {to spored Sudot celta na zakonodavecot ne bila subjektite
na pazarot da gi dovede vo neednakva polo`ba kako {to naveduva
podnositelot na inicijativata, tuku naprotiv so osporenite ~lenovi
se obezbeduva ednakva pravna polo`ba na subjektite vo vrska so
pla}aweto na danokot na dodadena vrednostna koj na~in vo su{tina se
obezbeduva ostvaruvawe na na~eloto na vladeewe na pravoto,kako i
ustavnata obrska za pla}awe na danoci i drugi javni dava~ki.Ova dotolku
pove}e {to osporenite normi se primenuvaat na subjektite koi ja
izbegnuvaat ili izigruvaat ustavnata i zakonska obvrska za pla}awe
na danok, iskoristuvaj}i ja tokmu sopstveni~kata, organizaciona ili
upravuva~ka povrzanost.
Vo potkrepa na navedeniot stav deka osporenoto zakonsko re-
{enie e vo nasoka na suzbivawe na dano~nite izmami, odnosno spre-
~uvawe na evazija na dano~niot sistem zboruva i faktot {to osnovot
za primena na edna vakva merka e ~len 11 od Direktivata 2006(112) EZ
na Sovetot na Evropa od 28 noemvri 2006 godina.
Imeno, spored navedeniot ~len, po konsultirawe na sovetodavnata
komisija za danok na dodadena vrednost, sekoja zemja ~lenka
151

mo`e da go smeta za eden dano~en obvrznik sekoe lice osnovano na teritorijata
na taa zemja ~lenka iako e zakonski nezavisno, tesno e povrzana
so drugo lice so finansiski, ekonomski i organizaciski vrski
zemjata ~lenka {to ja izbira ovaa opcija mo`e da usvoi bilo kakvi
merki {to se potrebni za spre~uvawe na dano~noto zatajuvawe ili
izbegnuvawe preku primena na ovaa odredba.
Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na ~len 9-a stavovite 2 i 3 od Zakonot
so navedenite ustavni odredbi
Navodite vo inicijativata deka odredbata od ~len 9-a stavovite
2 i 3 imale retroaktivno dejstvo, isto taka tie ne se osnovani. Ova od
pri~ina {to spored Sudot, edna norma ima povratno dejstvo ako taa se
odnesuva na odnosi koi se zavr{eni pred nejzinoto vleguvawe vo sila,
ako, pak, normata regulira nezavr{eni odnosi ili odnosi koi se vo
tek, vo toj slu~aj ne mo`e da stane zbor za nejzino povratno dejstvo
So ogled na toa {to vo konkretniov slu~aj stanuva zbor za
neispolnuvawe na obvrska za pla}awe na danok koj nastanal pred vleguvawe
vo sila na osporenata norma Sudot oceni deka ne stanuva zbor
za nejzino povratno dejstvo, poradi {to ne mo`e da se postavi pra-
{aweto za soglasnosta na ~len 9-a stavovite 2 i 3 so ~len 52 od
Ustavot.
6. Sudot isto taka utvrdi deka vrz osnova na navedeniot ~len 9-a
od Zakonot, ministerot za finansii na 6 april 2004 godina go donel
osporeniot Pravilnik za na~inot na primena na Zakonot za danok na
dodadena vvrednost kaj lica so sopstveni~ka, organizaciska ili upravuva~ka
povrzanost koi mo`at ili na koi im e nalo`eno da se registriraat
kako eden dano~en obvrznik.
So ovoj pravilnik poblisku se ureduva na~inot na primena na
Zakonot za danok na dodadena vrednost kaj lica so sopstveni~ka, organizaciska
ili upravuva~ka povrzanost koi mo`at ili na koi im e nalo`eno
da se registriraat kako eden dano~en obvrznik vo slu~aite na
naru{uvawe na dano~nite principi ili vo slu~aite koga postoi mo`nost
za nivno naru{uvawe (vo natamo{niot tekst: "povrzani lica")
(stav 1).
Povrzani lica pretstavuvaat grupa na lica koi se pravno nezavisni,
registrirani za celite na danokot na dodadena vvrednost spored
~len 51 od Zakonot za danok na dodadena vrednost i koi se tesno povrzani
sopstveni~ki, organizaciski ili upravuva~ki. Vo grupata na
povrzano lice ne mo`e da se povrze lice koe vr{i pove}e od 40%
osloboden promet bez pravo na odbivka na prethoden danok od vkupno
izvr{eniot promet vo prethodnata godina.
Vo smisla na ~len 9-a od Zakonot za danok na dodadena vrednost,
postoeweto na:
- sopstveni~ka porzanost se utvrduva koa vo povrzanoto lice
bilo koe lice poseduva najmalku 25% od pravoto na u~estvo vo bilo
152

koe drugo lice od povrzanite lica ili najmalku 25% od pravoto na
site povrzani lica,
- organizaciska porzanost se utvrduva koga edno ili pove}e povrzani
lica direktno ili indirektno poseduvaat nekoe od povrzanite
lica, i
- upravuva~ka povrzanost se utvrduva koga edno lice go kontrolira
upravuvaweto na sekoe lice vo povrzanoto lice ili pove}e lica
rabotat spored dogovor i go kontroliraat upravuvaweto na site povrzani
lica.
Vo osporeniot ~len 3 od Pravilnikot "Slu~ai na naru{uvawe
na dano~nite principi" e predvideno deka kako slu~aite na naru{uvawe
na dano~nite principi koga im se nalo`uva na licata da se registrirat
kako eden dano~en obvrznik, a zaradi za{tita na dano~nite
prihodi, osobeno se smetaat:
1. pove}e pati ja precenuva zalihata pri popis.
2. podolgo vreme zaostanuva so pla}aweto na javnite dava~ki.
3. spre~uva ili popre~uva dano~na kontrola, kontrola na materijalno-finansiskatta
sostojba, ne dava ili dava nepotpolni, nenavremeni
ili neto~ni podatoci za popisite, bilansite, knigite i drugite
evidenciski obvrski, vklu~uvaj}i podatoci za poteklo na kapitalot.
4. pove}e pati neto~no, nenavvremeno na drug na~in ili voop-
{to ne go prijavuva prometot na dobra i uslugi osven ako za toa ne postoi
o~igleden previd.
5. podolgo vreme so zagubi, prodava dobra ili vr{i uslugi bez
opravdana pri~ina ili bez namera za poramnuvawe na zagubite, osobeno
pri permanentno namaluvawe na cenite,
6. ako edno od licata u~estvuva vo netransparentni sodru`ni~ki
odnosi vo zemjata ili vo stranstvo.
7. ne vr{i pla}awe za izvr{enite nabavki od drugite lica vo
povrzanoto lice.
8. gi otu|uva na treti lica ili gi prenesuva trajnite sredstva za
rabota od edno vo drugo povrzano lice, vo uslovi na neplatenite javni
dava~ki.
9. od edno na drugo lice od porzanoto lice vo lanec se izvr{uvaat
identi~ni transakcii.
10. u~estvuval ili u~estvuva vo sodru`ni~ki odnosi so dano~ni
obvrznici koi se vo postapka na ste~aj ili likvidacija ili zatvorena
postapka na ste~aj ili likvidacija.
11. izvr{uva pla}awa po dol`ni~ko-doveritelski odnosi vo
uslovi na dolguvawe na javni dava~ki.
Vo osporeniot ~len 4 od Pravilnikot Presmetuvawe na danokot
na dodadena vrednost kaj povrzani lica e predvideno deka:
153

Povrzanoto lice od ~len 9-a stav 1 od Zakonot za danok na dodadena
vrednost, nazna~uva edno lice za pretstavnik na povrzanoto
lice,
Obvrskite za vodewe na evidencija i za presmetuvawe na danok
na dodadena vrednost kaj povrzanoto lice, gi ispolnuva pretstavnikot
na povrzanoto lice.
Period za koj se presmetuva danok na dodadena vrednost kaj povrzanoto
lice se smeta kalendarskiot mesec.
Sekoj promet na dobra i usluggi izvr{en od sttrana na edno kon
drugo lice vo povvrzanoto lice ne se smeta za promet.
Sekoj promet na dobro i uslugi izvvr{en od lice vo povrzanoto
lice kon treti lica i sekoj promet na dobro i uslugi izvr{en od treti
lica kon lice vo povranoto lice }e se smeta kako promet od ili kon
pretstavnikot na povrzanoto lice.
Sekoj prethoden danok sodr`an vvo vlezniot tpromet, kako i
danokot na dodadena vrednost za pla}awa izvr{eni za promet koj se
u{te ne e izvvr{en kon lice od povrzanoto lice, se smeta kako prethoden
danok na pretstavnikot na povvrzanoto lice.
Danokot na dodaddenata vvrednost platen pri uvoz od bilo koj
~len od povrzanoto lice }e se smeta za platen od pretstavnikot na povrzanite
lica.
Vo slu~aj na promet na usluga izvr{ena od dano~en obvrznik,
koj nema nitu sedi{te nitu podru`nica vo Republika Makedonija kon
lice od povrzanoto lice, danokot {to pri toa go dol`i }e se smeta
kako danok koj go dol`i pretstavnikot na povrzanoto lice.
Vo ~lenot 5 od Pravilnikot Prijavuvawe, pla}awe i vra}awe
na danokot na dodadena vrednost kaj povrzani lica“ e predvideno deka:
Pretstavnikot na povrzanoto lice }e bide odgovoren za prijavuvaweto
na danokot na dodadena vvrednost, {to treba da se plati vklu-
~uvaj}i go i prijavuvaweto na prethodniot danok i za navremeno pla-
}awe na dano~niot dolg.
Koga iznosot na prethodniot danok na dodadena vvrednost vo
odreden dano~en period e pogolem od iznosot na danokot koj se dol`i
za prometot, razlikata mu se vra}a na pretstavnikot na povrzanoto
lice, vrz osnov na negovo barawe koe go iska`uva vo dano~nata prijava.
Za neplateniot danok na dodadena vrednost, od pretstavnik na
povrzanoto lice odgovaraat i site lica na povrzanoto lice.
Koga nekoe lice od povrzanoto lice ima neplaten danok na dodadena
vrednost, kako i kamata presmetana na nego za period pred registrirawe
kak povrzano lice, pretstavnikot i sekoe lice vo povrzanoto
lice }e ja prezeme odgovornosta za pla}awe na danokot na dodadena
vvrednost.
Licata od povrzanoto lice podnesuvaat dano~na prijava za
posledniot daone~en period do po~etokot na deluvaweto na povrzan-
154

oto lice, vo rok od 15 dena od datumot na po~etokott na deluvaweto na
porzanoto lice.
Vo osporeniot ~len 6 od Pravilnikot "Registracija" e predvideno:
Registracija na povrzanite lica se vr{i so podnesuvawe na
prijava za registracija za danok na dodadena vrednost na povrzani lica
da upravuva za javni prrihodi.
- Regionalna direkcija spored sedi{teto na opredeleniot pretstavnik
na povrzanoto lice na Obrazec DDV-01/pl, koj e sostaven del
na ovoj pravilnik so Upatstvo za popolnuvawe.
Upravata za javni prihodi ja razgleduva prijavata za registracija
za danok na dodadena vrednost na povrzani lica i vo rok od 90 dena
od danok na prometot }e ja odobri i odbie.
Za izvr{enata registracija na povrzanoto lice, Upravata za javni
prihodi izdava re{enie vo koe go opredeluva brojot za danok na
dodadena vrednost na povrzano lice i po~etokot na negovata primena.
Brojot za danokot na dodadena rednost na povrzanoto lice }e se
koristi na site fakturi ili drugi dokumenti izdadeni od bilo koe
lice vo povrzanoto lice.
Upravata za javni prihodi koga }e utvrdi naru|uvawe na dano~nite
principi ili mo`nost za nivno naru{uvawe kaj povrzanoto lice
mu izdava re{enie so ko }e gi regitrira kako eden dano~en obvrznik.
Upravata za javni prihodi vo re{enieto ggo opredeluva brojot
za danok na dodadena vrednost na povrzanoto lice, negovoto koristewe
i pretstavnikot na povrzanoto lice.
Vo osporeniot ~len 7 Prekinuvawe i promena na registracijata
e predvideno deka:
Dokolku povrzanoto lice saka da izvvr{i prekinuvawe na registracijata
ili kon povrzanoto lice dopolnitelno pristapilo ili
istapilo lica, kako i za promena na pretstavnik na porzanoto lice, se
podnesuva prijava na Obrazec DDV - 01/pl do Upravata za javni prihodi,
koga vo rok od 90 dena od priemot }e ja odobri ili odbie.
Spored ~len 8 od osporeniot pravilnik toj vleguva vo sila so
denot na objavuvawet vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
Spored ~len 8 stav 1 alineja 4 od Ustavot, podelbata na dr`avnata
vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska e edna od temelnite vrednosti
na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~len 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava rabotite
od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite
na Ustavot i zakonite i za svojata rabota se odgovorni na Vladata.
Soglasno ~len 55 stav 1 od Zakonot za organizacija i rabota na
organite na dr`avnata uprava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 58/2000 i 44/2002) ministerot me|u drugoto donesuva pravilnici
za izvr{uvawe na zakonite koga toa e ovlasten so zakon.
155

Imaj}i gi vo vid navedenite ustavni i zakonski odredbi kako i
sodr`inata na osporeniot pravilnik vo odnos na navodite od inicijativata,
spored koi so osporeniot pravilnik od ministerot za finansiii
se ureduvale odnosi koi mo`elo da bidat uredeni samo so zakon, a
ne i so podzakonski akt Sudot smeta deka navodite vo inicijativata se
neosnovani.
Ova od pri~ina {to vo konkretniov slu~aj ministerot za finansiii
go donel osporeniot pravilnik za primena na Zakonot za danok
na dodadena vrednost soglasno ~len 9-a stav 4 od Zakonot za danokot na
dodadena vrednost vrz osnova na kriteriumite, a toa e postoewe na sopstveni~ka,
organizaciska i upravuva~ka povrzanost kaj subjektite registrirani
za danok na dodadena vrednost, koi subjekti dobrovolno }e
se registriraat kako eden dano~en obvrznik, kako i mo`nosta nadle`niot
dano~en organ da donese re{enie so koe }e im nalo`i na subjektite
koi se organizaciski, strukturno ili upravuva~ki povrzani, a
koi gi naru{uvaat dano~enite principi da se registriraat kako eden
dano~en obvrznik
Ottuka, trgnuvaj}i od analizata na osporeniot pravilnik so koj
e definirano postoewe na sopstveni~ka, organizaciska ili upravuva~ka
povrzanost, utvrdeni se slu~ai na naru{uvawe na dano~nite principi,
presmetuvaweto na danokot na dodadena vrednost kaj t.n. povrzani
lica, prijavuvaweto, pla}aweto i vra}aweto na danokot na dodadena
vrednost, registriraweto na povrzanite lica i prekinuvaweto
na promenata na registracijata na povrzanite lica, Sudot smeta deka
so osporeniot pravilnik vo su{tina se vr{i operacionalizacija na
odredbite od ~len 9-a od Zakonot, {to ne pretstavuva navleguvawe na
izvr{nata vo zakonodavnata vlast, kako {to tvrdi podnositelot na
inicijativata.
So ogled na navedenoto, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporeniot pravilnik so Ustavot i zakonskite
odredbi na koi se povikuvaat podnositelite na inicijativata.
7. Spored ~len 110 alinei 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot
i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so
Ustavot i so zakon.
Spored ~len 28 alineja 2 od Delovnikot na Ustavniot sud, Ustavniot
sud }e ja otfrli inicijativata ako za istata rabota ve}e odlu-
~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.
Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 45/
2007 od 13 fevruari 2008 godina, pokraj drugoto ne povel postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~len 9-a stav 4 od Zakonot za danokot na
dodadena vvrednost.
Trgnuvaj}i od faktot {to Sudot ve}e odlu~uval za osporeniot
~len 9-a stav 4 od Zakonot i utvrdil deka toj ne bil vo nesoglasnost so
Ustavot, a vo konkretniov slu~aj ne postojat osnovi za poinakvo odlu-
156

~uvawe, Sudot oceni deka se ispolneti uslovite za otfrlawe na inicijativite
za ocenuvawe na noviot ~len.
8. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2
od ova re{enie.
9. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi, vo sostav
od pretsedatelot na Sudot, d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: d-r
Nata{a Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-
Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime
Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
157

158

12. U. br. 55/2009 (21. 10. 2009)
Akt {to se osporuva
^lenovite 130-a, 130-b i 130-v pomesteni vo Glava VI-a "solidaren
fond - posmrtna pomo{ i ~lenarina," od Zakonot za dopolnuvawe
na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe (SV RM," br.
152/2008).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite na podnositelite na inicijativite osporenite
~lenovi ne bile vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3, 6 i 8 od Ustavot na
Republika Makedonija. Ova zatoa {to so niv se voveduvala nekoja
prisilna solidarnost na nivo na dr`avata. Imeno, bez razlika na pridonesot
na ~lenovite i tro{ocite na pogrebot vo oddelni mesta posmrtninata
se ispla}ala vo edinstven unificiran iznos na korisnicite
na penzija, a neiskoristenite sredstva od posmrtnata pomo{ so akt gi
utvrduvalo registrirana organizacija na Sojuzite na zdru`enijata na
penzioneri na Makedonija {to e sprotivno na ~l. 58 od Ustavot.
Na malite zdru`enija od Berovo, Peh~evo, Lozovo i drugi im
odgovaral predvideniot na~in na isplata na solidaren fond i tie se
soglasni so navedenite zakonski re{enija {to ne e slu~aj so golemite
zdru`enija, kako {to se Bitola, Karpo{ i drugi.
Zdru`enieto na penzioneri od Bitola e posebno pravno lice
koe egzitira pove}e od 60 godini i e edno od najuspe{nite zdru`enija,
pa spored toa ne mo`e vo ime na korisnicite na penzija, a bez prisustvo
na ovlasteno lice pretstavnik na zdru`enieto nekoj organ - novoformirano
telo da odlu~uva za zdru`enieto i negovite ~lenovi i samostojno
da odlu~uva za visinata na solidarniot fond, pri {to Zdru`enieto
na penzioneri od Bitola pove}e od tri godini ne e ~len na Sojuzot
na Zdru`enieto na penzioneri na Makedonija.
Poradi seto navedeno se postavuva pra{aweto {to so onie
zdru`enija koi deluvaaat i rabotat samostojno i ne se ~lenki na nieden
sojuz, dali tie nemaat pravo soglasno ustavnite odredbi sami da
upravuvaat i u~estvuvaat vo odlu~uvaweto?
Ponatamu podnositelite na inicijativite se povikuvaaat na
~lenovite 61, 62 i 63 od Zakonot za zdru`enija na gra|ani i fondacii
so koi se regulirani pra{awata na pravoto na steknuvawe na sredst-
159

vata i raspolagaweto, pravoto na sopstvenost i koj vr{i kontrola za
namenskoto rabotewe i raspolagawe so sredstvata na zdru`enijata.
Vo inicijativite, isto taka, se naveduva deka so ~len 130-v od
Zakonot, spored koj isplatata na posmrtnata pomo{ na Solidarniot
fond se vr{i od strana na stru~nata slu`ba na Fondot preku podra~nite
edinici se doveduvalo vo pra{awe pravoto na zdru`enijata vo
smisla na ~len 58 od Ustavot. Podnositelite na inicijativite predlagaat
Sudot da gi poni{ti osporenite zakonski odredbi, a do donesuvawe
na kone~na odluka da izre~e vremena merka.
Spored navodite na podnositelite na inicijativata Aleksandar
Dimitrov i Nikola Milevski, ~l. 130-a vo delot "i za ~lenuvawe
vo zdru`enie na penzioneri (~lenarina) i 130-b st. 4 od Zakonot ne
bile vo soglasnost so Ustavot zatoa {to na korisnikot na penzija bez
negova soglasnost mu se nametnuvala obvrska da pla}a ~lenarina.
Imeno, podnositelite se soglasni od korisnicite na penzija da
se izdvojuvaat sredstva za solidarniot fond no ne i za ~lenarina koja
bila uplatuvana na posebna smetka na nekoj Sojuz za zdru`enija na penzioneri,
a pri toa tie ne sakale da bidat ~lenovi na toa zdru`enie koe
ovie sredstva gi koristelo nenamenski (pro{etki, gozbi i sli~no).
Ottuka spored podnositelite so osporenite delovi od ~lenot
130-a i 130-b od Zakonot se povreduvalo pravoto na sopstvenost, od koi
pri~ini baraat Sudot da donese vremena merka.
160
Sodr`ina na osporenite ~lenovi
Spored osporeniot ~l. 130-a od Zakonot: "Na korisnik na penzija,
so negova soglasnost, mu se zapira del od penzijata za obezbeduvawe
na sredstva potrebni za isplata na posmrtna pomo{ za ~lenovite na
negovoto semejstvo i za ~lenuvawe vo zdru`enie na penzioneri (~lenarina).
Sredstvata za solidaren fond - posmrtna pomo{, Fondot gi
uplatuva na posebna potsmetka vo ramkite na Trezorskata smetka so
naznaka "Sredstva za solidaren fond - posmrtna pomo{ na korisnici
na penzija."
Spored osporeniot ~l. 130-b od Zakonot: "izdvojuvaweto na posmrtnata
pomo{ i ~lenarinata se vr{i od penzijata na korisnikot na
penzija, mese~no, pri isplata na penzijata, osven od semejnata penzija
na dete ostvarena po osnov na {koluvawe.
Visinata na zadr{kata za posmrtna pomo{ i ~lenarina, visinata
na isplatata za posmrtna pomo{ vo zavisnost od akumuliranite
sredstva i smrtnosta na korisnicite na penzija, na~inot na raspredelba
na ~lenarinata, na~inot i postapkata za isplata na posmrtnata
pomo{ na korisnicite na penzija od sredstvata na solidarniot fond
vo edinstven iznos za site korisnici na penzija, kako i na~inot na raspolagawe
so slobodnite a neiskoristeni sredstva od posmrtna pomo{,

so akt gi utvrduva registrirana organizacija na sojuzite na zdru`enijata
na penzionerite na Makedonija.
Aktot od st. 2 na ovoj ~len se objavuva na po~etokot na sekoja
godina vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
Sredstvata po osnov na ~lenarina Fondot na penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe na Makedonija gi dozna~uva na smetkata {to ja
opredeluva registriranata organizacija sostavena od sojuzite na zdru-
`enijata na penzionerite."
Vo osporeniot ~l. 130-v od Zakonot "isplatata na posmrtnata
pomo{ od sredstvata na solidarniot fond ja vr{i stru~nata slu`ba na
Fondot preku podra~nite edinici."
Ustavnosudska praktika
Ustavniot sud na Republika Makedonija so Odluka U. br. 266/
2007 od 17. 09. 2008 godina go ukina ~l. 28 ("Glava VI-a Solidaren fond
posmrtna pomo{ i ~lenarina" so ~l. 130-a, 130-b, 130-v i 130-g) i ~l. 43,
44, 55 i 56 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 153/2007).
Vo obrazlo`enieto na odlukata, me|u drugoto, se naveduva: Od
analizata na iznesenite odredbi od Zakonot, Sudot utvrdi deka zakonodavecot
so Zakonot gi predvidel predmetnite nadle`nosti na Fondot
za penzisko i invalidsko osiguruvawe i Upravnkiot odbor, kako
novi nadle`nosti po vleguvawe vo sila na Zakonot, odnosno po 1. 01.
2008 godina. Me|utoa, vo vr{eweto na novite nadle`nosti, Fondot i
Upravniot odbor, soglasno ~l. 55 i 56 od Zakonot, gi prezemaat ve}e
izdvoenite sredstva za solidarniot fond-posmrtna pomo{ koi se odnesuvaat
za site korisnici na penzija koi pravoto na penzija ve}e go ostvarile
pred denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, {to zna~i
avtomatski po sila na zakon tie }e gi vr{at predmetnite raboti za
site lica bez ogled dali dale ili ne "soglasnost" na koja upatuva ~l.
130-a od Zakonot.
Ponatamu, so navedenoto prezemawe na porano izdvojuvanite
sredstva, zakonodavecot so ~l. 56 od Zakonot prodol`il da go dimenzionira
raboteweto na Fondot za odnosi od pred 1 januari 2008 godina
povtorno za site korisnici na penzija bez nivna posebno izrazena "soglasnost"
i ovlastuvawe na Fondot, a vo nasoka deka op{tinskite
zdru`enija na penzionerite i invalidite na trudot se dol`ni da gi povratat
na posebna smetka na Fondot site sredstva za solidaren fond za
posmrtna pomo{ od porane{niot period (pred 1 januari 2008 godina).
Pritoa, se izostaveni sredstvata za ~lenarina koi bile isplatuvani
vo zdru`enijata, {to jasno poka`uva deka zakonodavecot vnimaval da
gi opfati sredstvata od posmrtnata pomo{, no ne i od ~lenarinata.
Vrz osnova na iznesenoto Sudot utvrdi deka deluvaweto na Fondot
i Upravniot odbor ne e samo za korisnicite na penzija koi sog-
161

lasno ~l. 130-a od Zakonot, }e dadat soglasnost na Fondot i Upravniot
odbor da gi vr{at predmetnite uslugi po 1. 01. 2008 godina, tuku po
sila na zakon gi opfa}a site korisnici na penzija, site sredstva no i
voveduva dol`nost na smetka na Fondot da se povratat site porano sobrani
a neiskoristeni sredstva i idni sredstva, bez postoewe poedine~na
soglasnost na korisnicite na penzija za ovie dimenzii na deluvawe.
Ottuka, vo vrska so iznesenata analiza ovie odredbi vo reguliraweto
na odnosite za posmrtnata pomo{, o~igledno i nesporno ne se
odnesuvaat samo za idnoto rabotewe na Fondot so "posebna soglasnost"
na liceto-korisnik na penzijata da gi servisira uslugite kako
na poedinec po 1. 01. 2008 godina samo za negovite sredstva za predmetnata
namena, tuku ovie odredbi gi opfa}aat site korisnici na penzija
i po sila na zakon se centralizira nadle`nosta za servisirawe
na uslugite so parite za posmrtnata pomo{ vo Fondot i Upravniot
odbor, prezemaj}i gi i onie sredstva koi ve}e bile akumulirani preku
zdru`enijata na gra|anite-penzioneri.
Voedno, vo ~l. 130-v st. 2 i ~l. 61 od Zakonot e predvideno deka
podzakonskiot akt na Fondot za ureduvawe na na~inot i postapkata za
isplata na posmrtnata pomo{ na korisnicite na penzija od sredstvata
na solidrniot fond treba da se donese vo rok od 3 meseca od denot na
vleguvawe vo sila na zakonot, me|utoa od druga strana so prezemaweto
na sredstvata od 1. 01. 2008 godina Fondot, do donesuvawe na podzakonskiot
akt vo predvideniot rok, proizleguva deka raboti bez toj propis,
na na~in i postapka koi sam }e gi praktikuva.
So Zakonot ne e posebno uredeno pra{aweto za na~inot i uslovite
za davawe soglasnost od strana na korisnicite na penzija predvidena
vo ~l. 130-a, poradi {to ~inot na soglasnosta e opredeliv samo
vo kontekst na ~l. 56 od Zakonot, odnosno porano dadenata soglasnost
vo zdru`enijata na gra|anite se smeta za soglasnost vo smisla na ~l.
130-a od Zakonot, i e osnov za fondovo prezemawe na sredstvata od
zdru`enijata kako {to e uredeno vo ~l. 56 od Zakonot.
Sudot, vo tekot na ustavnosudskata analiza na osporenite
odredbi od Zakonot, utvrdi deka zakonodavecot so osporenite odredbi
ja uredil predmetnata materija za posmrtnata pomo{ na korisnicite
na penzija kako nadle`nost na Fondot da gi servisira predmetnite
uslugi na korisnicite na penzija bez posebna soglasnost i ovlastuvawe
na korisnicite vo idnite odnosi po vleguvawe vo sila i primena na
Zakonot, i kako nadle`nost na Fondot da gi prezeme po sila na zakon
sredstvata i servisiraweto na uslugite koi vo golem del na teritorijata
na Republika Makedonija bile vr{eni od zdru`enija na gra|ani
osnovani od korisnici na penzija vo koi tie ja dale soglasnosta vo
porane{en period za izdvojuvawe na sredstva za posmrtnata pomo{, a
vo slu~ajov prezemaweto se odnesuva za site korisnici na penzija koi
162

pravoto na penzija go ostvarile pred i po vleguvawe vo sila na Zakonot
i bez ogled dali se ili ne se vo zdru`enija.
Spored Sudot, poa|aj}i od pravoto na sopstvenost na gra|anite
na sredstvata steknati so pravoto na penzija, proizleguva deka sopstvenosta
koja go determinira na~inot i uslovite na raspolagawe i
upravuvawe so sredstvata od strana na nivnite nositeli, e povredena
so pravniot re`im ureden so osporenite odredbi od Zakonot. Imeno,
soglasno ~l. 34 od Ustavot, gra|anite imaat pravo na socijalna sigurnost
i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven dogovor.
So ogled na toa {to penzionerite preku svoite zdru`enija vrz
dobrovolna osnova odlu~ile da izdvojuvaat sredstva za pogrebni tro-
{oci kako eden vid socijalna pomo{ kade doa|aat do izraz principite
na humanost,socijalna sigurnost, vzaemnost i solidarnost, nivnoto
upravuvawe i raspolagawe so sopstvenite sredstva ne mo`e da se odzeme
po sila na zakon, kako {to e toa storeno so osporenite odredbi od
Zakonot.
Pri analiza na osporenite odredbi, Sudot poa|a{e od faktot
deka pravata ili obvrskite za izdvojuvawe na sredstva za pogrebni
tro{oci kako vid na socijalna sigurnost, socijalna pomo{ ili socijalno
pravo ne e utvrdeno so zakon i kolektiven dogovor, tuku e toa volja
na kategorijata na gra|ani - penzioneri i tie samite, preku svoite
zdru`enija odlu~ile vrz dobrovolna osnova i za to~no opredeleni
celi (posmrtna pomo{) da izdvojuvaat del od svoite penzii kako li~no
i materijalno pravo na sekoj oddelen penzioner. Spored toa, na~inot i
postapkata za koristewe na ovie sredstva e vo nivna nadle`nost, a ne
vo ingerencii na dr`avata.
- Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 12/
2009 od 22. 04. 2009 godina ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~l. 130-b st. 1 vo delot "ostvareno po osnov na {koluvawe“ od
Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
("SV RM," br. 152/2008).
Vo obrazlo`enieto na re{enieto, pokraj drugoto, Sudot izrazil
stav deka so osporeniot del od ~l. 130-b st. 1 od Zakonot e napraven
isklu~ok za izdvojuvawe na del od penzijata za solidaren fond na dete
korisnik na semejna penzija po osnov na {koluvawe, no so toa ne se
povreduva ~l. 9 od Ustavot i ne se pravi diskriminacija po odnos na
ostanatite deca, kako {to se tvrdi vo inicijativata, od pri~ini {to
ovaa zakonska odredba regulira pravo na deca koi se nao|aat vo posebna
pravna polo`ba, odnosno stanuva zbor za deca koi ne se nao|aat vo
ista pravna polo`ba so onie deca koi ne se vo faza na {koluvawe, a
koristat semejna penzija po drugi osnovi, poradi {to ne mo`e da se
prifati tvrdeweto vo inicijativata deka se pravi diskriminacija na
dete koe e na {koluvawe i dete koe ne e na {koluvawe. Imeno, ova od
pri~ini {to stanuva zbor za lica so razli~na pravna polo`ba, pa kako
163

posledica na toa e i razli~nata zakonska regulativa po odnos na ova
pra{awe.
164
Sporno pravno pra{awe
Dali so davaweto na soglasnost na sekoj korisnik na penzija da
mu se zapira del od penzijata za obezbeduvawe na sredstva potrebni za
isplata na posmrtna pomo{ i za ~lenuvawe vo zdru`enija na penzioneri,
kako i utvrduvaweto na nivnata visina od strana na registrirana
organizacija na sojuzite na zdru`enijata na penzioneri se naru{uvaat
na~elata na vladeewe na pravoto, pravnata za{tita na sopstvenosta i
humanizmot, socijalna pravda i solidarnosta.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3, 6 i 8 od Ustavot, vladeeweto na pravoto,
pravnata za{tita na sopstvenosta i humanizmot, socijalnata pravda
i slidarnosta se temelni vvrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija. ^lenot 30 od Ustavot go garantira pravoto na
sopstvenost.
Spored ~l. 34 od Ustavot, gra|anite imaat pravo na socijalna
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven
dogovor.
Soglasno ~l. 35, pak, od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalnata
za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno so na-
~eloto na socijalna pravednost.
Spored ~l. 58 od Ustavot, sopsvenosta i trudot se osnova za
upravuvawe i u~estvo vo odlu~uvaweto.
Spored ~l. 20 st. 2 od Ustavot, gra|anite mo`at slobodno da
osnovaat zdru`enija na gra|ani i politi~ki partii, da pristapuvaat
kon niv i od niv da istapuvaat.
Soglasno ~l. 61 st. 1 i 2 od Zakonot za zdru`enijata na gra|ani i
fondacii ("SV RM, br. 31/1998 i 29/2007), zdru`enijata i fondaciite
mo`at da steknuvaat predmeti, pari~ni sredstva i imotni prava. Zdru-
`enijata na gra|ani i fondacii sredstvata gi steknuvaat od ~lenarina,
prilozi, donacii, podaroci i sli~no i so niv raspolagaat vo soglasnost
so statutot i so zakon.
^lenot 62 od navedeniot zakon, izri~no opredeluva deka sredstvata
na zdru`enijata na gra|ani i fondacii {to gi steknuvaat soglasno
~l. 61 na ovoj zakon se nivna sopstvenost.
Spored ~l. 63 od ovoj zakon, so statutot na zdru`enijata na gra-
|ani i fondaciite se utrduva organot koj vr{i kontrola na namenskoto
koristewe i raspolagawe so sredstvata i prihodite na zdru`enijata
na gra|ani i fondaciite. Organot od st. 1 na ovoj ~len e sostaven
od ~lenovi, lica na zdru`enijata na gra|ani i fondaciite koi se izbi-

aat na na~in predviden so statutot. Sekoj ~len ima pravo da bara i
izvr{i uvid vo koristeweto na sredstvata i prihodite na zdru`enijata
na gra|ani i fondaciite na na~in utvrden so statutot.
So Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe koj e donesen po odlukata na Ustavniot sud na Republika
Makedonija U. br. 266/2007 od 17. 09. 2008 godina po Glava VI
"Penziski sta`" dodadena e nova glava so ttri novi ~l. 130-a, 130-b i
130-v.
Od obrazlo`enieto na predlogot na Zakonot za dopolnuvawe na
Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe mo`e da se konstatira
deka sega osporenite zakonski re{enija se vo nasoka na usoglasuvawe
na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe so Odlukata
na Ustavniot sud, a vo sorabotka so pretstavnici na sojuzite na zdru-
`enijata na penzioneri, Ministerstvoto za trud i socijalna politika
i Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija, so cel
za nepre~eno servisirawe na sredstvata po osnov na posmrtna pomo{.
Od analizata na osporeniot ~l. 130-a nedvosmisleno proizleguva
deka pribiraweto na sredstvata vo solidarniot fond koi slu`at za
pomo{ na semejstvoto vo slu~aj na smrt na osigurenikot se zasnova na
dobrovolna osnova ili poto~no re~eno korisnikot na penzija dobrovolno
odlu~uva dali del od penzijata mese~no mo`e da mu se zapira za
isplata na posmrtna pomo{ i za ~lenarina vo zdru`enieto na penzioneri
na posebna smetka. Dokolku, osigurenikot ne se soglasi za izdvojuvawe
na ovie sredstva Fondot nema ovlastuvawe toa da go pravi bez
soglasnost.
Ponatamu od ~l. 130-b proizleguva deka visinata na zadr{kata
za posmrtna pomo{ i ~lenarinata vo edinstven iznos za site korisnici,
visinata na isplata za posmrtnata pomo{ vo zavisnost od akuliranite
sredstva i smrtnost na korisnici na penzija e vo edinstven iznos
za site korisnici, na~inot na raspredelba na ~lenarinata, na~inot i
postapkata za isplata na posmrtna pomo{ kako i na~inot na raspolagawe
so slobodnite, a neiskoristeni sredstva, so akt gi utvrduva registrirana
organizacija sostavena od site sojuzi na zdru`enijata na
penzionerite na Makedonija, koj akt se objavuva na po~etokot na sekoja
godina vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
Sredstvata, pak, od ~lenarinata, koi vo soglasnost so korisnikot
na penzija gi zadr`uva fondot pri isplata na penzija, se uplatuvaat
na smetka opredelena od strana na registrirana organizacija na
sojuzot na penzioneri ili poto~no re~eno tie sredstva se rasporeduvaat
na zdru`enijata na penzionerite vo zavisnost od brojot na ~lenovite
i tie samostojno raspolagaat so niv.
Od odredbata na ~l. 130-v od Zakonot proizleguva deka Fondot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija preku podra~nite
edinici vr{i isplata na posmrtnata pomo{, odnosno se javuva
samo kako servis vo ime i za smetka na korisnicite na penzija.
165

Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, sodr`inata na osporenite
~lenovi od zakonot nasprema navodite vo inicijativite smetame
deka istite se neosnovani.
Imeno, spored na{e mislewe, a poa|aj}i od dobrovolniot na~in
na formiraweto na solidarniot fond utvrdena e edinstvena visina na
posmrtna pomo{ od strana na edinstvena registrirana organizacija na
site sojuzi, transparentnosta na raboteweto na ovaa organizacija, raspredelbata
na sredstva od ~lenarinata na sojuzite na penzioneri vo zavisnost
od nivniot broj kako i ulogata na fondot vo pribiraweto i
servisiraweto na osigurenicite odnosno nivnite semejstva mo`e da se
konstatira deka retko kade vo druga oblast jasno doa|aat do izraz principite
na humanosta, socijalnata sigurnost, zaemnosta i solidarnosta
bez pritoa da bidat dovedeni vo pra{awe slobodata na zdru`uvawe,
pravoto na sopstvenost, na~eloto na vladeewe na pravoto i drugi
ustavni odredbi.
So ogled na navedenoto smetame deka ne mo`e da se postavi pra-
{aweto za soglasnosta na osporenite ~lenovi 130-a, 130-b i 130-v od
Zakonot so ustavnite odredbi na koi se povikuvaat podnositelite na
inicijativite.
Imaj}i predvid deka Ustavniot sud po predmetot U. br. 12/2009
od 22. 04. ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 130-b st.
1 vo delot “ostvarena po osnov na {koluvawe”od Zakonot za dopolnuvawe
na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, smetame
deka po odnos na navedeniot ~len od Zakonot inicijativata treba da se
otfrli soglasno ~l. 28 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~len
130-a, 130-b i 130-v od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za penzisko
i invalidsko osiguruvawe ("SV RM," 152/2008).
3. Sudot da ja otfrli inicijativata za ocenuvawe ustavnosta na
~l. 130 st. 1 vo delot "ostvareno po osnov na {koluvawe" od zakonot
ozna~en vo t. 2 od predlogot.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~lenovite 28 i 71 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 7 oktomvri
2009 godina, donese
166

R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~lenovite 130-a, 130-b i 130-v od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br.152/2008).
2. SE OTFRLA inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 130-b stav 1 vo delot "ostvarena po osnov na {koluvawe" od Zakonot
ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
3. Tanas Stankovski, Blagoja Ginovski, Peco Lozanovski, Vera
Lah~onska i Ru`a Naumovska od Bitola, Zdru`enie na starosni semejni,
invalidski i drugi penzioneri od op{tina Del~evo, Aleksandar
Dimitrov i Nikola Mitevski od [tip, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnesoa inicijativi za poveduvawe na postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~lenovite od Zakonot ozna~en vo to~kata 1
od ova re{enie.
Spored navodite na podnositelite na inicijativite osporenite
~lenovi ne bile vo soglasnost so ~len 8 stav 1 alineite 3, 6 i 8 od
Ustavot na Republika Makedonija. Ova zatoa {to so niv se voveduvala
nekoja prisilna solidarnost na nivo na dr`avata. Imeno, bez razlika
na pridonesot na ~lenovite i tro{ocite na pogrebot vo oddelni mesta
posmrtninata se ispla}ala vo edinstven unificiran iznos na korisnicite
na penzija, a neiskoristenite sredstva od posmrtnata pomo{ so
akt gi utvrduvala registrirana organizacija na Sojuzite na zdru`enijata
na penzioneri na Makedonija {to bilo sprotivno na ~len 58 od
Ustavot.
Podnositelite ponatamu naveduvaat deka na malite zdru`enija
od Berovo, Peh~evo, Lozovo i drugi im odgovaral predvideniot na~in
na isplata na solidaren fond i tie bile soglasni so navedenite zakonski
re{enija {to ne bil slu~aj so golemite zdru`enija, kako {to se
Bitola, Karpo{ i drugi. Imeno, Zdru`enieto na penzioneri od Bitola
e posebno pravno lice koe egzitira pove}e od 60 godini i e edno od
najuspe{nite zdru`enija, pa spored toa ne mo`elo vo ime na
korisnicite na penzija, a bez prisustvo na ovlasteno lice pretstavnik
na zdru`enieto nekoj organ - novoformirano telo da odlu~uva za zdru-
`enieto i negovite ~lenovi i samostojno da odlu~uva za visinata na
solidarniot fond, pri {to Zdru`enieto na penzioneri od Bitola pove}e
od tri godini ne bilo ~len na Sojuzot na Zdru`enieto na penzioneri
na Makedonija. Poradi navedenoto podnositelite go postavuvaat
pra{aweto {to so onie zdru`enija koi deluvaaat i rabotat samostojno
i ne se ~lenki na nieden sojuz, odnosno dali tie nemaat pravo
soglasno ustavnite odredbi sami da upravuvaat i u~estvuvaat vo odlu-
~uvaweto?
Podnositelite na inicijativite se povikuvaat i na ~lenovite
61, 62 i 63 od Zakonot za zdru`enija na gra|ani i fondacii so koi se
167

egulirani pra{awata na pravoto na steknuvawe na sredstvata i
raspolagaweto, pravoto na sopstvenost i koj vr{i kontrola za namenskoto
rabotewe i raspolagawe so sredstvata na zdru`enijata.
Vo inicijativite se naveduva i toa deka so ~len 130-v od Zakonot,
spored koj isplatata na posmrtnata pomo{ na Solidarniot fond
se vr{i od strana na stru~nata slu`ba na Fondot preku podra~nite
edinici se doveduvalo vo pra{awe pravoto na zdru`enijata vo smisla
na ~len 58 od Ustavot. Podnositelite na inicijativite predlagaat Sudot
da gi poni{ti osporenite zakonski odredbi, a do donesuvawe na
kone~na odluka da izre~e vremena merka.
Spored navodite na podnositelite na inicijativata Aleksandar
Dimitrov i Nikola Milevski, ~lenovite 130-a vo delot i za ~lenuvawe
vo zdru`enie na penzioneri (~lenarina) i 130-b stav 4 od
Zakonot ne bile vo soglasnost so Ustavot zatoa {to na korisnikot na
penzija bez negova soglasnost mu se nametnuvala obvrska da pla}a
~lenarina. Imeno, podnositelite, se soglasni od korisnicite na penzija
da se izdvojuvaat sredstva za solidarniot fond no ne i za ~lenarina
koja bila uplatuvana na posebna smetka na nekoj sojuz za zdru`enija
na penzioneri, a pritoa tie ne sakale da bidat ~lenovi na toa
zdru`enie koe ovie sredstva gi koristelo nenamenski. Ottuka spored
podnositelite so osporenite delovi od ~lenot 130-a i 130-b od
Zakonot se povreduvalo pravoto na sopstvenost, od koi pri~ini baraat
Sudot da donese vremena merka.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 130-a
od Zakonot:
Na korisnik na penzija, so negova soglasnost, mu se zapira del
od penzijata za obezbeduvawe na sredstva potrebni za isplata na posmrtna
pomo{ za ~lenovite na negovoto semejstvo i za ~lenuvawe vo
zdru`enie na penzioneri (~lenarina).
Sredstvata za solidaren fond - posmrtna pomo{, Fondot gi
uplatuva na posebna potsmetka vo ramkite na Trezorskata smetka so
naznaka "Sredstva za solidaren fond - posmrtna pomo{ na korisnici
na penzija."
Spored osporeniot ~len 130-b od Zakonot: "izdvojuvaweto na
posmrtnata pomo{ i ~lenarinata se vr{i od penzijata na korisnikot
na penzija, mese~no, pri isplata na penzijata, osven od semejnata
penzija na dete ostvarena po osnov na {koluvawe.
Visinata na zadr{kata za posmrtna pomo{ i ~lenarina, visinata
na isplatata za posmrtna pomo{ vo zavisnost od akumuliranite
sredstva i smrtnosta na korisnicite na penzija, na~inot na raspredelba
na ~lenarinata, na~inot i postapkata za isplata na posmrtnata pomo{
na korisnicite na penzija od sredstvata na solidarniot fond vo
edinstven iznos za site korisnici na penzija, kako i na~inot na raspolagawe
so slobodnite a neiskoristeni sredstva od posmrtna pomo{,
168

so akt gi utvrduva registrirana organizacija na sojuzite na zdru`enijata
na penzionerite na Makedonija.
Aktot od stavot 2 na ovoj ~len se objavuva na po~etokot na sekoja
godina vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
Sredstvata po osnov na ~lenarina Fondot na penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe na Makedonija gi dozna~uva na smetkata {to ja
opredeluva registriranata organizacija sostavena od sojuzite na zdru-
`enijata na penzionerite.
Vo osporeniot ~len 130-v od Zakonot "isplatata na posmrtnata
pomo{ od sredstvata na solidarniot fond ja vr{i stru~nata slu`ba na
Fondot preku podra~nite edinici."
5. Soglasno ~len 8 stav 1 alinei 3, 6 i 8 od Ustavot, vladeeweto
na pravoto, pravnata za{tita na sopstvenosta i humanizmot, socijalnata
pravda i solidarnosta se temelni vrednosti na ustavniot poredok
na Republika Makedonija.
^lenot 30 od Ustavot go garantira pravoto na sopstvenost.
Spored ~len 34 od Ustavot, gra|anite imaat pravo na socijalna
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven
dogovor.
Soglasno ~len 35, pak, od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalnata
za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno so
na~eloto na socijalna pravednost.
Spored ~len 58 od Ustavot, sopstvenosta i trudot se osnova za
upravuvawe i u~estvo vo odlu~uvaweto.
Spored ~len 20 stav 2 od Ustavot, gra|anite mo`at slobodno da
osnovaat zdru`enija na gra|ani i politi~ki partii, da pristapuvaat
kon niv i od niv da istapuvaat.
Soglasno ~len 61 stav 1 i 2 od Zakonot za zdru`enijata na gra-
|ani i fondacii ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br.
31/1998 i 29/2007), zdru`enijata i fondaciite mo`at da steknuvaat
predmeti, pari~ni sredstva i imotni prava. Zdru`enijata na gra|ani i
fondacii sredstvata gi steknuvaat od ~lenarina, prilozi, donacii, podaroci
i sli~no i so niv raspolagaat vo soglasnost so statutot i so
zakon.
^lenot 62 od navedeniot zakon, izri~no opredeluva deka sredstvata
na zdru`enijata na gra|ani i fondacii {to gi steknuvaat soglasno
~lenot 61 na ovoj zakon se nivna sopstvenost.
Spored ~lenot 63 od ovoj zakon, so statutot na zdru`enijata na
gra|ani i fondaciite se utrduva organot koj vr{i kontrola na namenskoto
koristewe i raspolagawe so sredstvata i prihodite na zdru`enijata
na gra|ani i fondaciite. Organot od stavot 1 na ovoj ~len e
sostaven od ~lenovi na zdru`enijata na gra|ani i fondaciite koi se
izbiraat na na~in predviden so statutot. Sekoj ~len ima pravo da bara
i izvr{i uvid vo koristeweto na sredstvata i prihodite na zdru`enijata
na gra|ani i fondaciite na na~in utvrden so statutot.
169

So Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe koj e donesen po odlukata na Ustavniot sud na
Republika Makedonija U. br. 266/2007 od 17 septemvri 2008 godina po
Glavata VI "Penziski sta`" dodadena e nova glava so tri novi ~lenovi
130-a, 130-b i 130-v.
Od obrazlo`enieto na predlogot na Zakonot za dopolnuvawe na
Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se konstatira deka
sega osporenite zakonski re{enija se vo nasoka na usoglasuvawe na
Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe so Odlukata na Ustavniot
sud, a vo sorabotka so pretstavnici na sojuzite na zdru`enijata
na penzioneri, Ministerstvoto za trud i socijalna politika i Fondot
za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija, so cel za nepre-
~eno servisirawe na sredstvata po osnov na posmrtna pomo{.
Od analizata na osporeniot ~len 130-a od Zakonot nedvosmisleno
proizleguva deka pribiraweto na sredstvata vo solidarniot
fond koi slu`at za pomo{ na semejstvoto vo slu~aj na smrt na osigurenikot
se zasnova na dobrovolna osnova ili poto~no re~eno korisnikot
na penzija dobrovolno odlu~uva dali del od penzijata mese~no
mo`e da mu se zapira za isplata na posmrtna pomo{ i za ~lenarina vo
zdru`enieto na penzioneri na posebna smetka. Dokolku, osigurenikot
ne se soglasi za izdvojuvawe na ovie sredstva Fondot nema ovlastuvawe
toa da go pravi bez soglasnost.
Od ~lenot 130-b od Zakonot proizleguva deka visinata na zadr{kata
za posmrtna pomo{ i ~lenarinata vo edinstven iznos za site
korisnici, visinata na isplata za posmrtnata pomo{ vo zavisnost od
akumuliranite sredstva i smrtnost na korisnici na penzija e vo edinstven
iznos za site korisnici, na~inot na raspredelba na ~lenarinata,
na~inot i postapkata za isplata na posmrtna pomo{ kako i na~inot na
raspolagawe so slobodnite, a neiskoristeni sredstva, so akt gi utvrduva
registrirana organizacija sostavena od site sojuzi na zdru`enijata
na penzionerite na Makedonija, koj akt se objavuva na po~etokot
na sekoja godina vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
Sredstvata, pak, od ~lenarinata, koi vo soglasnost so korisnikot
na penzija gi zadr`uva Fondot pri isplata na penzija, se uplatuvaat
na smetka opredelena od strana na registrirana organizacija na
sojuzot na penzioneri ili poto~no re~eno tie sredstva se rasporeduvaat
na zdru`enijata na penzionerite vo zavisnost od brojot na
~lenovite i tie samostojno raspolagaat so niv.
Od odredbata na ~len 130-v od Zakonot proizleguva deka Fondot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija preku
podra~nite edinici vr{i isplata na posmrtnata pomo{, odnosno se javuva
samo kako servis vo ime i za smetka na korisnicite na penzija.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, sodr`inata na osporenite
~lenovi od zakonot nasprema navodite vo inicijativite, Sudot
oceni deka istite se neosnovani.
170

Spored Sudot, a poa|aj}i od dobrovolniot na~in na formiraweto
na solidarniot fond, utvrdenata edinstvena visina na posmrtna
pomo{ od strana na edinstvena registrirana organizacija na site sojuzi;
transparentnosta na raboteweto na ovaa organizacija; raspredelbata
na sredstva od ~lenarinata na sojuzite na penzioneri vo zavisnost
od nivniot broj kako i ulogata na fondot vo pribiraweto i servisiraweto
na osigurenicite, odnosno nivnite semejstva mo`e da se konstatira
deka retko kade vo druga oblast jasno doa|aat do izraz principite
na humanosta, socijalnata sigurnost, zaemnosta i solidarnosta bez
pritoa da bidat dovedeni vo pra{awe slobodata na zdru`uvawe, pravoto
na sopstvenost, na~eloto na vladeewe na pravoto i drugi ustavni
odredbi.
So ogled na navedenoto, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporenite ~lenovi 130-a, 130-b i 130-v
od Zakonot so ustavnite odredbi na koi se povikuvaat podnositelite
na inicijativite.
6. Sudot, isto taka utvrdi deka so re{enie U. br. 12/2009 od 22
april 2009 godina ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 130-b stav 1 vo delot "ostvarena po osnov na {koluvawe" od Zakonot
za dopolnuvawe na Zakonot za penzisko i invalidskoto osiguruvawe.
So ogled na faktot {to osporeniot del na ~lenot 130-b od Zakonot
ve}e bil predmet na ocenuvawe na ustavnosta pred ovoj Sud, a po
povod na predmetnata inicijativa nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe,
Sudot odlu~i soglasno ~lenot 28 alineite 2 i 3 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija, da ja otfrli inicijativata.
7. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2
od ova re{enie.
8. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
171

172

13. U. br. 151/2009 (21. 10. 2009)
Osporen akt
Odluka za zadr`uvawe na postoe~kite telefonski broevi i na
mobilnite aparati i za nabavka na prenosni kompjuteri (lap top) za
sovetnicite i gradona~alnikot na op{tina Makeodnski Brod br. 07-
88/4 od 30. 01. 2009 godina, donesena od Sovetot na op{tina Makedonski
Brod ("Slu`ben glasnik na op{tina Makedonski Brod," br. 1/2009).
Pri~ini za osporuvawe
Spored podnositelot na inicijativata, osporenata odluka bila
nezakonita zatoa {to sodr`ela odredbi koi ovozmo`ile sovetnicite
i gradona~alnikot na op{tinata so nezakonit na~in na steknuvawe da
vospostavuvaat pravo na sopstvenost vrz stvari koi bile sopstvenost
na op{tina Makedonski Brod. Imeno, ne postoel praven osnov za donesuvawe
na osporenata odluka, so koja imot vo sopstvenost na op{tina
Makedonski Brod trebalo da stane li~na sopstvenost na sovetnicite i
gradona~alnikot kako forma na nadomestok i primawa za obavuvawe
na raboti vrzani za funkcioniraweto vo Sovetot, odnosno opredelen
vid na nagrada. Kako takva, osporenata odluka bila vo sprotivnost so
~l. 45 i 100 od Zakonot za lokalnata samouprava ("SV RM," br. 5/2002)
i ~l. 29-a, 29-b, 29-v, 29-g i 29-d od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot
za plata i drugite nadomestoci na pratenicite vo Sobranieto na Republika
Makedonija i drugite izbrani i imenuvani lica vo Republikata
(SV RM," br. 36/1990, 38/1991, 23/1997, 37/2005, 84/2005, 121/2007 i 161/
2008) vo koi jasno bile definirani pravata na nadomestok na sovetnicite
i primawata na gradona~alnikot i ne bilo propi{ano nadomestok
vo forma na materijalni dobra. Poradi toa, osporenata odluka
bila nezakonita i se predlaga Sudot da povede postapka za ocenuvawe
na zakonitosta na istata.
O d l u k a
za zadr`uvawe na postoe~kite telefonski broevi i na mobilnite
aparati i za nabavka na prenosni kompjuteri (lap top) za sovetnicite
i gradona~alnikot na op{tina Makedonski Brod
1. Sovetot na op{tina Makedonski Brod na sednicata odr`ana
na den 30. 01. 2009 godina donese odluka za zadr`uvawe na postoe~kite
173

telefonski broevi i na mobilnite aparati za sovetnicite i
Gradona~alnikot na op{tina Makedonski Brod, posle zavr{uvaweto
na nivniot mandat.
a. Sekoj sovetnik go zadr`uva postoe~kiot mobilen broj zaedno
so telefonskiot aparat.
b. Gradona~alnikot na Op{tinata go zadr`uva postoe~kiot mobilen
broj zaedno so telefonskiot aparat. Slu`bite na Op{tinata da
izrabotat poedine~ni odluki za sekoj korisnik so koi }e bide ovozmo`eno
prefrluvaweto vo T-mobile.
2. Sovetot na op{tina Makedonski Brod na sednicata odr`ana
na den 30. 01. 2009 godina donese odluka za nabavka na prenosni
kompjuteri (lap top) za potrebite na sekoj ~len na sovetot i za gradona~alnikot.
Ovie prenosni kompjuteri po zavr{uvaweto na mandatite
na sovetnicite i na gradona~alnikot preminuvaat vo nivna li~na sopstvenost.
a. Konfiguracija:
CPU: Intel Pentium Core 2 Duo min. 1,86 GHz
RAM: 3GB DDR2
HDD: 250 GB
Graphics: separate (Nvidia, ATI) 512 MB
Optical drive: DVD + - RW
Display: 15.4 WXGA
Options: Wlan Lan, Modem, Bluetooth, 1,3 (2) Mpix camera, Microphone.
3. Ovaa odluka vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvawe
vo slu`ben glasnik na op{tina Makedonski Brod.
Br. 07-88/4 Sovet na op{tina Makedonski Brod
30. 01. 2009 godina Pretsedatel
@arko Risteski s.r.
174
Ustavnosudska praktika
Po vakvi pra{awa Ustavniot sud na Republika Makedonija ne
odlu~uval dosega, osven na sli~no pra{awe so Odlukata U. br. 75/2009.
1. Ustavniot sud so Odluka U. br. 75/2009 od 8. 07. 2009 godina gi
poni{ti: Odlukata za opredeluvawe na nadomestok na ~lenovite na rabotnite
tela na op{tina Kisela Voda br. 07-9452/8 od 27. 12. 2007
godina i Odlukata za kompenzacija na nadomest, br. 07-1919/1 od 27. 02.
2009 godina, i dvete doneseni od Sovetot na op{tina Kisela Voda.
Vo obrazlo`enieto na Odlukata. Sudot utvrdi deka nitu so
odredbite od Zakonot za plata i drugite nadomestoci na pratenicite
vo Sobranieto na Republika Makedonija i drugite izbrani i imenuvani
lica vo Republikata, nitu so Zakonot za lokalnata samouprava ne
e uredeno pravo na ~lenovite na sovetot na op{tinata na poseben na-

domestok za rabota na sednici na rabotnite tela. Pra{aweto za nadomestok
so zakon e utvrdeno kako pravo na ~lenovite na sovetot na edinstven
i limitiran nadomestok za prisustvo na sednicite na Sovetot.
So ogled na toa, poradi nepostoewe na zakonski osnov za ureduvawe na
pravoto na posebniot nadomest so Odlukata br. 07-9452/8 od 27. 12. 2007
godina, proizleguva deka i osporenata odluka za kompenzacija na nadomest
br. 07-1919/1 od 27. 02. 2009 godina, nema zakonska osnova za utvrduvawe
na pravo na ~lenovite na Sovetot na op{tinata Kisela Voda,
za dobivawe na dvi`ni stvari kako kompenzacija na nadomestokot
zasnovan vrz navedenata odluka od 2007 godina. Imeno, so dvete odluki
se dava pravo na nadomestok za sednici na rabotni tela vo op{tinata,
a so toa se raspolaga so pari~ni i drugi sredstva na op{tinata bez
praven osnov za toa, me|utoa zakonodavecot ne go dozvolil toa pravo.
Sporno pravno pra{awe
So ogled na toa {to vo ureduvawe na pra{aweto za zadr`uvawe
na postoe~kite broevi i na mobilnite aparati, kako i nabavkata na
prenosni kompjuteri (lap top) za sovetnicite i gradona~alnikot na
op{tinata, zakonodavecot so zakon ne predvidel drugi posebni nadomestoci
za ~lenovite na sovetot od onie koi ve}e gi uredil za prisustvo
na sednicite i nadomest za patni i dnevni tro{oci, ne e sporno
deka so zavr{uvaweto na mandatite na sovetnicite i na gradona~alnikot
ne se osnova za nov nadomest nadvor od nadomestot za prisustvo
na sednicite na Sovetot.
Pravno mislewe
Spored Amandmanot XVII t. 1 od Ustavot so koj se zamenuva st. 1
na ~l. 115 od Ustavot na Republika Makedonija, vo edinicite na lokalnata
samouprava gra|anite neposredno i preku pretstavnici u~estvuvaat
vo odlu~uvaweto za pra{awa od lokalno zna~ewe, a osobeno vo
oblastite na javnite slu`bi, urbanizmot i ruralnoto planirawe, za{-
titata na okolinata, lokalniot ekonomski razvoj, lokalnoto finansirawe,
komunalnite dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata i detskata
za{tita, obrazovanieto, zdravstvenata za{tita i vo drugi oblasti
utvrdeni so zakon.
Soglasno ~l. 31 od Zakonot za lokalnata samouprava ("SV RM,"
br. 5/2002), organi na op{tinata se sovetot i gradona~alnikot.
Soglasno ~l. 45 od istiot zakon, ~lenovite na sovetot imaat
pravo na nadomestok za prisustvo na sednici i nadomestok na patnite
i dnevnite tro{oci, vo ramkite utvrdeni so zakon.
So Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za plata i drugite nadomestoci
na pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija i
drugite izbrani i imenuvani lica vo Republikata ("SV RM," br. 121/
175

2007) koj e vlezen vo sila na 13. 10. 2007 godina, e dodaden del V-a so pet
novi ~l. 29-a do 29-d.
Vo delot V-a "Nadomestoci na ~lenovite na sovetite na op{tinite
i ~lenovite na Sovetot na grad Skopje," so ~l. 29-a od Zakonot, e
predvideno deka na ~lenovite na sovetite na op{tinite i na ~lenovite
na Sovetot na gradot Skopje im pripa|a nadomestok za prisustvo
na sednicite na sovetot i nadomestok na patni i dnevni tro{oci, koi
se obezbeduvaat i ispla}aat od buxetot na op{tinata i Buxetot na gradot
Skopje.
Spored ~l. 29-b od Zakonot, mese~niot nadomestok za prisustvo
na sednicite na sovetot se utvrduva vo procentualen iznos od prose~nata
mese~na neto plata vo Republikata isplatena za prethodnata godina,
no ne pove}e od 70% (a so izmenite na Zakonot vo 2008 godina,
procentot e 84%). Visinata na mese~niot nadomestok za prisustvo na
sednicite se utvrduva so odlukata za izvr{uvawe na buxetot na op{tinata
i Buxetot na gradot Skopje.
Spored ~l. 29-v od Zakonot, na pretsedatelite na sovetite za rakovodeweto
i organiziraweto na rabotata, nadomestokot od ~l. 29-b se
zgolemuva za 30%.
Od odredbata na ~l. 29-g od Zakonot, proizleguva deka nadomestokot
se isplatuva za prisustvo na sednicite, a se namaluva za 30% za
sekoe otsustvo od sednica i ne se isplatuva za neprisustvo na nitu edna
sednica na sovetot.
Spored ~l. 29-d od Zakonot, na ~lenovite na sovetite na op{tinite
i na gradot Skopje im se isplatuvaat nadomestoci za patni i dnevni
tro{oci za slu`beni patuvawa vo zemjata i stranstvo spored propisite
koi se odnesuvaat na dr`avnite slu`benici vraboteni vo op{tinskata
administracija i vo administracijata na gradot Skopje.
So ~l. 2 od ovoj Zakon e uredeno deka postojnite odluki na op{-
tinite i na gradot Skopje so koi se opredeleni nadomestocite na ~lenovite
na sovetite na op{tinite i na gradot Skopje }e se usoglasat so
odredbite na ovoj zakon vo rok od 30 dena od denot na vleguvaweto vo
sila na ovoj zakon.
Po vleguvaweto vo sila na navedeniot zakon vo oktomvri 2007
godina, Sovetot na op{tinata Makedonski Brod donel odluka za zadr-
`uvawe na postoe~kite telefonski broevi i na mobilnite aparati i
za nabavka na prenosni kompjuteri (lap top) za sovetnicite i gradona~alnikot
na op{tina Makedonski Brod br. 07-88/4 od 30. 01. 2009
godina, so koja se opredeluva deka mobilnite broevi zaedno so telefonskite
aparati kako i prenosnite kompjuteri (lap topi) po zavr{uvaweto
na mandatite na sovetnicite i na gradona~alnikot preminuvaat
vo nivna li~na sopstvenost.
So odredbite od Zakonot za plata i drugite nadomestoci na
pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija i drugite izbrani
i imenuvani lica vo Republikata, nitu so Zakonot za lokalnata
176

samouprava ne se utvrduva pravo na ~lenovite na Sovetot na op{tinata
na poseben nadomestok, imeno ne se predviduva zadr`uvawe mobilnite
aparati i broevi kako i zadr`uvawe na prenosnite kompjuteri
(lap top) za sovetnicite i gradona~alnikot na op{tinata.
Pra{aweto za nadomestok so zakon e utvrdeno kako pravo na
~lenovite na sovetot na edinstven i limitiran nadomestok za prisustvo
na sednici, koi gi opfa}a sednicite na sovetot i sednicite na
rabotnite tela, a ne se predviduva posebni nadomestoci za prisustvo i
rabota na ovie sednici.
So ogled na toa, poradi nepostoewe na zakonski osnov za ureduvawe
na pravoto na posebniot nadomest so Odlukata br. 07-88/4 od 30.
01. 2009 godina, donesena od Sovetot na op{tina Makedonski Brod,
proizleguva deka nema zakonski osnov za utvrduvawe na pravo na ~lenovite
na sovetot na op{tinata Makedonski Brod, za dobivawe na dvi-
`ni stvari kako kompenzacija na nadomestokot zasnovan na navedenata
Odluka od 2009 godina. Imeno, so ovaa odluka se dava pravo na nadomestok
za sovetnicite i Gradona~alnikot, a so toa se raspolaga so mobilni
telefoni i lap topovi na op{tinata bez praven osnov za toa, nitu
zakonodavecot so zakon go dozvolil toa pravo.
Poradi pogoreiznesenata pravna sostojba, smetame deka za navedenata
odluka donesena od Sovetot na op{tinata Makedonski Brod,
osnovano mo`e da se postavi pra{aweto na zakonitosta, a do kone~noto
odlu~uvawe Sudot da go zapre izvr{uvaweto na poedine~nite
akti ili dejstvija doneseni, odnosno prezemeni vrz osnova na odlukata,
pa poradi toa se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta na
Odlukata za zadr`uvawe na postoe~kite telefonski broevi i na mobilnite
aparati i za nabavka na prenosni kompjuteri (lap top) za sovetnicite
i gradona~alnikot na op{tina Makeodnski Brod br. 07-88/4 od
30. 01. 2009 godina, donesena od Sovetot na op{tina Makedonski Brod
("Slu`ben glasnik na op{tina Makedonski Brod," br. 1/2009).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 27 i 71 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 21 oktomvri
2009 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na zakonitosta na
Odlukata za zadr`uvawe na postoe~kite telefonski broevi i na mobilnite
aparati i za nabavka na prenosni kompjuteri (lap top) za sove-
177

tnicite i gradona~alnikot na op{tina Makeodnski Brod br. 07-88/4 od
30. 01. 2009 godina, donesena od Sovetot na op{tina Makedonski Brod
("Slu`ben glasnik na op{tina Makedonski Brod," br. 1/2009).
2. SE ZAPIRA izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija
doneseni odnosno prezemeni vrz osnova na Odlukata ozna~ena vo
to~kata 1 od ova re{enie.
3. Musa Xaferi - Minister za lokalna samouprava na Ustavniot
sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe
postapka za ocenuvawe na zakonitosta na aktot ozna~en vo to~ka
1 od ova re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata, osporenata Odluka
bila nezakonita zatoa {to sodr`ela odredbi koi ovozmo`uvale sovetnicite
i gradona~alnikot na op{tinata preku nezakonit na~in na
steknuvawe da vospostavuvaat pravo na sopstvenost vrz stvari koi
bile sopstvenost na op{tina Makedonski Brod.
Imeno, ne postoel praven osnov za donesuvawe na osporenata
Odluka, so koja imot vo sopstvenost na op{tina Makedonski Brod trebalo
da stane li~na sopstvenost na sovetnicite i gradona~alnikot
kako forma na nadomestok i primawa za obavuvawe na raboti vrzani za
funkcioniraweto vo Sovetot odnosno opredelen vid na nagrada. Kako
takva, osporenata Odluka bila vo sprotivnost so ~lenovite 45 i 100 od
Zakonot za lokalnata samouprava ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 5/2002) i ~lenovite 29-a, 29-b, 29-v, 29-g i 29-d od Zakonot
za dopolnuvawe na Zakonot za plata i drugite nadomestoci na pratenicite
vo Sobranieto na Republika Makedonija i drugite izbrani i
imenuvani lica vo Republikata ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“
br. 36/1990, 38/1991, 23/1997, 37/2005, 84/2005, 121/2007 i 161/2008)
vo koi jasno bile definirani pravata na nadomestok na sovetnicite i
primawata na gradona~alnikot i ne bilo propi{ano nadomestok vo
forma na materijalni dobra.
Poradi toa, spored inicijativata osporenata Odluka bila nezakonita
i se predlaga Sudot da povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta
na Odlukata.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka vo to~ka 1 od Odlukata se
predviduva deka Sovetot na op{tina Makedonski Brod na sednicata
odr`ana na den 30. 01. 2009 godina donese odluka za zadr`uvawe na postoe~kite
telefonski broevi i na mobilnite aparati za sovetnicite i
Gradona~alnikot na op{tina Makedonski Brod, posle zavr{uvaweto
na nivniot mandat.
a. Sekoj sovetnik go zadr`uva postoe~kiot mobilen broj zaedno
so telefonskiot aparat.
b. Gradona~alnikot na Op{tinata go zadr`uva postoe~kiot mobilen
broj zaedno so telefonskiot aparat. Slu`bite na op{tinata da
izrabotat poedine~ni odluki za sekoj korisnik so koi }e bide ovozmo`eno
prefrluvaweto vo T-mobile.
178

Spored to~ka 2 od Odlukata Sovetot na op{tina Makedonski
Brod na sednicata odr`ana na den 30. 01. 2009 godina donese odluka za
nabavka na prenosni kompjuteri (lap top) za potrebite na sekoj ~len
na sovetot i za Gradona~alnikot. Ovie prenosni kompjuteri po zavr-
{uvaweto na mandatite na sovetnicite i na Gradona~alnikot preminuvaat
vo nivna li~na sopstvenost.
a. Konfiguracija:
CPU: Intel Pentium Core 2 Duo min. 1,86 GHz
RAM: 3GB DDR2
HDD: 250 GB
Graphics: separate (Nvidia, ATI) 512 MB
Optical drive: DVD + - RW
Display: 15.4 WXGA
Options: Wlan Lan, Modem, Bluetooth, 1,3 (2) Mpix camera, Microphone.
Vo to~kata 3 od Odlukata se predviduva deka ovaa Odluka vleguva
vo sila osmiot den od denot na objavuvawe vo slu`ben glasnik na
op{tina Makedonski Brod.
5. Spored Amandmanot XVII to~ka 1 od Ustavot so koj se zamenuva
stavot 1 na ~lenot 115 od Ustavot na Republika Makedonija, vo
edinicite na lokalnata samouprava gra|anite neposredno i preku pretstavnici
u~estvuvaat vo odlu~uvaweto za pra{awa od lokalno zna~ewe,
a osobeno vo oblastite na javnite slu`bi, urbanizmot i ruralnoto
planirawe, za{titata na okolinata, lokalniot ekonomski razvoj, lokalnoto
finansirawe, komunalnite dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata
i detskata za{tita, obrazovanieto, zdravstvenata za{tita i vo
drugi oblasti utvrdeni so zakon.
Soglasno ~len 31 od Zakonot za lokalnata samouprava ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 5/2002), organi na op{tinata
se sovetot i gradona~alnikot.
Soglasno ~len 45 od istiot zakon, ~lenovite na sovetot imaat
pravo na nadomestok za prisustvo na sednici i nadomestok na patnite
i dnevnite tro{oci, vo ramkite utvrdeni so zakon.
So Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za plata i drugite nadomestoci
na pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija i
drugite izbrani i imenuvani lica vo Republikata ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija, br. 121/2007) koj e vlezen vo sila na 13 oktomvri
2007 godina, e dodaden del V-a so pet novi ~lenovi 29-a do 29-d.
Vo delot V-a "Nadomestoci na ~lenovite na sovetite na op{tinite
i ~lenovite na Sovetot na grad Skopje“, so ~lenot 29-a od Zakonot,
e predvideno deka na ~lenovite na sovetite na op{tinite i na
~lenovite na Sovetot na gradot Skopje im pripa|a nadomestok za prisustvo
na sednicite na sovetot i nadomestok na patni i dnevni tro{oci,
koi se obezbeduvaat i ispla}aat od buxetot na op{tinata i Buxetot
na gradot Skopje.
179

Spored ~lenot 29-b od Zakonot, mese~niot nadomestok za prisustvo
na sednicite na sovetot se utvrduva vo procentualen iznos od
prose~nata mese~na neto plata vo Republikata isplatena za prethodnata
godina, no ne pove}e od 70% (a so izmenite na Zakonot vo 2008
godina, procentot e 84%). Visinata na mese~niot nadomestok za prisustvo
na sednicite se utvrduva so odlukata za izvr{uvawe na buxetot
na op{tinata i Buxetot na gradot Skopje.
Spored ~lenot 29-v od Zakonot, na pretsedatelite na sovetite
za rakovodeweto i organiziraweto na rabotata, nadomestokot od ~lenot
29-b se zgolemuva za 30%.
Od odredbata na ~lenot 29-g od Zakonot, proizleguva deka nadomestokot
se isplatuva za prisustvo na sednicite, a se namaluva za 30%
za sekoe otsustvo od sednica i ne se isplatuva za neprisustvo na nitu
edna sednica na sovetot.
Spored ~lenot 29-d od Zakonot, na ~lenovite na sovetite na
op{tinite i na gradot Skopje im se isplatuvaat nadomestoci za patni
i dnevni tro{oci za slu`beni patuvawa vo zemjata i stranstvo spored
propisite koi se odnesuvaat na dr`avnite slu`benici vraboteni vo
op{tinskata administracija i vo administracijata na gradot Skopje.
So ~lenot 2 od ovoj Zakon e uredeno deka postojnite odluki na
op{tinite i na gradot Skopje so koi se opredeleni nadomestocite na
~lenovite na sovetite na op{tinite i na gradot Skopje }e se usoglasat
so odredbite na ovoj zakon vo rok od 30 dena od denot na vleguvaweto vo
sila na ovoj zakon.
Po vleguvaweto vo sila na navedeniot zakon vo oktomvri 2007
godina, Sovetot na op{tinata Makedonski Brod donel Odluka za
zadr`uvawe na postoe~kite telefonski broevi i na mobilnite aparati
i za nabavka na prenosni kompjuteri (lap top) za sovetnicite i
gradona~alnikot na op{tina Makeodnski Brod br. 07-88/4 od 30. 01.
2009 godina, so koja se opredeluva deka mobilnite broevi zaedno so telefonskite
aparati kako i prenosnite kompjuteri (lap topi) po zavr{uvaweto
na mandatite na sovetnicite i na gradona~alnikot preminuvaat
vo nivna li~na sopstvenost.
So odredbite od Zakonot za plata i drugite nadomestoci na
pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija i drugite izbrani
i imenuvani lica vo Republikata, nitu so Zakonot za lokalnata
samouprava ne se utvrduva pravo na ~lenovite na sovetot na op{tinata
na poseben nadomestok, imeno ne se predviduva zadr`uvawe mobilnite
aparati i broevi kako i zadr`uvawe na prenosnite kompjuteri (lap
top) za sovetnicite i Gradona~alnikot na op{tinata.
Pra{aweto za nadomestok so zakon e utvrdeno kako pravo na
~lenovite na sovetot na edinstven i limitiran nadomestok za prisustvo
na sednici, koi gi opfa}a sednicite na sovetot i sednicite na rabotnite
tela, a ne se predviduva posebni nadomestoci za prisustvo i
rabota na ovie sednici.
180

So ogled na toa, poradi nepostoewe na zakonski osnov za
ureduvawe na pravoto na posebniot nadomest so Odlukata broj 07-88/4
od 30. 01. 2009 godina, donesena od Sovetot na op{tina Makedonski
Brod, proizleguva deka nema zakonski osnov za utvrduvawe na pravo na
~lenovite na sovetot na op{tinata Makedonski Brod, za dobivawe na
dvi`ni stvari kako kompenzacija na nadomestokot zasnovan na navedenata
Odluka od 2009 godina. Imeno, so ovaa odluka se dava pravo na
nadomestok za sovetnicite i gradona~alnikot, a so toa se raspolaga so
mobili telegoni i lap-topi na op{tinata bez praven osnov za toa,
nitu zakonodavecot so zakon go dozvolil toa pravo.
Poradi pogoreiznesenata pravna sostojba, Sudot oceni deka za
navedenata odluka donesena od Sovetot na op{tinata Makedonski
Brod, osnovano mo`e da se postavi pra{aweto na nejzinata zakonitost.
6. So ogled na toa {to so izvr{uvaweto na osporenata odluka,
bi mo`elo da nastanat te{ko otstranlivi posledici do donesuvawe na
kone~na odluka, Sudot soglasno ~len 27 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija, re{i da go zapre izvr{uvaweto na poedine~nite
akti ili dejstvija doneseni vvrz osnova na taa odluka.
7. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2
od ova re{enie.
8. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r
Nata{a Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-
Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r
Zoran Sulejmanov.
*
PREDMET: Predlog za odlu~uvawe so Nacrt - odluka po predmetot U.
br. 151/2009
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod inicijativa
podneseno od Ministerstvoto za lokalna samouprava - Skopje, so Re{enie
U. br. 151/2009 od 21. 11. 2009 godina povede postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonistosta na Odlukata za zadr`uvawe na postoe~kite
telefonski broevi i na mobilnite aparati i za nabavka na prenosni
kompjuteri (lap top) za sovetnicite i Gradona~alnikot na op{-
tina Makeodnski Brod, donesena od Sovetot na op{tina Makedonski
Brod pod br. 07-88/4 od 30. 01. 2009 godina.
Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot osnovano se
postavi pra{aweto za soglasnosta na navedenata odluka so Ustavot.
2. Donositelot na osporeniot akt vo predvideniot rok ne dostavi
odgovor po navodite sodr`ani vo Re{enieto za poveduvawe postapka.
3. So ogled na toa {to pravnata i fakti~kata sostojba ne se
promeneti, se p r e d l a g a:
181

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe.
2. Sudot da ja poni{ti Odlukata za zadr`uvawe na postoe~kite
telefonski broevi i na mobilnite aparati i za nabavka na prenosni
kompjuteri (lap top) za sovetnicite i Gradona~alnikot na op{tina
Makedonski Brod, donesena od Sovetot na op{tina Makedonski Brod
pod br. 07-88/4 od 30. 01. 2009 godina.
3. SE STAVA NADVOR OD SILA Re{enieto za zapirawe na
izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija {to se doneseni,
odnosno prezemeni vrz osnova na Odlukata ozna~ena vo t. 2 od ovoj
predlog.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot na
Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 16 dekemvri 2009
dekemvri 2009 godina, donese
O D L U K A
1. SE PONI[TUVA Odlukata za zadr`uvawe na postoe~kite
telefonski broevi i na mobilnite aparati i za nabavka na prenosni
kompjuteri (lap top) za sovetnicite i Gradona~alnikot na op{tina
Makedonski Brod, donesena od Sovetot na op{tina Makedonski Brod
pod br. 07-88/4 od 30. 01. 2009 godina.
2. SE STAVA NADVOR OD SILA Re{enieto za zapirawe na
izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija {to se doneseni,
odnosno prezemeni vrz osnova na Odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od
ovaa odluka.
3. Ovaa odluka }e se objavi vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija."
4. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod inicijativa
podneseno od Musa Xaferi - Minister za lokalna samouprava, so Re-
{enie U. br. 151/2009 od 21 oktomvri 2009 godina povede postapka za
ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na odlukata ozna~ena vo to~kata
1 na ovaa odluka, zatoa {to osnovano se postavi pra{aweto za
nejzinata soglasnost so Ustavot, Zakonot za lokalnata samouprava i
Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za plata i drugite nadomestoci na
pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija i drugite izbrani
i imenuvani lica vo Republikata.
5. Sudot na sednicata utvrdi deka vo to~ka 1 od Odlukata se
predviduva deka Sovetot na op{tina Makedonski Brod na sednicata
odr`ana na den 30. 01. 2009 godina donese odluka za zadr`uvawe na postoe~kite
telefonski broevi i na mobilnite aparati za sovetnicite i
182

Gradona~alnikot na op{tina Makedonski Brod, po zavr{uvaweto na
nivniot mandat.
a. Sekoj sovetnik go zadr`uva postoe~kiot mobilen broj zaedno
so telefonskiot aparat.
b. Gradona~alnikot na op{tinata go zadr`uva postoe~kiot mobilen
broj zaedno so telefonskiot aparat. Slu`bite na Op{tinata da
izrabotat poedine~ni odluki za sekoj korisnik so koi }e bide ovozmo`eno
prefrluvaweto vo T-mobile.
Spored to~ka 2 od Odlukata, Sovetot na op{tina Makedonski
Brod na sednicata odr`ana na den 30. 01. 2009 godina donese odluka za
nabavka na prenosni kompjuteri (lap top) za potrebite na sekoj ~len
na sovetot i za Gradona~alnikot. Ovie prenosni kompjuteri po zavr{uvaweto
na mandatite na sovetnicite i na Gradona~alnikot preminuvaat
vo nivna li~na sopstvenost.
a. Konfiguracija:
CPU: Intel Pentium Core 2 Duo min. 1,86 GHz
RAM: 3GB DDR2
HDD: 250 GB
Graphics: separate (Nvidia, ATI) 512 MB
Optical drive: DVD + - RW
Display: 15.4 WXGA
Options: Wlan Lan, Modem, Bluetooth, 1,3 (2) Mpix camera, Microphone.
Vo to~kata 3 od Odlukata se predviduva deka ovaa odluka vleguva
vo sila osmiot den od denot na objavuvawe vo slu`ben glasnik na
op{tina Makedonski Brod.
6. Spored Amandmanot XVII to~ka 1 od Ustavot so koj se zamenuva
stavot 1 na ~lenot 115 od Ustavot na Republika Makedonija, vo
edinicite na lokalnata samouprava gra|anite neposredno i preku
pretstavnici u~estvuvaat vo odlu~uvaweto za pra{awa od lokalno zna-
~ewe, a osobeno vo oblastite na javnite slu`bi, urbanizmot i ruralnoto
planirawe, za{titata na okolinata, lokalniot ekonomski razvoj,
lokalnoto finansirawe, komunalnite dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata
i detskata za{tita, obrazovanieto, zdravstvenata za{tita i
vo drugi oblasti utvrdeni so zakon.
Soglasno ~len 31 od Zakonot za lokalnata samouprava ("Slu-
`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 5/2002), organi na op{tinata
se sovetot i gradona~alnikot.
Soglasno ~len 45 od istiot zakon, ~lenovite na sovetot imaat
pravo na nadomestok za prisustvo na sednici i nadomestok na patnite
i dnevnite tro{oci, vo ramkite utvrdeni so zakon.
So Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za plata i drugite nadomestoci
na pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija i
drugite izbrani i imenuvani lica vo Republikata ("Slu`ben vesnik
183

na Republika Makedonija," br. 121/2007) koj e vlezen vo sila na 13 oktomvri
2007 godina, e dodaden del V-a so pet novi ~lenovi 29-a do 29-d.
Vo delot V-a „Nadomestoci na ~lenovite na sovetite na op{tinite
i ~lenovite na Sovetot na grad Skopje“, so ~lenot 29-a od Zakonot,
e predvideno deka na ~lenovite na sovetite na op{tinite i na
~lenovite na Sovetot na gradot Skopje im pripa|a nadomestok za prisustvo
na sednicite na sovetot i nadomestok na patni i dnevni tro-
{oci, koi se obezbeduvaat i ispla}aat od buxetot na op{tinata i Buxetot
na gradot Skopje.
Spored ~lenot 29-b od Zakonot, mese~niot nadomestok za prisustvo
na sednicite na sovetot se utvrduva vo procentualen iznos od
prose~nata mese~na neto plata vo Republikata isplatena za prethodnata
godina, no ne pove}e od 70% (a so izmenite na Zakonot vo 2008
godina, procentot e 84%). Visinata na mese~niot nadomestok za prisustvo
na sednicite se utvrduva so odlukata za izvr{uvawe na buxetot
na op{tinata i Buxetot na gradot Skopje.
Spored ~lenot 29-v od Zakonot, na pretsedatelite na sovetite
za rakovodeweto i organiziraweto na rabotata, nadomestokot od ~lenot
29-b se zgolemuva za 30%.
Od odredbata na ~lenot 29-g od Zakonot, proizleguva deka nadomestokot
se isplatuva za prisustvo na sednicite, a se namaluva za 30%
za sekoe otsustvo od sednica i ne se isplatuva za neprisustvo na nitu
edna sednica na sovetot.
Spored ~lenot 29-d od Zakonot, na ~lenovite na sovetite na
op{tinite i na gradot Skopje im se isplatuvaat nadomestoci za patni
i dnevni tro{oci za slu`beni patuvawa vo zemjata i stranstvo spored
propisite koi se odnesuvaat na dr`avnite slu`benici vraboteni vo
op{tinskata administracija i vo administracijata na gradot Skopje.
So ~lenot 2 od ovoj Zakon e uredeno deka postojnite odluki na
op{tinite i na gradot Skopje so koi se opredeleni nadomestocite na
~lenovite na sovetite na op{tinite i na gradot Skopje }e se usoglasat
so odredbite na ovoj zakon vo rok od 30 dena od denot na vleguvaweto vo
sila na ovoj zakon.
Po vleguvaweto vo sila na navedeniot zakon vo oktomvri 2007
godina, Sovetot na op{tinata Makedonski Brod donel Odluka za zadr`uvawe
na postoe~kite telefonski broevi i na mobilnite aparati i
za nabavka na prenosni kompjuteri (lap top) za sovetnicite i Gradona-
~alnikot na op{tina Makeodnski Brod br. 07-88/4 od 30. 01. 2009 godina,
so koja se opredeluva deka mobilnite broevi zaedno so telefonskite
aparati kako i prenosnite kompjuteri (lap topi) po zavr{uvaweto
na mandatite na sovetnicite i na Gradona~alnikot preminuvaat
vo nivna li~na sopstvenost.
So odredbite od Zakonot za plata i drugite nadomestoci na
pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija i drugite izbrani
i imenuvani lica vo Republikata, nitu so Zakonot za lokalnata sa-
184

mouprava ne se utvrduva pravo na ~lenovite na sovetot na op{tinata
na poseben nadomestok, imeno ne se predviduva zadr`uvawe mobilnite
aparati i broevi kako i zadr`uvawe na prenosnite kompjuteri (lap
top) za sovetnicite i Gradona~alnikot na op{tinata.
Pra{aweto za nadomestok so zakon e utvrdeno kako pravo na
~lenovite na sovetot na edinstven i limitiran nadomestok za prisustvo
na sednici, a ne se predviduva posebni nadomestoci za prisustvo
i rabota na ovie sednici ili pak drugi prava kako {to se sodr`ani vo
osporenata odluka.
So ogled na toa, poradi nepostoewe na zakonski osnov za ureduvawe
na pravoto na posebniot nadomest so Odlukata broj 07-88/4 od 30.
01. 2009 godina, donesena od Sovetot na op{tina Makedonski Brod, Sudot
utvrdi deka nema zakonski osnov za utvrduvawe na pravo na ~lenovite
na sovetot na op{tinata Makedonski Brod, za dobivawe na dvi-
`ni stvari kako kompenzacija na nadomestokot zasnovan na navedenata
Odluka od 2009 godina. Imeno, so ovaa odluka se dava pravo na nadomestok
za sovetnicite i Gradona~alnikot, a so toa se raspolaga so mobilni
telefoni i lap-topi na op{tinata bez praven osnov za toa, nitu
zakonodavecot so zakon go dozvolil toa pravo.
7. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova odluka.
8. Ovaa odluka Sudot go donese so mnozinstvo glasovi od
pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r
Nata{a Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova
Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r
Gzime Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
185

186

14. U. br. 87/2009 (21. 10. 2009)
Osporen akt
^len 28 st. 1 t. 8 i 9 i ~l. 29 st. 1 t. 4 i 5 od Zakonot za prosvetnata
inspekcija ("SV RM," br. 52/2005 i 81/2008).
Navodi vo inicijativata
Spored podnositelot na inicijativata, osporenite odredbi
bile vo sprotivnost so ~l. 32 st. 5 od Ustavot, odnosno so ~l. 1 st. 1 i 2
od Zakonot za rabotnite odnosi i ~l. 1 st. 1 i 2 od Kolektivniot dogovor
za srednoto obrazovanie vo Republika Makedonija.
Imeno, osporenite odredbi, so koi se predviduva ovlastuvawe
na dr`avniot prosveten inspektor, odnosno ovlasteniot prosveten
inspektor pri vr{eweto na nadzor, da predlagaat poveduvawe na disciplinska
postapka protiv vrabotenite vo dr`avnite i privatnite
vospitnoobrazovni ustanovi, u~eni~kite i studentskite domovi, visokoobrazovnite
i nau~nite ustanovi, odnosno protiv vrabotenite vo
vospitnoobrazovnite ustanovi osnovani od op{tinata, odnosno gradot
Skopje i da predlagaat otstranuvawe od rabotnoto mesto vo slu~aite
utvrdeni so ovoj zakon, zna~ele dualizam vo reguliraweto na pravata i
obvrskite od raboten odnos, a posebno po odnos na odgovornosta na
rabotnikot. Imeno, spored podnositelot na inicijativata, zakonodavecot
odnosite vo oblasta na trudot, soglasno ~l. 32 st. 5 od Ustavot,
gi uredil so Zakonot za rabotnite odnosi, so koj na edinstven na~in
bile uredeni pravata i obvrskite za site rabotnici i za sekoj rabotodava~
definiran soglasno ~l. 5 st. 1 t. 3 od Zakonot, koj vrabotuva
rabotnici vrz osnova na dogovor za vrabotuvawe. Vo ovaa smisla, so
Zakonot za rabotnite odnosi na op{t na~in bil reguliran i institutot
otstranuvawe od rabota, so utvrduvawe na slu~aite, odnosno pri~inite
poradi koi rabotnikot mo`el da bide otstranet od rabota od kaj
rabotodava~ot.
Poradi navedeniot dualizam, se predlaga Ustavniot sud da gi
ukine osporenite odredbi kako neustavni.
187

Sodr`ina na osporenite odrebi vo tekst koj se osporuva:
^len 28
Dr`avniot prosveten inspektor pri vr{eweto na nadzor e
ovlasten da:
1) vr{i nadzor na kvalitetot na vospitno-obrazovnata rabota
preku evaluacija;
2) ostvaruva uvid vo izvr{uvaweto na zakonite, drugite propisi
i op{ti akti vo dr`avnite i privatnite vospitno-obrazovni ustanovi,
u~eni~kite i studentskite domovi, visokoobrazovnite i nau~nite
ustanovi i da baraat potrebni podatoci za toa;
3) uka`uva na izvr{uvawe na zakonite i drugite propisi, odnosno
otstranuvawe na konstatiranite nedostatoci proizlezeni od primenata
na nezakonski merki ili od povredata na zakonot i drugite
propisi vo dr`avnite i privatnite vospitno-obrazovni ustanovi, u~eni~kite
i studentskite domovi, visokoobrazovnite i nau~nite ustanovi;
4) spre~i sproveduvawe na nezakonski merki, dejstvija, raboti i
postapki vo dr`avnite i privatnite vospitno-obrazovni ustanovi,
u~eni~kite i studentskite domovi, visokoobrazovnite i nau~nite ustanovi;
5) predlaga poveduvawe postapka za poni{tuvawe na ispiti pri
~ie sproveduvawe se povredeni propisite i poni{tuvawe na svidetelstva,
diplomi i drugi javni ispravi dobieni od tie ispiti;
6) predlaga poveduvawe postapka za poni{tuvawe na svidetelstva,
uverenija i diplomi izdadeni od vospitno-obrazovnite ustanovi
koi nemaat dozvola za rabota;
7) izdava privremena zabrana za koristewe (odnosno) upotreba
na osporuvanite svidetelstva, uverenijai diplomi se do donesuvaweto
na kone~na odluka za nivna validnost;
8) predlaga poveduvawe na disciplinska postapka protiv vrabotenite
vo dr`avnite i privatnite vospitno-obrazovni ustanovi, u~eni~kite
i studentskite domovi, visokoobrazovnite i nau~nite ustanovi;
9) predlaga otstranuvawe od rabotnoto mesto vo slu~aite utvrdeni
so ovoj zakon;
10) predlaga poni{tuvawe na ocenka i opredeluvawe na povtorna
proverka na znaeweto i ocenuvaweto na u~enicite i
11) go izvestuva osnova~ot na vospitno-obrazovnata institucija
za naodite od izvr{eniot inspekciski nadzor za slu~aite koga e potrebno
otstranuvawe na povredi od takov karakter koi ne trpat odlagawe
i go zagrozuvaat `ivotot ili zdravjeto na decata, u~enicite, studentite
i na vrabotenite vo vospitno-obrazovniot proces.
188

^len 29
Ovlasteniot prosveten inspektor pri vr{eweto na nadzor e
ovlasten da:
1) ostvaruva uvid vo izvr{uvaweto na zakonite, drugite propisi
i op{ti akti vo vospitno-obrazovnite ustanovi osnovani od
op{tinata, odnosno gradot Skopje i da bara potrebni podatoci za toa;
2) uka`uva na izvr{uvawe na zakonite i drugite propisi, odnosno
otstranuvawe na konstatiranite nedostatoci proizlezeni od primenata
na nezakonski merki ili od povredata na zakonot i drugite
propisi vo vospitno-obrazovnite ustanovi osnovani od op{tinata,
odnosno gradot Skopje;
3) spre~i sproveduvawe na nezakonski merki, dejstvija, raboti i
postapki vo vospitno-obrazovnite ustanovi osnovani od op{tinata,
odnosno gradot Skopje;
4) predlaga poveduvawe na disciplinska postapka protiv vrabotenite
vo vospitno-obrazovnite ustanovi osnovani od op{tinata,
odnosno gradot Skopje;
5) predlaga otstranuvawe od rabotnoto mesto vo slu~aite utvrdeni
so ovoj zakon (osporen del) i
6) go izvestuva sovetot na op{tinata, odnosno Sovetot na gradot
Skopje za naodite od izvr{eniot inspekciski nadzor za slu~aite
koga e potrebno otstranuvawe na povredi od takov karakter koi ne
trpat odlagawe i go zagrozuvaat `ivotot ili zdravjeto na decata, u~enicite,
studentite i na vrabotenite vo vospitno-obrazovniot proces.
Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
67/2007, ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 1 vo delot:
"i ovlastenite inspektori na op{tinata i na gradot Skopje," na
poglavejto: "4. Ovlasteni prosvetni inspektori na op{tinata i na
gradot Skopje," ~l. 10 i 11, ~l. 12 st. 1 vo delot: "i ovlasteniot prosveten
inspektor," st. 3 vo delot: "a na ovlasteniot prosveten inspektor
ja izdava gradona~alnikot na op{tinata, odnosno na gradot
Skopje," ~l. 15 st. 2, 4 i 5 vo delot: "i 4", st. 5 t. 6 vo delot: "odnosno za
ovlasteniot prosveten inspektor," ~l. 17 st. 4 vo delot: "odnosno
ovlasteniot prosveten inspektor," ~l. 23, ~l. 29 i ~l. 32 st. 1 vo delot:
"i ovlasteniot prosveten inspektor" od Zakonot za prosvetnata inspekcija
("SV RM," br. 52/2005).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: So Zakonot za prosvetnata
inspekcija se ureduvaat, organizacijata, nadle`nostite i ovlastuvawata
na prosvetnata inspekcija, {to ja vr{i Dr`avniot prosveten
inspektorat i ovlastenite inspektori na op{tinite i na gradot
Skopje.
189

Trgnuvaj}i od zakonskoto ovlastuvawe defirnirano vo ~l. 23 t.
2 al. 4 od Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata
uprava kako lex generalis, so Zakonot za prosvetnata inspekcija, kako lex
specialis, konkretno se definira i odreduva prosvetniot inspektorat i
negovata nadle`nost.
Imeno, faktot deka so Zakonot za organizacija i rabotata na
organite na dr`avnata uprava se ureduvaat organizacijata, nadle`nostite
i rabotata na organite na dr`avnata uprava kako lex generalis, ne
pretstavuva pre~ka zakonodavecot vo ramkite na svoite ustavni ovlastuvawa
(~l. 68 st. 1 al. 2 od Ustavot) so drugi zakoni da gi douredi
odredeni pra{awa kako {to vpro~em e i slu~ajot so predmetniot zakon
i toa ne pretstavuva povreda na Ustavot.
Donesuvaweto na Zakonot za prosvetnata inspekcija e vo funkcija
na definirawe i precizirawe na organizacijata, nadle`nostite
i ovlastuvawata na prosvetnata inspekcija {to ja vr{i Dr`avniot
prosveten inspektorat i ovlastenite inspektori na op{tinata i na
gradot Skopje, kako {to na primer e i Zakonot za osnovno, sredno, visoko
obrazovanie, ili pak drug zakon, kako lex specialis, nezavisno od toa
deka nadle`nostite za navedenite i drugi zakoni se utvrdeni vo generalniot
Zakon za organizacija i rabota na organite na dr`avnata
uprava.
Poa|aj}i od analizata na navedenite ustavni i zakonski odredbi
jasno proizleguva deka nadle`nosta, odnosno organizacijata i rabotata
na Ministerstvoto za obrazovanie, a vo tie ramki i na Dr`avniot
prosveten inspektorat e uredeno so zakonite za organizacija i
rabota na organite na dr`avnata uprava, i Zakonot za prosvetnata inspekcija,
kako {to vpro~em i predviduva ~l. 95 st. 3 od Ustavot, a Zakonot
za prosvetnata inspekcija e vo funkcija na definirawe i precizirawe
na organizacijata, nadle`nostite i ovlastuvawata na dr`avniot
prosveten inspektorat, kako {to e navedeno pogore, poradi {to
ne mo`e da se prifatat navodite vo inicijativata deka zakonodavecot
nemal pravo navedenite raboti da gi douredi so Zakonot za prosvetnata
inspekcija.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka
Ustavot, pokraj toa {to ja garantira samostojnosta na op{tinite i
gradot Skopje, predviduva deka Republikata vr{i nadzor nad zakonitosta
na nivnata rabota.
Od odredbite od Zakonot za lokalnata samouprava proizleguva
deka nadle`nostite na op{tinata vo princip se celosni i isklu~ivi i
ne smeat da bidat odzemeni ili ograni~eni, osven vo slu~aite utvrdeni
so zakon. Zna~i samiot Zakon za lokalnata samouprava predvidel isklu~ok
vo smisla na toa deka so poseben zakon mo`e da se predvidi odzemawe
na nadle`nostite na op{tinata.
Vo ovaa smisla odlukite, odnosno merkite {to gi prezemaat
ovlastenite inspektori na op{tinata i na gradot Skopje pri vr{ewe-
190

to na prosvetniot inspekciski nadzor koj soglasno ~l. 2 od Zakonot za
prosvetnata inspekcija opfa}a nadzor na kvalitetot na obrazovniot
proces i efektivnosta preku evaluacija na rabotata na vospitnoobrazovnite
ustanovi vo osnovnoto i srednoto obrazovanie i vr{ewe
nadzor nad primenata na zakonite, drugite propisi i op{ti akti od
oblasta na vospitanieto i obrazovanieto, go nemaat istoto zna~ewe i
pravno dejstvo kako odlukite na resornoto ministerstvo {to toa gi
donesuva pri vr{ewe na nadzorot nad zakonitosta, odnosno se soema
razli~en institut od nadzorot nad zakonitosta na rabotata na op{-
tinata od ~l. 115 od Ustavot na Republika Makedonija, poradi {to so
osporenite odredbi i nivni delovi od Zakonot za prosvetnata inspekcija
ne se povreduvaat navedenite ustavni odredbi, odnosno nema kolizija
me|u ovlastuvawata na ovlastenite inspektori na op{tinata i na
gradot Skopje i ovlastuvawata na nadzorot koj vo ime na Republikata
gi vr{i resornoto ministerstvo, vo konkretniot slu~aj Ministerstvoto
za obrazovanie i nauka.
Imaj}i go predvid navedenoto, zakonodavecot so osporenite
odredbi od Zakonot za prosvetnata inspekcija predvidel odzemawe na
vr{eweto na rabotite od organite na op{tinata i organite na gradot
Skopje od strana na dr`avniot prosveten inspektorat se so cel da se
obezbedi nepre~eno ostvaruvawe na nadle`nostite utvrdeni vo Zakonot
za lokalnata samouprava, Zakonot za prosvetnata inspekcija i da
se realizira ustavno utvrdenata pozicija na edinicite na lokalnata
samouprava od Amandmanot XVII na Ustavot, a ovlastuvawata na ovlastenite
prosvetni inspektori na op{tinata i na gradot Skopje se vo
ramkite na nadle`nostite na op{tinite i gradot Skopje utvrdeni vo
~l. 22 od Zakonot za lokalnata samouprava, poradi {to osporenite
odredbi i nivnite delovi od Zakonot za prosvetnata inspekcija ne se
vo sprotivnost so poso~enite ustavni odredbi.
Sporno pravno pra{awe
Dali ustavnoto ovlastuvawe so zakon i so kolektiven dogovor
da se ureduvaat ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba
e iscrpeno so donesuvaweto na Zakonot za rabotnite odnosi,
odnosno dali i so drug zakon mo`at da se ureduvaat pra{awa od sferata
na rabotnite odnosi.
Pravno mislewe
1. Soglasno ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i
za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot
i so zakonite.
191

Spored ~l. 32 st. 5 od Ustavot, ostvaruvaweto na pravata na
vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektiven
dogovor.
Soglasno ~l. 1 od Zakonot za prosvetnata inspekcija, so ovoj zakon
se ureduvaat organizacijata, nadle`nostite i ovlastuvawata na
prosvetnata inspekcija, {to ja vr{i Dr`avniot prosveten inspektorat
i ovlastenite inspektori na op{tinata i na gradot Skopje (vo
natamo{niot tekst: prosvetni inspektori). Vr{eweto prosveten inspekciski
nadzor, spored ~l. 2 na istiot zakon, opfa}a nadzor na kvalitetot
na obrazovniot proces i efektivnosta preku evaluacija na rabotata
na vospitno-obrazovnite ustanovi vo osnovnoto i srednoto obrazovanie
i vr{ewe nadzor nad primenata na zakonite, drugite propisi
i op{ti akti od oblasta na vospitanieto i obrazovanieto. Prosveten
inspekciski nadzor se vr{i vo: osnovnite u~ili{ta, srednite u~ili-
{ta, detskite gradinki, ustanovite za obrazovanie na vozrasnite, ustanovite
za obrazovanie i osposobuvawe na u~enici so posebni obrazovni
potrebi (vo natamo{niot tekst: vospitno-obrazovni ustanovi). Vo
visokoobrazovnite i vo nau~nite ustanovi inspekciski nadzor se vr{i
nad primenata na zakonite so koi se ureduva visokoobrazovnata i nau~nata
dejnost, za pra{awa utvrdeni so ovoj zakon. Inspekciski nadzor
se vr{i i nad izvr{uvaweto na zakonite, drugite propisi i akti
so koi se ureduvaat u~eni~kite i studentskite domovi.
Ovlastuvawata i odgovornostite na prosvetniot inspektor se
utvrdeni vo ~l. 28 i 29 na ovoj zakon. Taka, vo ~l. 28, pome|u drugite
ovlastuvawa na dr`avniot prosveten inspektor pri vr{eweto na
nadzor, se utvrduva ovlastuvawe da predlaga poveduvawe na disciplinska
postapka protiv vrabotenite vo dr`avnite i privatnite vospitnoobrazovni
ustanovi, u~eni~kite i studentskite domovi, visokoobrazovnite
i nau~nite ustanovi (t. 8) i da predlaga otstranuvawe od rabotnoto
mesto vo slu~aite utvrdeni so ovoj zakon (t. 9).
So ~l. 29 na ovoj zakon, pome|u drugoto, ovlasteniot prosveten
inspektor pri vr{eweto na nadzor e ovlasten da predlaga poveduvawe
na disciplinska postapka protiv vrabotenite vo vospitno-obrazovnite
ustanovi osnovani od op{tinata,odnosno gradot Skopje (t. 4) i da
predlaga otstranuvawe od rabotnoto mesto vo slu~aite utvrdeni so
ovoj zakon (t. 5).
Soglasno ~l. 30 od ovoj zakon, prosvetniot inspektor predlaga
do rakovodniot organ na vospitno-obrazovnata ustanova, u~eni~kiot i
studentskiot dom, visokoobrazovnata i nau~nata ustanova, merka otstranuvawe
na vraboten od rabotno mesto ako vrz osnova na fakti pri
vr{ewe na nadzorot utvrdil deka postoi osnovano somnenie deka nastavnik
i drugi vraboteni vo vospitno-obrazovniot proces storile povreda
so toa {to:
- se zavisnici od droga, odnosno alkohol,
192

- naveduvaat u~enici, studenti za u`ivawe na droga ili na konzumirawe
alkohol ili na istite im prodavale droga ili alkohol,
- ne prezema merki za spre~uvawe na u~enicite i studentite od
u`ivawe na droga, odnosno konzumirawe alkohol, dokolku znaele za
vakva pojava vo vospitno-obrazovnite ustanovi,
- vr{at fizi~ko i psihi~ko maltretirawe vrz deca, u~enici i
studenti,
- naveduvaat kon seksualna zloupotreba ili seksualno zloupotrebuvaat
u~enik, student ili vraboten i
- pravat povreda pri naplatuvawe i raspredelba na finansiskite
sredstva.
Prosvetniot inspektor do organot koj go izbira direktorot na
vospitno-obrazovnata ustanova, visoko-obrazovnata i nau~nata ustanova,
u~eni~kiot i studentskiot dom predlaga merka otstranuvawe od
rabotnoto mesto, ako vrz osnova na fakti pri vr{eweto na nadzorot
utvrdil deka postoi osnovano somnevawe deka direktorot storil povreda
od st. 1 na ovoj ~len.
Spored ~l. 31 od Zakonot, za izvr{eniot nadzor, utvrdenite
sostojbi, prezemenite dejstva i prezemenite merki, prosvetniot inspektor
sostavuva zapisnik. Dokolku prosvetniot inspektor utvrdi
deka ne se primenuvaat zakonite, propisite i drugite akti, donesuva
re{enie so koe se nareduva izvr{uvawe na opredeleni merki vo odreden
rok koj go opredeluva inspektorot, a koj rok ne mo`e da bide podolg
od 15 dena od denot na donesuvaweto na re{enieto. Zapisnikot i re-
{enieto dr`avniot prosveten inspektor gi dostavuva do vospignoobrazovnata
ustanova, u~eni~kiot i studentskiot dom, visokoobrazovnata
i nau~nata ustanova kade {to e izvr{en inspekciskiot nadzor,
do Ministerstvoto za obrazovanie i nauka i do direktorot na Dr`avniot
prosveten inspekgorat, vo rok od 15 dena od denot na izvr{eniot
inspekciski nadzor. Zapisnikot i re{enieto ovlasteniot prosveten
inspektor gi dostavuva do vospitno-obrazovnata ustanova, u~eni~kiot
dom kade {to e izvr{en inspekciskiot nadzor, do sovetot na op{tinata,
odnosno Sovetot na gradot Skopje, vo rok od 15 dena od denot na
izvr{eniot inspekciski nadzor. Ustanovata od st. 1 i 2 na ovoj ~len vo
koja {to e izvr{en nadzorot e dol`na za prezemenite merki za otstranuvawe
na nedostatocite vo rabotata naredeni so re{enieto da go
izvesti nadle`niot inspektor vo dadeniot rok od denot na priemot na
re{enieto.
Od navedenata zakonska regulativa proizleguva deka Zakonot
za prosvetnata inspekcija e vo funkcija na definirawe i precizirawe
na organizacijata, nadle`nostite i ovlastuvawata na prosvetnata inspekcija
{to ja vr{i Dr`avniot prosveten inspektorat i ovlastenite
inspektori na op{tinata i na gradot Skopje, vo odnos na nadzorot nad
kvalitetot na obrazovniot proces i efektivnosta preku evaluacija na
rabotata na osnovnite u~ili{ta, srednite u~ili{ta, detskite gradi-
193

nki, ustanovite za obrazovanie na vozrasnite, ustanovite za obrazovanie
i osposobuvawe na u~enici so posebni obrazovni potrebi, preku
inspekciski nadzor vo visokoobrazovnite i vo nau~nite ustanovi nad
primenata na zakonite so koi se ureduva visokoobrazovnata i nau~nata
dejnost za pra{awa utvrdeni so ovoj zakon, kako i preku inspekciski
nadzor nad izvr{uvaweto na zakonite, drugite propisi i akti so koi se
ureduvaat u~eni~kite i studentskite domovi. Vo taa smisla, zakonodavecot
propi{al i ovlastuvawa za prosvetnite inspektori da predlagaat
poveduvawe na disciplinska postapka protiv vrabotenite vo dr`avnite
i privatnite vospitno-obrazovni ustanovi, u~eni~kite i studentskite
domovi, visokoobrazovnite i nau~nite ustanovi i vospitnoobrazovnite
ustanovi osnovani od op{tinata, odnosno gradot Skopje i
da predlagaat otstranuvawe od rabotnoto mesto na nastavnik i drugi
vraboteni vo vospitno-obrazovniot proces vo slu~aite utvrdeni so ~l.
30 na ovoj zakon. Za izvr{eniot nadzor, utvrdenite sostojbi, prezemenite
dejstva i prezemenite merki, prosvetniot inspektor sostavuva zapisnik
koj go dostavuva do vospitno-obrazovanta ustanova, u~eni~kiot
i studentskiot dom, visokoobrazovnata i nau~nata ustanova kade {to e
izvr{en nadzorot, do Ministerstvoto za obrazovanie i nauka i do
direktorot na Dr`avniot prosveten inspektorat, koi prezemaat natamo{ni
merki vo ramkite na svoite ovlastuvawa.
Navodite vo inicijativata deka so osporenite zakonski odredbi
so koi se propi{uva ovlastuvawe za prosvetniot inspektor da
predlo`i otstranuvawe od rabotnoto mesto na nastavnik i drugi vraboteni
vo vospitno-obrazovniot proces vo slu~aite utvrdeni so ovoj
zakon, se voveduval dualizam vo zakonskata regulativa od oblasta na
rabotnite odnosi, vo delot za odgovornosta na rabotnikot, kako pra-
{awe koe bilo uredeno so Zakonot za rabotnite odnosi, na edinstven i
op{t na~in za site vraboteni i rabotodava~i, {to ne bilo vo soglasnost
so ~l. 32 st. 5 od Ustavot, smetame deka se neosnovani.
Ova zatoa {to osporenite merki koi gi predlaga prosvetniot
inspektor za nadminuvawe na konstatiranite povredi i propusti pri
vr{ewe na inspekciski nadzor nad rabotata vo opredelenite vospitno-obrazovni
ustanovi, a koi zna~at predlog za poveduvawe postapka
za otstranuvawe na rabotnik od rabotno mesto vo zakonski propi{-
ana postapka, se vo soglasnost so ustavnata odredba na koja se povikuva
podnositelot na inicijativata (~l. 32 st. 5 od Ustvot), a spored koja
ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se
ureduvaat so zakon i so kolektiven dogovor. Imeno, tokmu vakvata ustavna
opredelba bila osnova zakonodavecot, vo poseben zakon so koj ja
ureduva prosvetnata inspekcija, da gi opredeli slu~aite koga mo`e da
bide otstranet od rabota nastavnik ili drugo lice vraboteno vo
obrazovno-vospitniot proces.
Faktot {to so Zakonot za rabotnite odnosi, kako lex generalis,
se ureduvaat rabotnite odnosi i pravata i obvrskite na rabotnicite i
194

abotodava~ite, vo koja smisla i odgovornosta na rabotnikot, ne pretstavuva
pre~ka zakonodavecot vo ramkite na svoite ustavni ovlastuvawa
(~l. 68 st. 1 al. 2 od Ustavot) so drugi zakoni da douredi odredeni
pra{awa, kako {to vpro~em e i slu~ajot so predmetniot zakon i toa
ne pretstavuva povreda na Ustavot.
2. Spored ~l. 28 al. 1 i 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle-
`en da odlu~uva za baraweto ili ako za istata rabota ve}e odlu~uval,
a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.
Vo ovaa smisla, napomenuvame deka Ustavniot sud, so Re{enie
U. br. 67/2007, pokraj drugoto, ja cenel ustavnosta i na ~l. 29 od Zakonot
za prosvetnata inspekcija, od aspekt na pra{aweto dali odredeni
pra{awa koi ve}e bile uredeni so Zakonot za organizacija i rabota na
organite na dr`avnata uprava mo`ele podocna poinaku da se ureduvaat
ili preureduvaat so Zakonot za prosvetnata inspekcija i dali ovlastenite
inspektori na op{tinata i na gradot Skopje, imale ustavna
osnova za vr{ewe na navedeniot nadzor, propi{an so ovoj zakon, pri
{to ocenil deka ne postojat elementi na neustavnost na istata. Istiot
~len od Zakonot povtorno se osporuva so ovaa inicijativa, od
pri~ini navedeni i obrazlo`eni vo t. 1 na ova pravno mislewe, spored
koi, isto taka, smetame deka ne postojat elementi na neustavnost na
ovaa odredba. Poradi toa, smetame deka se ispolneti uslovite od ~l. 28
al. 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija, za
otfrlawe na inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 29 od
Zakonot za prosvetnata inspekcija.
3. Navodite vo inicijativata deka osporenite odredbi od Zakonot
za prosvetnata inspekcija bile vo sprotivnost so ~l. 1 st. 1 i 2 od
Zakonot za rabotnite odnosi i so ~l. 1 st. 1 i 2 od Kolektivniot dogovor
za srednoto obrazovanie vo Republika Makedonija, vsu{nost pretstavuvaat
barawe za ocena na me|usebnata soglasnost na dva zakona,
odnosno za soglasnost na zakon so kolektiven dogovor.
Trgnuvaj}i od sodr`inata na ~l. 110 od Ustavot na Republika
Makedonija, a vo kontekst na iznesenite navodi od inicijativata, Ustavniot
sud ne e nadle`en da ja ocenuva me|usebnata usoglasenost na
odredbi od dva zakona, odnosno soglasnosta na zakon so kolektiven dogovor,
poradi {to smetame deka se ispolneti uslovite od ~l. 28 al. 1 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija, za otfrlawe
na inicijativata vo ovoj del.
Vrz osnova na navedenoto, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe.
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 28 st. 1 t. 8 i 9 od Zakonot za prosvetnata inspekcija ("SV RM," br.
52/2005 i 81/2008).
195

3. Sudot da ja otfrli inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta
na ~l. 29 st. 1 t. 4 i 5 od Zakonot ozna~en vo t. 2 na ovoj predlog.
4. Sudot da ja otfrli inicijativata za me|usebnata soglasnost
na ~l. 28 st. 1 t. 8 i 9 i ~l. 29 st. 1 t. 4 i 5 od Zakonot za prosvetnata
inspekcija so ~l. 1 st. 1 i 2 od Zakonot za rabotnite odnosi i so ~l. 1
st. 1 i 2 od Kolektivniot dogovor za srednoto obrazovanie vo Republika
Makedonija.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 28 alineite 1 i 2 i ~len 71
od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br.70/1992) na sednicata odr`ana na
21 oktomvri 2009 godina, donese
196
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 28 stav 1 to~kite 8 i 9 od Zakonot za prosvetnata inspekcija
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 52/2005 i 81/2008).
2. SE OTFRLA inicijativata za:
a) ocenuvawe na ustavnosta na ~len 29 stav 1 to~kite 4 i 5 od
Zakonot ozna~en vo to~ka 1 na ova re{enie i
b) me|usebnata soglasnost na ~len 28 stav 1 to~kite 8 i 9 i ~len
29 stav 1 to~kite 4 i 5 od Zakonot za prosvetnata inspekcija so ~len 1
stavovite 1 i 2 od Zakonot za rabotnite odnosi i so ~len 1 stavovite 1
i 2 od Kolektivniot dogovor za srednoto obrazovanie vo Republika
Makedonija.
3. Mislim Da~i od Debar, na Ustavniot sud na Republika Makedonija
mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na
ustavnosta na odredbite od Zakonot ozna~en vo to~ka 1 od ova re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata, osporenite odredbi
bile vo sprotivnost so ~len 32 stav 5 od Ustavot, odnosno so ~len 1
stavovite 1 i 2 od Zakonot za rabotnite odnosi i ~len 1 stavovite 1 i 2
od Kolektivniot dogovor za srednoto obrazovanie vo Republika Makedonija.
Imeno, osporenite odredbi, so koi se predviduvalo ovlastuvawe
na dr`avniot prosveten inspektor, odnosno ovlasteniot prosveten
inspektor pri vr{eweto na nadzor, da predlaga poveduvawe na disciplinska
postapka protiv vrabotenite vo dr`avnite i privatnite vospitno-obrazovni
ustanovi, u~eni~kite i studentskite domovi, visokoobrazovnite
i nau~nite ustanovi, odnosno protiv vrabotenite vo vospitno-obrazovnite
ustanovi osnovani od op{tinata, odnosno gradot
Skopje i da predlaga otstranuvawe od rabotnoto mesto vo slu~aite
utvrdeni so ovoj zakon, zna~ele dualizam vo reguliraweto na pravata i
obvrskite od raboten odnos, a posebno po odnos na odgovornosta na rabotnikot.
Spored podnositelot na inicijativata, zakonodavecot odno-

site vo oblasta na trudot, soglasno ~len 32 stav 5 od Ustavot, gi uredil
so Zakonot za rabotnite odnosi, so koj na edinstven na~in bile uredeni
pravata i obvrskite za site rabotnici i za sekoj rabotodava~ definiran
soglasno ~len 5 stav 1 to~ka 3 od Zakonot, koj vrabotuva
rabotnici vrz osnova na dogovor za vrabotuvawe. Vo ovaa smisla, so
Zakonot za rabotnite odnosi na op{t na~in bil reguliran i institutot
otstranuvawe od rabota, so utvrduvawe na slu~aite, odnosno pri-
~inite poradi koi rabotnikot mo`el da bide otstranet od rabota od
kaj rabotodava~ot.
Poradi navedeniot dualizam, se predlaga Ustavniot sud da gi
ukine osporenite odredbi kako neustavni.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 28 to~ka 8 od Zakonot
za prosvetnata inspekcija, dr`avniot prosveten inspektor pri
vr{eweto na nadzor e ovlasten da predlaga poveduvawe na disciplinska
postapka protiv vrabotenite vo dr`avnite i privatnite vospitnoobrazovni
ustanovi, u~eni~kite i studentskite domovi, visokoobrazovnite
i nau~nite ustanovi, a spored to~kata 9 na istiot ~len, toj e
ovlasten da predlaga otstranuvawe od rabotnoto mesto vo slu~aite
utvrdeni so ovoj zakon.
Spored ~len 29 to~ka 4 na istiot zakon, ovlasteniot prosveten
inspektor pri vr{eweto na nadzor e ovlasten da predlaga poveduvawe
na disciplinska postapka protiv vrabotenite vo vospitno-obrazovnite
ustanovi osnovani od op{tinata, odnosno gradot Skopje, a spored
to~ka 5 na istiot ~len, toj e ovlasten da predlaga otstranuvawe od
rabotnoto mesto vo slu~aite utvrdeni so ovoj zakon.
5. Soglasno ~len 110 alineja 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot
i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so
Ustavot i so zakonite.
Spored ~len 32 stav 5 od Ustavot, ostvaruvaweto na pravata na
vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektiven
dogovor.
Soglasno ~len 1 od Zakonot za prosvetnata inspekcija, so ovoj
zakon se ureduvaat organizacijata, nadle`nostite i ovlastuvawata na
prosvetnata inspekcija, {to ja vr{i Dr`avniot prosveten inspektorat
i ovlastenite inspektori na op{tinata i na gradot Skopje (vo natamo{niot
tekst: prosvetni inspektori). Vr{eweto prosveten inspekciski
nadzor, spored ~len 2 na istiot zakon, opfa}a nadzor na kvalitetot
na obrazovniot proces i efektivnosta preku evaluacija na rabotata
na vospitno-obrazovnite ustanovi vo osnovnoto i srednoto
obrazovanie i vr{ewe nadzor nad primenata na zakonite, drugite propisi
i op{ti akti od oblasta na vospitanieto i obrazovanieto. Prosveten
inspekciski nadzor se vr{i vo: osnovnite u~ili{ta, srednite
u~ili{ta, detskite gradinki, ustanovite za obrazovanie na vozrasnite,
ustanovite za obrazovanie i osposobuvawe na u~enici so pos-
197

ebni obrazovni potrebi (vo natamo{niot tekst: vospitno-obrazovni
ustanovi). Vo visokoobrazovnite i vo nau~nite ustanovi inspekciski
nadzor se vr{i nad primenata na zakonite so koi se ureduva visokoobrazovnata
i nau~nata dejnost, za pra{awa utvrdeni so ovoj zakon.
Inspekciski nadzor se vr{i i nad izvr{uvaweto na zakonite, drugite
propisi i akti so koi se ureduvaat u~eni~kite i studentskite domovi.
Ovlastuvawata i odgovornostite na prosvetniot inspektor se
utvrdeni vo ~lenovite 28 i 29 na ovoj zakon. Taka, vo ~len 28, pome|u
drugite ovlastuvawa na dr`avniot prosveten inspektor pri vr{eweto
na nadzor, se utvrduva ovlastuvawe da predlaga poveduvawe na disciplinska
postapka protiv vrabotenite vo dr`avnite i privatnite vospitno-obrazovni
ustanovi, u~eni~kite i studentskite domovi, visokoobrazovnite
i nau~nite ustanovi (to~ka 8) i da predlaga otstranuvawe
od rabotnoto mesto vo slu~aite utvrdeni so ovoj zakon (to~ka 9).
So ~len 29 na ovoj zakon, pome|u drugoto, ovlasteniot prosveten
inspektor pri vr{eweto na nadzor e ovlasten da predlaga poveduvawe
na disciplinska postapka protiv vrabotenite vo vospitno-obrazovnite
ustanovi osnovani od op{tinata,odnosno gradot Skopje (to~ka
4) i da predlaga otstranuvawe od rabotnoto mesto vo slu~aite utvrdeni
so ovoj zakon (to~ka 5).
Soglasno ~len 30 od ovoj zakon, prosvetniot inspektor predlaga
do rakovodniot organ na vospitno-obrazovnata ustanova, u~eni~kiot
i studentskiot dom, visokoobrazovnata i nau~nata ustanova,
merka otstranuvawe na vraboten od rabotno mesto ako vrz osnova na
fakti pri vr{ewe na nadzorot utvrdil deka postoi osnovano somnenie
deka nastavnik i drugi vraboteni vo vospitno-obrazovniot proces
storile povreda so toa {to:
- se zavisnici od droga, odnosno alkohol,
- naveduvaat u~enici, studenti za u`ivawe na droga ili na konzumirawe
alkohol ili na istite im prodavale droga ili alkohol,
- ne prezema merki za spre~uvawe na u~enicite i studentite od
u`ivawe na droga, odnosno konzumirawe alkohol, dokolku znaele za
vakva pojava vo vospitno-obrazovnite ustanovi,
- vr{at fizi~ko i psihi~ko maltretirawe vrz deca, u~enici i
studenti,
- naveduvaat kon seksualna zloupotreba ili seksualno zloupotrebuvaat
u~enik, student ili vraboten i
- pravat povreda pri naplatuvawe i raspredelba na finansiskite
sredstva.
Prosvetniot inspektor do organot koj go izbira direktorot na
vospitno-obrazovnata ustanova, visoko-obrazovnata i nau~nata ustanova,
u~eni~kiot i studentskiot dom predlaga merka otstranuvawe od
rabotnoto mesto, ako vrz osnova na fakti pri vr{eweto na nadzorot
utvrdil deka postoi osnovano somnevawe deka direktorot storil povreda
od stavot 1 na ovoj ~len.
198

Spored ~len 31 od Zakonot, za izvr{eniot nadzor, utvrdenite
sostojbi, prezemenite dejstva i prezemenite merki, prosvetniot inspektor
sostavuva zapisnik. Dokolku prosvetniot inspektor utvrdi deka
ne se primenuvaat zakonite, propisite i drugite akti, donesuva re{enie
so koe se nareduva izvr{uvawe na opredeleni merki vo odreden
rok koj go opredeluva inspektorot, a koj rok ne mo`e da bide podolg od
15 dena od denot na donesuvaweto na re{enieto. Zapisnikot i re{enieto
dr`avniot prosveten inspektor gi dostavuva do vospitno-obrazovnata
ustanova, u~eni~kiot i studentskiot dom, visokoobrazovnata i
nau~nata ustanova kade {to e izvr{en inspekciskiot nadzor, do Ministerstvoto
za obrazovanie i nauka i do direktorot na Dr`avniot prosveten
inspektorat, vo rok od 15 dena od denot na izvr{eniot inspekciski
nadzor. Zapisnikot i re{enieto ovlasteniot prosveten inspektor
gi dostavuva do vospitno-obrazovnata ustanova, u~eni~kiot dom
kade {to e izvr{en inspekciskiot nadzor, do sovetot na op{tinata,
odnosno Sovetot na gradot Skopje, vo rok od 15 dena od denot na izvr-
{eniot inspekciski nadzor. Ustanovata od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len
vo koja {to e izvr{en nadzorot e dol`na za prezemenite merki za otstranuvawe
na nedostatocite vo rabotata naredeni so re{enieto da go
izvesti nadle`niot inspektor vo dadeniot rok od denot na priemot na
re{enieto.
Od navedenata zakonska regulativa proizleguva deka Zakonot
za prosvetnata inspekcija e vo funkcija na definirawe i precizirawe
na organizacijata, nadle`nostite i ovlastuvawata na prosvetnata inspekcija
{to ja vr{i Dr`avniot prosveten inspektorat i ovlastenite
inspektori na op{tinata i na gradot Skopje, vo odnos na nadzorot nad
kvalitetot na obrazovniot proces i efektivnosta preku evaluacija na
rabotata na osnovnite u~ili{ta, srednite u~ili{ta, detskite gradinki,
ustanovite za obrazovanie na vozrasnite, ustanovite za obrazovanie
i osposobuvawe na u~enici so posebni obrazovni potrebi, preku
inspekciski nadzor vo visokoobrazovnite i vo nau~nite ustanovi nad
primenata na zakonite so koi se ureduva visokoobrazovnata i nau~nata
dejnost za pra{awa utvrdeni so ovoj zakon, kako i preku inspekciski
nadzor nad izvr{uvaweto na zakonite, drugite propisi i akti so koi se
ureduvaat u~eni~kite i studentskite domovi. Vo taa smisla, zakonodavecot
propi{al i ovlastuvawa za prosvetnite inspektori da
predlagaat poveduvawe na disciplinska postapka protiv vrabotenite
vo dr`avnite i privatnite vospitno-obrazovni ustanovi, u~eni~kite i
studentskite domovi, visokoobrazovnite i nau~nite ustanovi i
vospitno-obrazovnite ustanovi osnovani od op{tinata, odnosno gradot
Skopje i da predlagaat otstranuvawe od rabotnoto mesto na nastavnik
i drugi vraboteni vo vospitno-obrazovniot proces vo slu~aite
utvrdeni so ~len 30 na ovoj zakon. Za izvr{eniot nadzor, utvrdenite
sostojbi, prezemenite dejstva i prezemenite merki, prosvetniot inspektor
sostavuva zapisnik koj go dostavuva do vospitno-obrazovnata ust-
199

anova, u~eni~kiot i studentskiot dom, visokoobrazovnata i nau~nata
ustanova kade {to e izvr{en nadzorot, do Ministerstvoto za obrazovanie
i nauka i do direktorot na Dr`avniot prosveten inspektorat,
koi prezemaat natamo{ni merki vo ramkite na svoite ovlastuvawa.
Osporenite merki koi gi predlaga prosvetniot inspektor za
nadminuvawe na konstatiranite povredi i propusti pri vr{ewe na
inspekciski nadzor nad rabotata vo opredelenite vospitno-obrazovni
ustanovi, a koi zna~at predlog za poveduvawe postapka za otstranuvawe
na rabotnik od rabotno mesto vo zakonski propi{ana postapka,
se vo soglasnost so ustavnata odredba na koja se povikuva podnositelot
na inicijativata (~len 32 stav 5 od Ustavot), a spored koja ostvaruvaweto
na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat
so zakon i so kolektiven dogovor. Imeno, tokmu vakvata ustavna opredelba
bila osnov zakonodavecot, vo poseben zakon so koj ja ureduva prosvetnata
inspekcija, da gi opredeli slu~aite koga mo`e da bide otstranet
od rabota nastavnik ili drugo lice vraboteno vo obrazovnovospitniot
proces.
Faktot {to so Zakonot za rabotnite odnosi, kako lex generalis,
se ureduvaat rabotnite odnosi i pravata i obvrskite na rabotnicite
i rabotodava~ite, vo koja smisla i odgovornosta na rabotnikot,
ne pretstavuva pre~ka zakonodavecot vo ramkite na svoite ustavni
ovlastuvawa (~len 68 stav 1 alineja 2 od Ustavot) so drugi zakoni da
douredi odredeni pra{awa, kako {to vpro~em e i slu~ajot so predmetniot
zakon i toa ne pretstavuva povreda na Ustavot.
Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot oceni deka se neosnovani navodite
vo inicijativata deka so osporenite zakonski odredbi so koi se
propi{uva ovlastuvawe za prosvetniot inspektor da predlo`i otstranuvawe
od rabotnoto mesto na nastavnik i drugi vraboteni vo vospitno-obrazovniot
proces vo slu~aite utvrdeni so ovoj zakon, se voveduval
dualizam vo zakonskata regulativa od oblasta na rabotnite odnosi,
vo delot za odgovornosta na rabotnikot, kako pra{awe koe bilo uredeno
so Zakonot za rabotnite odnosi, na edinstven i op{t na~in za
site vraboteni i rabotodava~i, poradi {to ne go postavi pra{aweto
za soglasnosta na ovie odredbi so ~len 32 stav 5 od Ustavot,.
6. Spored ~len 28 alineite 1 i 2 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne
e nadle`en da odlu~uva za baraweto ili ako za istata rabota ve}e
odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.
Ustavniot sud, so Re{enie U. br. 67/2007, pokraj drugoto, ja cenel
ustavnosta i na ~len 29 od Zakonot za prosvetnata inspekcija, od
aspekt na pra{aweto dali odredeni pra{awa koi ve}e bile uredeni so
Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava
mo`ele podocna poinaku da se ureduvaat ili preureduvaat so Zakonot
za prosvetnata inspekcija i dali ovlastenite inspektori na op{tinata
i na gradot Skopje, imale ustavna osnova za vr{ewe na navede-
200

niot nadzor, propi{an so ovoj zakon, pri {to ocenil deka ne postojat
elementi na neustavnost na istata. So ogled na toa {to istiot ~len od
Zakonot povtorno se osporuva so ovaa inicijativa, od pri~ini navedeni
i obrazlo`eni vo to~ka 5 na ova re{enie, za koi, spored Sudot, ne
postojat elementi na neustavnost na ovaa odredba, Sudot oceni deka se
ispolneti uslovite od ~len 28 alineja 2 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija, za otfrlawe na inicijativata za ocenuvawe
na ustavnosta na ~len 29 od Zakonot za prosvetnata inspekcija.
Navodite vo inicijativata deka osporenite odredbi od Zakonot
za prosvetnata inspekcija bile vo sprotivnost so ~len 1 stavovite 1 i
2 od Zakonot za rabotnite odnosi i so ~len 1 stavovite 1 i 2 od Kolektivniot
dogovor za srednoto obrazovanie vo Republika Makedonija,
vsu{nost pretstavuvaat barawe za ocena na me|usebnata soglasnost na
dva zakona, odnosno za soglasnost na zakon so kolektiven dogovor. Trgnuvaj}i
od sodr`inata na ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija,
a vo kontekst na iznesenite navodi od inicijativata, Ustavniot
sud ne e nadle`en da ja ocenuva me|usebnata usoglasenost na odredbi
od dva zakona, odnosno soglasnosta na zakon so kolektiven dogovor,
poradi {to Sudot oceni deka se ispolneti uslovite od ~len 28 alineja
1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija, za otfrla -
we na inicijativata vo ovoj del.
7. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2
od ova re{enie.
8. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot, d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.
201

202

15. U. br. 175/2009 (21. 10. 2009)
Osporen akt
^len 17 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za
privatizacija i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost
("SV RM," br. 165/2008).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata so osporenata odredba od Zakonot
bila sozdadena takva pravna situacija, odnosno mo`nost zakonot
da se primenuva retroaktivno, odnosno istiot imal poratno dejstvo
bidej}i daval mo`nost istiot da se primenuva i pred negovoto objavuvawe
i vleguvawe vo sila. Imeno, ova od pri~ina {to, spored inicijativata
so osporeniot ~len se sozdavala pravna situacija, odnosno mo`nost
zakonot da se primenuval i na odnosi - barawa koi bile podneseni
pred negovoto vleguvawe vo sila, so {to zakonot imal povratno dejstvo.
Od navedenite pri~ini, podnositelot na inicijativata, smeta
deka so osporeniot ~len se povreduval principot na vladeeweto na
pravoto - ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot i principot na zabrana na povratno
dejstvo na zakonite, utvrden vo ~l. 52 st. 4 od Ustavot.
Sodr`ina na osporeniot ~len od Zakonot
^len 17
Zapo~natite postapki za privatizacija na grade`no zemji{te
vo dr`avna sopstvenost soglasno so Zakonot za privatizacija i zakup
na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost ("SV RM," br. 4/2005 i
13/ 2007), }e prodol`at spored odredbite na ovoj zakon.
Zapo~natite postapki po barawa za otu|uvawe na grade`noto
izgradeno zemji{te vo sopstvenost na Republika Makedonija, soglasno
so Uredbata za na~inot i postapkata za otu|uvawe na grade`no izgradeno
zemji{te sopstvenot na Republika Makedonija ("SV RM," br. 13/
2003, 59/2003, 84/2003, 20/2004, 43/2004 i 69/2004), do vleguvaweto vo sila
na odredbite na ovoj zakon.
Zapo~natite postapki po barawa za otu|uvwe na grade`no izgradeno
zemji{te soglasno Uredbata za na~inot i postapkata za otu|uvawe
na grade`no izgradeno zemji{te sopstvenot na Republika Make-
203

donija ("SV RM," br. 13/2003, 59/2003, 84/2003, 20/2004, 43/2004 i 69/
2004), }e prodol`at spored Uredbata, ako:
- baratelite go platile danokot na promet na nedvi`nosti i
prava i e isplatena cenata na zemji{teto,
- baratelite primile arhivski zaveden dogovor od Ministerstvoto
za finansii, zaradi pla}awe na danok na promet na nedvi`nosti
i cena za zemji{teto i ako go platat vo rokot opredelen vo dogovorot,
odnosno do 31 mart 2009 godina, dokolku ne e opredelen rok vo
dogovorot i
- vo slu~aite od al. 1 i 2 na ovoj ~len e vo tek ostavinska postapka
ili treba da se vodi ostavinska postapka za baratelot.
Pravno mislewe
Edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot e i vladeeweto na
pravoto.
Spored ~l. 52 st. 4 od Ustavot zakonite i drugite propisi ne mo-
`at da imaat povratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga toa e
popovolno za gra|anite.
Zakonot za privatizacija i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna
sopstvenost e doneen na sednicata na Sobranieto na Republika
Makedonija odr`ana na 12 januari 2005 godina, a e objaven vo "SV RM,"
br. 4/2005 od 17 januari 2005 godina.
Spored ~l. 1 od navedeniot Zakon, so ovoj zakon se ureduva privatizacijata,
dolgotrajniot zakup, vremeniot zakup, odzemaweto i prestanuvaweto
na pravata na koristewe na grade`noto zemji{te vo dr`avna
sopstvenost, na koe pravo na koristewe imaat fizi~ki i pravni
lica (predmet na Zakonot).
Ovoj Zakonot pretrpel pove}e izmeni, a posledna izmena e sodr`ana
vo sega osporeniot Zakon za privatizacija i zakup na grade`no
zemji{te vo dr`avna sopstvenost ("SV RM," br. 165/2008) od 30 dekemvri
2008 godina.
Osporeniot ~l. 17 od Zakonot, predviduva deka zapo~natite postapki
za privatizacija na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost
soglasno so Zakonot za privatizacija i zakup na grade`no zemji{te vo
dr`avna sopstvenost ("SV RM," br. 4/2005 i 13/2007), }e prodol`at spored
odredbite na ovoj zakon.
Zapo~natite postapki po barawa za otu|uvawe na grade`noto
izgradeno zemji{te vo sopstvenost na Republika Makedonija, soglasno
so Uredbata za na~inot i postapkata za otu|uvawe na grade`no izgradeno
zemji{te sopstvenot na Republika Makedonija ("SV RM," br.
13/2003, 59/2003, 84/2003, 20/2004, 43/2004 i 69/2004), do vleguvaweto vo
sila na odredbite na ovoj zakon.
204

Zapo~natite postapki po barawa za otu|uvwe na grade`no izgradeno
zemji{te soglasno Uredbata za na~inot i postapkata za otu|uvawe
na grade`no izgradeno zemji{te sopstvenot na Republika Makadonija
("SV RM," br. 13/2003, 59/2003, 84/2003, 20/2004, 43/2004 i 69/
2004), }e prodol`at spored Uredbata, ako:
- baratelite go platile danokot na promet na nedvi`nosti i
prava i e isplatena cenata na zemji{teto,
- baratelite primile arhivski zaveden dogovor od Ministerstvoto
za finansii, zaradi pla}awe na danok na promet na nedvi`nosti
i cena za zemji{teto i ako go platat vo rokot opredelen vo dogovorot,
odnosno do 31 mart 2009 godina, dokolku ne e opredelen rok vo
dogovorot i
- vo slu~aite od al. 1 i 2 na ovoj ~len e vo tek ostavinska postapka
ili treba da se vodi ostavinska postapka za baratelot.
Spored ~l. 18 od istiot Zakon, ovoj zakon vleguva vo sila osmiot
den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" - 6 januari 2009 godina.
Od analizata na navedenite ustavni i zakonski odredbi, a vo korelacija
so navodite sodr`ani vo inicijativata, smetame deka so osporeniot
~len od Zakonot ne e propi{ana retroaktivna primena na Zakonot,
poradi {to nemo`e da se prifati tvrdeweto vo inicijativata
deka so osporeniot ~len se povreduval principot na vladeewe na pravoto
i principot na zabrana na povratnoto dejstvo na zakonite, utvrden
vo ~l. 52 st. 4 od Ustavot.
Imeno, ova od pri~ina {to so osporeniot ~len se predviduva
zapo~natite postapki ({to zna~i ne zavr{eni) }e prodol`at (vo
idnina) spored odredbite na ovoj zakon. Stavot 1 od ovoj ~len na Zakonot
gi regulira zapo~natite postapki za privatizacija na grade`noto
semji{te vo dr`avna sopstvenost, a st. 2, pak, od istiot ~len na zakonot
gi regulira zapo~natite postapki po barawe za otu|uvawe na grade`noto
izgradeno zemji{te vo sopstvenost na Republika Makedonija,
soglasno so Uredbata za na~inot i postapkata za otu|uvawe na grade`no
izgradeno zemji{te sopstvenost na Republika Makedonija ("SV
RM," br. 13/2003, 59/2003, 84/2003, 20/2004, 43/2004, 43/2004 i 69/2004).
Ottuka, nemo`e da se prifati tvrdeweto vo inicijativata deka osporeniot
~len na Zakonot ima povratno dejstvo, bidej}i postapkite za
privatizacija i postapkite po barawe za otu|uvawe se vo tek, sî u{te
traat i so izmenuvaweto i dopolnuvaweto na Zakonot, e soglasno primena
na Zakonot po koj se vodi postapkata koja vo momentot ima karakter
na pozitivna zakonska regulativa, odnosno istata gi obvrzuva
organite ve}e zapo~natite postapki da gi prodol`at so primena na
izmenite na Zakonot koj se odnesuva na predmetnata materija. Vpro-
~em, pravilo e vo pravoto deka dokolku vo tekot na postapkata se izmeni
zakonot edna{ ili pove}e pati, }e se primenuva poblagiot zakon.
205

Vo st. 3 od ~l. 17 na Zakonot, zakonodavecot, so pravo, napravil
isklu~ok po odnos na delegiraweto na Uredbata (st. 2) odnosno na primenata
na Zakonot vo slu~ai koga baratelite go platile danokot na
promet na nedvi`nosti i prava i e isplatena cenata na zemji{teto
baratelite primile arhivski zaveden dogovor od Ministerstvoto za
finansii, zaradi pla}awe danok na promet na nedvi`nosti i cena za
zemji{teto i ako go platat vo rokot opredelen vo dogovorot, odnosno
do 31 mart 2009 godina, dokolku ne e opredelen rok vo dogovorot i vo
slu~aite od alineite 1 i 2 na ovoj ~len e vo tek ostavinska postapka
ili treba da se vodi ostavinska postapka za baratelot.
Od navedenoto jasno proizleguva deka odredbite od ovoj zakon
se odnesuvat samo na onie postapki koi se u{te traat i se vvo opredelena
faza od postapkata i sî u{te nemaat svoja zavr{nica, poradi {to
zakonskata formulacija na osporeniot Zakon, spored na{e misewe, ne
e vo sprotivnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, odnosno so nea ne se povreduva
princiot na vladeewe na pravoto i istata nema povratno dejstvo,
kako {to tvrdi podnositelot na inicijativata.
Imeno, nejzinata va`nost e za vo idnina, odnosno po nejzinoto
vleguvawe vo sila. Spored na{e mislewe, primenata na Zakonot e jasno
opredelena (~l. 18), a toa e po vleguvaweto vo sila na Zakonot i od
ustavnopraven aspekt ne mo`e da se problematizira osporenata odredba
vo odnos na nejzinoto va`ewe i primenata koe nema povratno dejstvo.
So ogled na navedena ustavno sudska analiza, p r e d l a g a m e
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe, i
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 17 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za privatizacija
i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost ("SV
RM," br. 165/2008).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na
~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br.70/1992) na sednicata odr`ana na 21 oktomvri
2009 godina, donese
206
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 17 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za privatizacija
i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br.165/2008).
2. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika

Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~lenot od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova
re{enie.
Spored navodite vo inicijativata so osporenata odredba od
Zakonot bila sozdadena takva pravna situacija, odnosno mo`nost zakonot
da se primenuva retroaktivno, odnosno istiot imal povratno dejstvo
bidej}i daval mo`nost istiot da se primenuva i pred negovoto
objavuvawe i vleguvawe vo sila. Imeno, ova od pri~ina {to, spored
inicijativata so osporeniot ~len se sozdavala pravna situacija, odnosno
mo`nost zakonot da se primenuva i na odnosi - barawa koi bile podneseni
pred negovoto vleguvawe vo sila, so {to zakonot imal povratno
dejstvo.
Od navedenite pri~ini, podnositelot na inicijativata, smeta
deka so osporeniot ~len se povreduval principot na vladeeweto na
pravoto - ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot i principot na zabrana na
povratno dejstvo na zakonite, utvrden vo ~len 52 stav 4 od Ustavot.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 17 od Zakonot, zapo~natite
postapki za privatizacija na grade`no zemji{te vo dr`avna
sopstvenost soglasno so Zakonot za privatizacija i zakup na grade`no
zemji{te vo dr`avna sopstvenost ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 4/2005 i 13/2007), }e prodol`at spored odredbite na
ovoj zakon.
Zapo~natite postapki po barawa za otu|uvawe na grade`noto
izgradeno zemji{te vo sopstvenost na Republika Makedonija, soglasno
so Uredbata za na~inot i postapkata za otu|uvawe na grade`no izgradeno
zemji{te sopstvenost na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija, br.13/2003, 59/2003, 84/2003, 20/2004, 43/
2004 i 69/2004), do vleguvaweto vo sila na odredbite na ovoj zakon.
Zapo~natite postapki po barawa za otu|uvwe na grade`no izgradeno
zemji{te soglasno Uredbata za na~inot i postapkata za otu|uvawe
na grade`no izgradeno zemji{te sopstvenot na Republika Makedonija
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 13/2003, 59/
2003, 84/2003, 20/2004, 43/2004 i 69/2004), }e prodol`at spored Uredbata,
ako:
- baratelite go platile danokot na promet na nedvi`nosti i
prava i e isplatena cenata na zemji{teto,
- baratelite primile arhivski zaveden dogovor od Ministerstvoto
za finansii, zaradi pla}awe na danok na promet na nedvi`nosti
i cena za zemji{teto i ako go platat vo rokot opredelen vo dogovorot,
odnosno do 31 mart 2009 godina, dokolku ne e opredelen rok vo
dogovorot i
- vo slu~aite od alineite 1 i 2 na ovoj ~len e vo tek ostavinska
postapka ili treba da se vodi ostavinska postapka za baratelot.
4. Edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija spored ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot e i vlade-
207

eweto na pravoto.
Spored ~len 52 stav 4 od Ustavot zakonite i drugite propisi ne
mo`at da imaat povratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga
toa e popovolno za gra|anite.
Zakonot za privatizacija i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna
sopstvenost e donesen na sednicata na Sobranieto na Republika
Makedonija odr`ana na 12 januari 2005 godina, a e objaven vo „Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija“ br.4/2005 od 17 januari 2005 godina.
Spored ~lenot 1 od navedeniot Zakon, so ovoj zakon se ureduva
privatizacijata, dolgotrajniot zakup, vremeniot zakup, odzemaweto i
prestanuvaweto na pravata na koristewe na grade`noto zemji{te vo
dr`avna sopstvenost, na koe pravo na koristewe imaat fizi~ki i pravni
lica (predmet na Zakonot).
Zakonot pove}epati e izmenuvan i dopolbuvan, a posledna
izmena e sodr`ana vo sega osporeniot Zakon za privatizacija i zakup
na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost („Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija“ br.165/2008) od 30 dekemvri 2008 godina.
Osporeniot ~len 17 od Zakonot, predviduva deka zapo~natite
postapki za privatizacija na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost
soglasno so Zakonot za privatizacija i zakup na grade`no zemji{te
vo dr`avna sopstvenost ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 4/2005 i 13/2007), }e prodol`at spored odredbite na ovoj
zakon. Ponatamu se ureduva pra{aweto na zapo~natite postapki po
barawe za otu|uvawe na grade`no izgradeno zemji{te.
Spored ~len 18 od istiot Zakon, ovoj zakon vleguva vo sila
osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," - 6 januari 2009 godina.
Od analizata na navedenite ustavni i zakonski odredbi, a vo korelacija
so navodite sodr`ani vo inicijativata, smetame deka so osporeniot
~len od Zakonot ne e propi{ana retroaktivna primena na Zakonot,
poradi {to ne mo`e da se prifati tvrdeweto vo inicijativata
deka so osporeniot ~len se povreduval principot na vladeeweto na
pravoto i principot na zabrana na povratnoto dejstvo na zakonite,
utvrden vo ~lenot 52 stav 4 od Ustavot. Imeno, ova od pri~ina {to so
osporeniot ~len se predviduva zapo~natite postapki ({to zna~i ne
zavr{eni) }e prodol`at (vo idnina) spored odredbite na ovoj zakon.
Stavot 1 od ovoj ~len na Zakonot gi regulira zapo~natite postapki za
privatizacija na grade`noto semji{te vo dr`avna sopstvenost, a stavot
2, pak, od istiot ~len na Zakonot gi regulira zapo~natite postapki
po barawe za otu|uvawe na grade`noto izgradeno zemji{te vo sopstvenost
na Republika Makedonija, soglasno so Uredbata za na~inot i
postapkata za otu|uvawe na grade`no izgradeno zemji{te sopstvenost
na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 13/2003, 59/2003, 84/2003, 20/ 2004, 43/2004, 43/2004 i 69/2004).
Ottuka, nemo`e da se prifati tvrdeweto vo inicijativata deka ospor-
208

eniot ~len na Zakonot ima povratno dejstvo, bidej}i postapkite za
privatizacija i postapkite po barawe za otu|uvawe se vo tek, se u{te
traat i izmenuvaweto i dopolnuvaweto na Zakonot, vsu{nost e primena
na zakonot po koj se vodi postapkata koja vo momentot ima karakter
na pozitivna zakonska regulativa, odnosno istata gi obvrzuva
organite ve}e zapo~natite postapki da gi prodol`at so primena na
izmenite na Zakonot.
Vo stavot 3 od ~lenot 17 na Zakonot, zakonodavecot, so pravo,
napravil isklu~ok po odnos na delegiraweto na Uredbata (stav 2)
odnosno na primenata na Zakonot vo slu~ai koga baratelite go platile
danokot na promet na nedvi`nosti i prava i e isplatena cenata na
zemji{teto baratelite primile arhivski zaveden dogovor od Ministerstvoto
za finansii, zaradi pla}awe danok na promet na nedvi`nosti
i cena za zemji{teto i ako go platat vo rokot opredelen vo dogovorot,
odnosno do 31 mart 2009 godina, dokkolku ne e opredelen rok vo
dogovorot i vo slu~aite od alineite 1 i 2 na ovoj ~len e vo tek ostavinska
postapka ili treba da se vodi ostavinska postapka za baratelot.
Od navedenoto jasno proizleguva deka odredbite od ovoj zakon
se odnesuvat samo na onie postapki koi se u{te traat i se vo opredelena
faza od postapkata i nemaat se u{te svoja zavr{nica, poradi
{to zakonskata formulacija na osporeniot Zakon, spored Sudot, ne e
vo sprotivnost so ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, odnosno so nea ne
se povreduva princiot na vladeewe na pravoto i istata nema povratno
dejstvo, kako {to tvrdi podnositelot na inicijativata. Imeno, va`nosta
e za vo idnina, odnosno po nejzinoto vleguvawe vo sila. Spored
Sudot, primenata na Zakonot e jasno opredelena (~len 18), a toa e po
vleguvaweto vo sila na Zakonot poradi {to od od ustavnopraven aspekt
ne mo`e da se problematizira osporenata odredba vo odnos na nejzinoto
va`ewe i primenata koe nema povratno dejstvo.
5. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.
209

210

16. U. br. 119/2009 (21. 10. 2009)
Osporen akt
^len 24 od Zakonot za biroto za razvoj na obrazovanieto ("SV
RM, br. 37/2006 i 142/2008)
Pri~ini za osporuvawe
Spored podnositelot na inicijativata, obvrskata {to proizleguvala
od osporeniot ~l. 24 st. 1 od Zakonot im se nametnuvala samo
na postojnite stru~ni dr`avni slu`benici na Biroto koi ne gi ispolnuvale
posebnite uslovi od ~l. 17 na ovoj zakon, {to pretstavuvalo
prekumerno ograni~uvawe na nivnite prava i slobodi, a istovremeno
pretstavuvala zagrozuvawe na nivnata pravna sigurnost, kako element
na vladeeweto na pravoto.
Imeno, ovoj ~len vo celina, sam po sebe ne sozdaval ednakvost
me|u vrabotenite vo Biroto za razvoj na obrazovanieto.
Poradi toa, podnositelot na inicijativata smeta deka osporeniot
~l. 24 od Zakonot ne bil vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 9, ~l.
32 st. 1 i 2, ~l. 51 i ~l. 52 st. 4 od Ustavot na Republika Makedonija i
predlaga Ustavniot sud da povede postapka za negovata ustavnost.
Sodr`ina na osporeniot ~len
^len 24
Postojnite stru~ni dr`avni slu`benici na Biroto koi ne gi
ispolnuvaat posebnite uslovi od ~lenot 17 na ovoj zakon, se dol`ni vo
rok od dve godini od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon da gi
ispolnat posebnite uslovi, vo sprotivno im prestanuva rabotniot
odnos.
Odredbite od stavot 1 na ovoj ~len ne se odnesuvaat na stru~nite
dr`avni slu`benici ako na denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon
imaat u{te pet godini do ostvaruvawe na pravoto na starosna penzija.
(osporeni se dvata stava)
Ustavnosudska praktika
Ustavniot sud na Republika Makedonija vo pove}e svoi odluki
izrazil stav po ova pra{awe (U. br. 71/2005, U. br. 73/2005 i drugi).
211

1. Ustavniot sud so Re{enie U. br. 71/2005 od 28 dekemvri 2005
godina ne povede postapka za ~len 153-b stav 1 i stav 2 od Zakonot za
zdravstvena za{tita ("SV RM," br. 38/1991, 46/1993, 55/1995, 10/2004 i
84/2005)
Vo obrazlo`enieto na Odlukata Sudot navel deka: Imaj}i go
predvid iznesenoto, vo kontekst na vidovite na profesiite (farmacevti
i lekari), Sudot oceni deka zakonodavecot so toa {to ne predvidel
farmacevtite da se steknuvaat so osnovna licenca za rabota i so
toa {to im dava mo`nost da specijaliziraat samo po zavr{en fakultet
i pripravni~ki sta`, ne go povredil na~eloto na ednakvost, odnosno
deka farmacevtite ne se dovedeni vo ponepovolna polo`ba vo
odnos na zdravstvenite rabotnici so visoko obrazovanie od oblasta na
medicinata i stomatologijata, koi imale prava priznati so zavr{uvaweto
na fakultetot da ja obavuvaat soodvetnata profesija.
2. Ustavniot sud so Re{enie U. br. 73/2005 od 5 oktomvri 2005
godina ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~lenot 30 vo
vrska so ~l. 153-b stav 3, 153-|, 153-e, 153-`, 153-z, 153-y i 153-j i ~l. 45
od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za zdravstvena
za{tita ("SV RM," br. 10/2004).
Vo obrazlo`enieto na Odlukata Sudot navel deka: Imaj}i predvid
deka ograni~uvaweto na va`eweto na licencite za rabota, so mo-
`nost za obnovuvawe, kako i nivnoto vremeno ili trajno odzemawe se
odnesuva za site zdravstveni rabotnici so visoko obrazovanie podednakvo
i pod isti uslovi utvrdeni so zakon, Sudot smeta deka osporenite
odredbi od Zakonot ne sozdavaat neednakvost me|u zdravstvenite
rabotnici nitu pak go ograni~uvaat nivnoto pravo na rabota i slobodniot
izbor na vrabotuvawe, poradi {to Sudot oceni deka ne mo`e
osnovano da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenite ~l.
153-b stav 3, 153-|, 153-e, 153-`, 153-z, 153-y i 153-j od Zakonot so ~l. 8 st.
1 al. 3, ~l. 9 i ~l. 32 st. 1 od Ustavot.
Sporno pravno pra{awe
Dali zakonodavecot so nepredviduvaweto za ispolnuvawe na posebnite
uslovi so cel na prodol`uvawe na rabotniot odnos za stru~nite
dr`avni slu`benici koi na denot na vleguvawe vo sila na Zakonot
imaat u{te pet godini do ostvaruvawe na pravoto na penzija go
povredil na~eloto na ednakvost.
Dali so uslovuvaweto postojnite stru~ni dr`avni slu`benici
na Biroto da mo`at da prodol`uvaat so rabotniot odnos samo dokolku
gi ispolnuvaat posebnite uslovi predvideni so ovoj Zakon ne se dovedeni
vo privilegirana polo`ba vo odnos na stru~nite dr`avni slu`benici
koi imaat u{te pet godini do ostvaruvawe na pravoto na starosna
penzija.
212

Pravno mislewe
Vo ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, kako temelna vrednost na ustavniot
poredok e utvrden principot na vladeewe na pravoto.
Spored ~l. 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija se
ednakvi vo slobodite i pravata, nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot
i zakonite se ednakvi.
Spored ~l. 32 st. 1 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota, sloboden
izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
bezbednost za vreme na privremena nevrabotenost. Spored st. 2 od ovoj
~len od Ustavot, sekomu, pod ednakvi uslovi, mu e dostapno sekoe rabotno
mesto, dodeka spored stavot 5 na istiot ~len, ostvaruvaweto na
vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektiven
dogovor.
Soglasno ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Soglasno so ~l. 52 od Ustavot, zakonite i drugite propisi se
objavuvaat pred da vlezat vo sila. Zakonite i drugite propisi se objavuvaat
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" najdocna vo rok
od sedum dena od denot na nivnoto donesuvawe. Zakonite vleguvaat vo
sila najrano osmiot den od denot na objavuvaweto, a po islku~ok, {to
go utvrduva Sobranieto, so denot na objavuvaweto. Zakonite i drugite
propisi ne mo`at da imaat povratno dejstvo, osven po islku~ok, vo slu-
~ai koga toa e popovolno za gra|anite.
Podnositelot vo inicijativata go osporuva ~l. 24 od Zakonot
so navodi koi se odnesuvaat na ustavnite vrednosti za za{tita na pravoto
na vrabotuvawe i sloboden izbor na rabotata i za{tita pri rabotatata,
me|utoa tie ne mo`at da dovedat do problematizirawe na zakonskata
odredba.
[to se odnesuva do pra{aweto za vladeewe na pravoto vo Republika
Makedonija i ednakvosta na gra|anite pred Ustavot i zakonite,
smetame deka i tie na~ela ne se povredeni.
Ottuka, nesporno e deka Sobranieto na Republika Makedonija,
kako nositel na zakonodavnata vlast, mo`e da donesuva zakoni, me|u
drugoto i za ureduvawe na pra{awa i odnosi povrzani so ostvaruvaweto
na ustavno utvrdenoto pravo na obrazovanie. Vo ramkite na ureduvaweto
na ovie pra{awa, zakonodavecot mo`e da gi propi{e i uslovite
pod koi se izveduva vospitno-obrazovnata dejnost vo osnovnoto, srednoto
i specijalisti~koto obrazovanie, obrazovanie na u~enicite so
posebni obrazovni potrebi i za obrazovanieto na vozrasnite, a vo taa
smisla Biroto za razvoj na obrazovanieto da organizira i sproveduva
aktivnosti za profesionalniot razvoj na vospitno-obrazovnite i ra-
213

otnite kadri kako {to vpro~em toa i go napravil so ~l. 5 od Zakonot
za biroto za razvoj na obrazovanieto.
So Zakonot za biroto za razvoj na obrazovanieto se ureduvaat
nadle`nostite na Biroto za razvoj na obrazovanieto, kako i drugi pra-
{awa od zna~ewe za razvojot i unapreduvaweto na vospitanieto i
obrazovanieto (~l. 1).
Spored ~l. 3 od Zakonot, Biroto svoite nadle`nosti gi izr{uva
vrz osnova na na~elata na zakonitost, stru~nost, odgovornost, efikasnost
i transarentnost. Spored st. 2 od ovoj ~len od Zakonot, vr{eweto
na rabotite od svojata nadle`nost, Biroto go zasnova vrz nau~ni
i stru~ni metodi vo vospitanieto i obrazovanieto i vrz osnova na
strate{kiot priod vo nivnoto sproveduvawe.
Spored ~l. 6 od Zakonot za biroto za razvoj na obrazovanieto vo
izvr{uvaweto na nadle`nostite utvrdeni so ovoj zakon Biroto:
1. mu predlaga na ministerot za obrazovanie i nauka koncepti
za razvoj na vospitno-obrazovniot sistem i mu predlaga nastavni planovi
i programi za predu~ili{noto, osnovnoto, srednoto i specijalisti~koto
obrazovanie, obrazovanie na u~enicite so posebni obrazovni
potrebi i za obrazovanieto na vozrasnite;
2. organizira i sproveduva aktivnosti za profesionalniot razvoj
na vospitno-obrazovnite i rakovodnite kadri;
3. vr{i i organizira istra`uvawa vo oblasta na obrazovanieto;
4. vr{i sovetodavna stru~na rabota za podobruvawe na kvalitetot
vo vospitno-obrazovnite ustanovi;
5. izrabotuva obrazovni standardi, standardi na postigawata na
u~enicite i sproveduva aktivnosti za vrednuvawe na postigawata na
u~enicite;
5. izrabotuva koncepcija za u~ebnik, programa za izdavawe na
u~ebnici i metodologija za stru~no vrednuvawe na rakopisi na u~ebnik
i za vrednuvawe na kvalitetot na u~ebnik;
6. vr{i izdava~ka dejnost povrzana so ravojot na vospitno-obrazovnata
dejnost i
7. vospostavuva i razviva informativno-dokumentaciski sistem
vo oblasta na obrazovanieto {to e vo negova nadle`nost.
Cenej}i deka stru~nite dr`avni slu`benici imaat odgovorna
rabota, a istovremeno se i neposredno povrzani so rabotata na nastavnicite
i u~enicite, vo ~l. 17 od Zakonot se predlagaat posebni uslovi
koi se cenat pri zasnovawe na rabotniot odnos, bidej}i edno od osnovnite
na~ela na koi se zasnova Zakonot e izvr{uvawe na rabotite vrz
principot na stru~nost i kompetentnost.
Spored ~l. 17 od Zakonot rabotite od ~l. 6 na ovoj zakon od nadle`nost
na Biroto gi izvr{uvaat dr`avni slu`benici koi pokraj
op{tite uslovi za vrabotuvawe utvrdeni so Zakonot za dr`avnite slu-
`benici gi ispolnuvaat i slednive posebni uslovi:
214

- imaat najmalku petgodi{no iskustvo vo vospitno-obrazovnata
rabota;
- imaat objaveno stru~ni, odnosno nau~ni trudovi koi se od zna-
~ewe za unapreduvawe na vospitanieto i obrazovanieto;
- vr{at istra`uvawa i vladeat so metodologijata na nau~noistra`uva~kata
rabota vo oblasta na vospitanieto i obrazovanieto;
- u~estvuvale na nau~ni i stru~ni sobiri za obrazovanieto so
svoi trudovi i
- se slu`at so eden svetski jazik.
Spored ~l. 24 od Zakonot, postojnite stru~ni dr`avni slu`benici
na Biroto koi ne gi ispolnuvaat posebnite uslovi od ~l. 17 na ovoj
zakon, se dol`ni vo rok od dve godini od denot na vleguvaweto vo sila
na ovoj zakon da gi ispolnat posebnite uslovi, vo sprotivno im prestanuva
rabotniot odnos (st. 1). Odredbite od st. 1 na ovoj ~len ne se odnesuvaat
na stru~nite dr`avni slu`benici ako na denot na vleguvaweto
vo sila na ovoj zakon imaat u{te pet godini do ostvaruvawe na pravoto
na starosna penzija (st. 2).
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni i zakonski odredbi, kako i sodr`inata
na osporeniot ~l. 24 od Zakonot, spored na{e mislewe, ovoj
~len od Zakonot po svojata sodr`ina i karakter vsu{nost pretstavuva
preodna odredba, so koja se regulira preodniot re`im, odnosno na~inot
na preminuvawe od postojnite pravni normi kon novite, poradi
{to i istata e sodr`ana vo Glava VI od Zakonot so naslov "Preodni i
zavr{ni odredbi."
Obvrskata {to so osporeniot ~l. 24 od Zakonot im se nametnuva
samo na postojnite stru~ni dr`avni slu`benici, spored na{e mislewe,
e proporcionalna merka so celite za koi e utvrdena, so ogled na
toa {to ne pretstavuva prekumerno ograni~uvawe na nivnite prava i
slobodi, a istovremeno ne pretstavuva zagrozuvawe na nivnata pravna
sigurnost, kako element na vladeewe na pravoto.
Od analizata na celinata na osporenata odredba na ~l. 24 od Zakonot
za biroto za razvoj na obrazovanieto proizleguva deka zakonodavecot
na odredena kategorija na stru~ni dr`avni slu`benici im ovozmo`uval
i ponatamu da gi vr{at rabotite na rabotnite mesta na koi se
zateknati, toa zna~i deka odredbite od st. 1 na ovoj ~len ne se odnesuvaat
na stru~nite dr`avni slu`benici ako na denot na vleguvaweto
vo sila na ovoj zakon imaat u{te pet godini do ostvaruvawe na pravoto
na starosna penzija, kako {to predviduva st. 2 na osporeniot ~l. 24 od
Zakonot.
Ottuka, razgleduvaj}i go vo celina ~l. 24 od Zakonot, spored
nas, ovoj ~len sam po sebe ne sozdava neednakvost me|u vrabotenite
stru~ni dr`avni slu`benici. Imeno so re{enieto vo osporeniot ~len
od Zakonot, ne se povreduva edno od osnovnite slobodi i prava na ~ovekot
i gra|aninot - pravoto na ednakvost predvideno vo ~l. 9 od Ustavot
na Republika Makedonija.
215

Imeno, stru~nite dr`avni slu`benici imaat odgovorna rabota,
a istovremeno i neposredno povrzana so rabotata na nastavnicite i
u~enicite, vo taa smisla rabotata i odnesuvaweto na stru~nite dr`avni
slu`benici treba da pridonesuva za ostvaruvawe na celite i zada~ite
vo obrazovanieto i vospitanieto preku sovesno vr{ewe na rabotite,
i ovie prava i obvrski se odnesuvaat na site vo ista pravna polo`ba.
Trgnuvaj}i od navedenata ustavno sudska analiza smetame deka
osporeniot ~l. 24 od Zakonot za biroto za razvoj na obrazovanieto ne
mo`e osnovano da se dovede pod somnenie po odnos na negovata soglasnost
so ~l. 8 st. 1 al. 3 i ~l. 9 od Ustavot na Republika Makedonija, poradi
{to se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~len
24 od Zakonot za biroto na razvoj na obrazovanieto ("SV RM," br.
37/2006 i 142/2008).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 21 oktomvri 2009
godina, donese
216
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe ustavnosta na
~len 24 od Zakonot za biroto na razvoj na obrazovanieto ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 37/2006 i 142/2008).
2. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~lenot od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova
re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata, obvrskata {to proizleguvala
od osporeniot ~len 24 stav 1 od Zakonot im se nametnuvala samo
na postojnite stru~ni dr`avni slu`benici na Biroto koi ne gi ispolnuvale
posebnite uslovi od ~lenot 17 na ovoj zakon, {to pretstavuvalo
prekumerno ograni~uvawe na nivnite prava i slobodi, a istovremeno
pretstavuvala zagrozuvawe na nivnata pravna sigurnost, kako
element na vladeeweto na pravoto.
Imeno, ovoj ~len vo celina, sam po sebe ne sozdaval ednakvost
me|u vrabotenite vo Biroto za razvoj na obrazovanieto.
Poradi toa, podnositelot na inicijativata smeta deka osporeniot
~len 24 od Zakonot ne bil vo soglasnost so ~lenovite 8 stav 1 alineja
3, ~len 9, ~len 32 stavovite 1 i 2, ~len 51 i ~len 52 stav 4 od Ust-

avot na Republika Makedonija i predlaga Ustavniot sud da povede postapka
za negovata ustavnost.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 24 od Zakonot postojnite
stru~ni dr`avni slu`benici na Biroto koi ne gi ispolnuvaat
posebnite uslovi od ~lenot 17 na ovoj zakon, se dol`ni vo rok od
dve godini od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon da gi ispolnat
posebnite uslovi, vo sprotivno im prestanuva rabotniot odnos.
Odredbite od stavot 1 na ovoj ~len ne se odnesuvaat na stru~nite
dr`avni slu`benici ako na denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon
imaat u{te pet godini do ostvaruvawe na pravoto na starosna penzija.
4. Vo ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, kako temelna vrednost
na ustavniot poredok e utvrden principot na vladeewe na pravoto.
Spored ~len 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata, nezavisno od polot, rasata, bojata
na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred
Ustavot i zakonite se ednakvi.
Spored ~len 32 stav 1 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota,
sloboden izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
bezbednost za vreme na privremena nevrabotenost. Spored stavot
2 od ovoj ~len od Ustavot, sekomu, pod ednakvi uslovi, mu e dostapno
sekoe rabotno mesto, dodeka spored stavot 5 na istiot ~len, ostvaruvaweto
na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat
so zakon i so kolektiven dogovor.
Soglasno ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Soglasno so ~len 52 od Ustavot, zakonite i drugite propisi se
objavuvaat pred da vlezat vo sila. Zakonite i drugite propisi se objavuvaat
vo „Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“ najdocna vo rok
od sedum dena od denot na nivnoto donesuvawe. Zakonite vleguvaat vo
sila najrano osmiot den od denot na objavuvaweto, a po islku~ok, {to
go utvrduva Sobranieto, so denot na objavuvaweto. Zakonite i drugite
propisi ne mo`at da imaat povratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu-
~ai koga toa e popovolno za gra|anite.
Podnositelot vo inicijativata go sporuva ~lenot 24 od Zakonot
so navodi koi se odnesuvaat na ustavnite vrednosti za za{tita na
pravoto na vrabotuvawe i sloboden izbor na rabotata i za{tita pri
rabotatata, me|utoa tie ne mo`at da dovedat do problematizirawe na
zakonskata odredba.
Osporenata odredba ne ja zagrozuva pravnata sigurnost na postojnite
dr`avni slu`benici na Biroto poradi {to ne se doveduva vo
pra{awe principot na vladeeweto na pravoto.
217

Nesporno e deka Sobranieto na Republika Makedonija, kako nositel
na zakonodavnata vlast, mo`e da donesuva zakoni, me|u drugoto i
za ureduvawe na pra{awa i odnosi povrzani so ostvaruvaweto na ustavno
utvrdenoto pravo na obrazovanie. Vo ramkite na ureduvaweto na
ovie pra{awa, zakonodavecot mo`e da gi propi{e i uslovite pod koi
se izveduva vospitno-obrazovnata dejnost vo osnovnoto, srednoto i specijalisti~koto
obrazovanie, obrazovanie na u~enicite so posebni
obrazovni potrebi i za obrazovanieto na vozrasnite, a vo taa smisla
Biroto za razvoj na obrazovanieto da organizira i sproveduva aktivnosti
za profesionalniot razvoj na vospitno-obrazovnite i rabotnite
kadri kako {to vpro~em toa i go napravil so ~lenot 5 od Zakonot za
biroto za razvoj na obrazovanieto.
So Zakonot za biroto za razvoj na obrazovanieto se ureduvaat
nadle`nostite na Biroto za razvoj na obrazovanieto, kako i drugi pra-
{awa od zna~ewe za razvojot i unapreduvaweto na vospitanieto i
obrazovanieto (~len 1).
Spored ~len 3 od Zakonot, Biroto svoite nadle`nosti gi izr{-
uva vrz osnova na na~elata na zakonitost, stru~nost, odgovornost, efikasnost
i transarentnost. Spored stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot,
vr{eweto na rabotite od svojata nadle`nost, Biroto go zasnova vrz
nau~ni i stru~ni metodi vo vospitanieto i obrazovanieto i vrz osnova
na strate{kiot priod vo nivnoto sproveduvawe.
Spored ~len 6 od Zakonot za biroto za razvoj na obrazovanieto
vo izvr{uvaweto na nadle`nostite utvrdeni so ovoj zakon Biroto:
1) mu predlaga na ministerot za obrazovanie i nauka koncepti
za razvoj na vospitno-obrazovniot sistem i mu predlaga nastavni planovi
i programi za predu~ili{noto, osnovnoto, srednoto i specijalisti~koto
obrazovanie, obrazovanie na u~enicite so posebni obrazovni
potrebi i za obrazovanieto na vozrasnite;
2) organizira i sproveduva aktivnosti za profesionalniot
razvoj na vospitno-obrazovnite i rakovodnite kadri;
3) vr{i i organizira istra`uvawa vo oblasta na obrazovanieto;
4) vr{i sovetodavna stru~na rabota za podobruvawe na kvalitetot
vo vospitno-obrazovnite ustanovi;
5) izrabotuva obrazovni standardi, standardi na postigawata
na u~enicite i sproveduva aktivnosti za vrednuvawe na postigawata
na u~enicite;
6) izrabotuva koncepcija za u~ebnik, programa za izdavawe na
u~ebnici i metodologija za stru~no vrednuvawe na rakopisi na u~ebnik
i za vrednuvawe na kvalitetot na u~ebnik;
7) vr{i izdava~ka dejnost povrzana so razvojot na vospitnoobrazovnata
dejnost i
8) vospostavuva i razviva informativno-dokumentaciski sistem
vo oblasta na obrazovanieto {to e vo negova nadle`nost.
218

Cenej}i deka stru~nite dr`avni slu`benici imaat odgovorna
rabota, a istovremeno se i neposredno povrzani so rabotata na nastavnicite
i u~enicite, vo ~len 17 od Zakonot se uredeni posebni uslovi
koi se cenat pri zasnovawe na rabotniot odnos, bidej}i edno od
osnovnite na~ela na koi se zasnova Zakonot e izvr{uvawe na rabotite
vrz principot na stru~nost i kompetentnost.
Spored ~len 17 od Zakonot rabotite od ~lenot 6 na ovoj zakon
od nadle`nost na Biroto gi izvr{uvaat dr`avni slu`benici koi pokraj
op{tite uslovi za vrabotuvawe utvrdeni so Zakonot za dr`avnite
slu`benici gi ispolnuvaat i slednive posebni uslovi:
- imaat najmalku petgodi{no iskustvo vo vospitno-obrazovnata
rabota;
- imaat objaveno stru~ni, odnosno nau~ni trudovi koi se od
zna~ewe za unapreduvawe na vospitanieto i obrazovanieto;
- vr{at istra`uvawa i vladeat so metodologijata na nau~noistra`uva~kata
rabota vo oblasta na vospitanieto i obrazovanieto;
- u~estvuvale na nau~ni i stru~ni sobiri za obrazovanieto so
svoi trudovi i
- se slu`at so eden svetski jazik.
Spored ~len 24 od Zakonot, postojnite stru~ni dr`avni slu-
`benici na Biroto koi ne gi ispolnuvaat posebnite uslovi od ~lenot
17 na ovoj zakon, se dol`ni vo rok od dve godini od denot na vleguvaweto
vo sila na ovoj zakon da gi ispolnat posebnite uslovi, vo sprotivno
im prestanuva rabotniot odnos (stav 1). Odredbite od stavot 1 na
ovoj ~len ne se odnesuvaat na stru~nite dr`avni slu`benici ako na denot
na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon imaat u{te pet godini do
ostvaruvawe na pravoto na starosna penzija (stav 2).
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni i zakonski odredbi, kako i sodr`inata
na osporeniot ~len 24 od Zakonot, spored Sudot, ovoj ~len od
Zakonot po svojata sodr`ina i karakter vsu{nost pretstavuva preodna
odredba, so koja se regulira preodniot re`im, odnosno na~inot na preminuvawe
od postojnite pravni normi kon novite, poradi {to i istata
e sodr`ana vo Glava VI od Zakonot so naslov "Preodni i zavr{ni
odredbi." Obvrskata {to so osporeniot ~len 24 od Zakonot im se nametnuva
samo na postojnite stru~ni dr`avni slu`benici, spored Sudot,
ne e proporcionalna merka so celite za koi e utvrdena, so ogled na toa
{to ne pretstavuva prekumerno ograni~uvawe na nivnite prava i slobodi,
a istovremeno ne pretstavuva zagrozuvawe na nivnata pravna
sigurnost, kako element na vladeewe na pravoto.
Od analizata na celinata na osporenata odredba na ~lenot 24
od Zakonot za biroto za razvoj na obrazovanieto proizleguva deka zakonodavecot
na odredena kategorija na stru~ni dr`avni slu`benici im
ovozmo`uva i ponatamu da gi vr{at rabotite na rabotnite mesta na
koi se zateknati, {to zna~i deka odredbite od stavot 1 na ovoj ~len ne
se odnesuvaat na stru~nite dr`avni slu`benici ako na denot na vlegu-
219

vaweto vo sila na ovoj zakon imaat u{te pet godini do ostvaruvawe na
pravoto na starosna penzija, kako {to predviduva stavot 2 na osporeniot
~len 24 od Zakonot.
Trgnuvaj}i od navedenoto, a razgleduvaj}i go vo celina ~lenot
24 od Zakonot, spored Sudot, ovoj ~len sam po sebe ne sozdava neednakvost
me|u vrabotenite stru~ni dr`avni slu`benici. Imeno so re{enieto
vo osporeniot ~len od Zakonot, ne se povreduva edno od osnovnite
slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot - pravoto na ednakvost
predvideno vo ~len 9 od Ustavot na Republika Makedonija. Imeno,
stru~nite dr`avni slu`benici imaat odgovorna rabota, a istovremeno
i neposredno povrzana so rabotata na nastavnicite i u~enicite, vo taa
smisla rabotata i odnesuvaweto na stru~nite dr`avni slu`benici
treba da pridonesuva za ostvaruvawe na celite i zada~ite vo obrazovanieto
i vospitanieto preku sovesno vr{ewe na rabotite, a pravata i
obvrskite se odnesuvaat na site koi se nao|aat vo ista pravna polo`ba.
Trgnuvaj}i od navedenata ustavno sudska analiza Sudot oceni
deka osporeniot ~len 24 od Zakonot za biroto za razvoj na obrazovanieto
ne mo`e da se dovede pod somnenie po odnos na negovata soglasnost
so ~len 8 stav 1 alineja 3 i ~len 9 od Ustavot na Republika Makedonija.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.
220

17. U. br. 239/2009 (28. 09. 2009)
Predmet na baraweto
Za{tita na zabranata na diskriminacija na gra|anite po osnov
na socijalna pripadnost opredelena vo ~l. 110 al. 3 od Ustavot na
Republika Makedonija.
Prethodno, Sudot da utvrdi deka postoi povreda na pravata na
podnositelot na baraweto predvideni vo ~l. 9, 15, 24 i 27 od Ustavot
(ednakvosta, pravoto na `alba, pravoto na podnesuvawe pretstavki i
dobivawe odgovori na niv i pravoto na slobodno dvi`ewe).
Osporeni dejstvija
(1) - nepoveduvaweto postapka po slu`bena dol`nost od Osnovniot
javen obvinitel vo Gostivar Habil Iqazi za utvrduvawe na odgovornosta
i za kaznuvawe na Vlatko Kekenovski i Blagoj~e Trpeski.
(2) - spre~uvaweto od Osnovniot javen obvinitel vo Gostivar
Habil Iqazi da se povede i vodi sudska postapka protiv Vlatko Kekenovski
i Blagoj~e Trpeski posle podnesuvaweto na soodvetni akti od
strana na Trajan Dimovski do nego;
(3) - nedavaweto na odgovori i nepostapuvaweto na porane{niot
pretsedatel na Osnovniot sud vo Gostivar m-r Branko Sekulovski
posle soodvetnite akti podneseni do toj sud od strana na Trajan Dimovski.
(4) - nedavaweto na odgovori i nepostapuvaweto na zamenikot
pretsedatel na Osnovniot sud vo Tetovo Tomislav Bo{kovski posle
soodvetnite akti dostaveni do toj sud od strana na Trajan Dimovski;
(5) - nepostapuvaweto na Apelacioniot sud vo Skopje posle soodvetnite
akti dostaveni do nego od strana na Trajan Dimovski i nedostavuvaweto
na Re{enieto Kr. br. 135/05 so koe se opredeluva Osnovniot
sud vo Tetovo da postapuva po predmetot K. br. 233/05 na Osnovniot
sud vo Gostivar;
(6) - pogre{noto postapuvawe na Vrhovniot sud na Republika
Makedonija so Re{enieto Kr. br. 24/06, posle predlogot na Trajan
Dimovski da se opredeli osnoven sud od podra~jeto na drug apelacionen
sud da postapuva po predmetite K. br. 199/04 i K. br. 233/05 na
Osnovniot sud vo Gostivar.
Spored toa, se osporuvaat (1) dejstvijata (ne poedine~ni pravni
akti) i (2) ne~inewe i ~inewe od (3) fizi~ki lica - nositeli na pravo-
221

sudni funkcii i sudovite - Osnovniot sud vo Gostivar, Osnovniot sud
vo Tetovo, Apelacioniot sud vo Skopje i Vrhovniot sud na Republika
Makedonija vo Skopje.
222
Pri~ini za osporuvawe na dejstvijata
Podnositelot na baraweto naveduva deka posle nastanuvaweto
na soobra}ajna nezgoda na 6 mart 2003 godina, koja se slu~ila na magistralniot
pat Gostivar - Ki~evo taka {to toj udril so svoeto patni-
~ko motorno vozilo vo zapreno tovarno motorno vozilo na JP "Makedonija
pat" vo situacija koga kamionot go ras~istuval patot od odroni
i koga nemalo soobra}aen znak za takva aktivnost na patot (posledica
e, pokraj drugoto, skr{enica na raka na negovata sopruga), bil podnesen
Obvinitelen predlog KO. br. 136/03 od Osnovnoto javno obvinitelstvo
vo Gostivar protiv nego, namesto protiv JP "Makedonija pat,"
Blagoj~e Trpeski - odgovorno lice vo Javnoto pretprijatie i Vlatko
Kekenovski - voza~ na kamionot so ogled na toa {to tie ne go obele`ile
vr{eweto na rabotite so soobra}aen znak, a {to bila obvrska
spored Zakonot za bezbednost na soobra}ajot na pati{tata (toa e prvoto
dejstvie {to se osporuva so baraweto na Trajan Dimovski upateno
do Ustavniot sud zaradi za{tita na zabranata na diskriminacija). Vrz
osnova na takvata postapka, Osnovniot sud vo Gostivar donel Presuda
K. br. 268/03 od 19 dekemvri 2003 godina, so koja opredelil deka Trajan
Dimovski e vinoven za storeno krivi~no delo "te{ko delo protiv bezbednosta
na lu|eto i imotot vo soobra}ajot" i mu izrekol uslovna
osuda - kazna zatvor vo traewe od 3 (tri) meseci, koja nema da se izvr-
{i ako obvinetiot ne stori novo krivi~no delo vo rok od 1 (edna) godina
od pravosilnosta na Presudata.
Potoa toj podnel do Osnovniot sud vo Gostivar (1) barawe za
poveduvawe na prekr{o~na postapka protiv JP "Makedonija pat," Blagoj~e
Trpeski i Vlatko Kekenovski, za {to e formiran predmet Prk.
br. 1243/04-II, (2) barawe za sproveduvawe na istraga protiv Vlatko Kekenovski
i Blagoj~e Trpeski, za {to e formiran predmet Ki. br. 58/04
i (3) susidijaren obvinitelen predlog i supsidijaren obvinitelen akt
protiv Vlatko Kekenovski i Blagoj~e Trpeski, za {to e formiran
predmet K. br. 199/04, a do Osnovnoto javno obvinitelstvo vo Gostivar
podnel i krivi~na prijava protiv Vlatko Kekenovski i Blagoj~e Trpeski.
No, Osnovniot sud vo Gostivar ne postapuval po navedenite barawa
i supsidijarni obvinitelni akti, tuku toga{niot pretsedatel na
toj sud gi dostavil do Osnovnoto javno obvinitelstvo vo Gostivar, koe
pak donelo Re{enie KO. br. 181/04 od 6 dekemvri 2004 godina, za otfrlawe
na (1) krivi~nata prijava, (2) baraweto za poveduvawe na prekr-
{o~na postapka i (3) supsidijarniot obvinitelen predlog i supsidijarniot
obvinitelen akt (ova se vtoroto i tretoto dejstvie {to se
osporuvaat so baraweto do Ustavniot sud).

Poradi takvoto postapuvawe, Trajan Dimovski podnel do Osnovniot
sud vo Gostivar supsidijaren obvinitelen predlog i supsidijaren
obvinitelen akt protiv Osnovniot javen obvinitel vo Gostivar
Habil Iqazi, za krivi~no delo "povreda na ramnopravnosta na gra-
|anite" od ~l. 137 na KZ i protiv porane{niot pretsedatel na Osnovniot
sud vo Gostivar m-r Branko Sekulovski, za krivi~no delo "zloupotreba
na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe" od ~l. 353 na KZ, za
{to e formiran predmet K. br. 233/05. Istovremeno, Trajan Dimovski
pobaral od Apelacioniot sud vo Skopje da opredeli drug osnoven sud
nadvor od gostivarsko-tetovskiot region da postapuva po navedeniot
predmet, no ne dobil re{enie za takvoto barawe od toj sud, nitu pak od
zamenikot pretsedatel na Osnovniot sud vo Tetovo Tomislav Bo{kovski
otkako go dobil Re{enieto K. br. 395/05 na Osnovniot sud vo Tetovo,
so koe se otfrlaat supsidijarnite obvinitelni akti na Trajan Dimovski
protiv Habil Iqazi i m-r Branko Sekulovski. Osven toa,
zamenikot pretsedatel na Osnovniot sud vo Tetovo ne mu odgovoril
nitu na drugi podnesoci kako na primer: do kade e postapkata po negovata
`alba protiv Re{enieto K. br. 395/05 na Osnovniot sud vo Tetovo,
nitu pak dobil odluka po `albata protiv toa re{enie; ili, zamenikot
pretsedatel Tomislav Bo{kovski prifatil kako osnova falsifikuvan
potpis od Trajan Dimovski na po{tenskata povratnica za
priem na Re{enieto K. br. 395/05 od Osnovniot sud vo Tetovo, pa donel
Re{enie za otfrlawe na `albata kako neblagovremena iako znael
deka sostojbata bila poinakva (ova se ~etvrtoto i pettoto dejstvie
{to se osporuvaat so baraweto do Ustavniot sud).
Pri seto toa, Trajan Dimovski se obratil i do Vrhovniot sud na
Republika Makedonija za opredeluvawe na osnoven sud od podra~jeto
na drug apelacionen sud koj bi postapuval po predmetite K. br. 199/04 i
K. br. 233/05 na Osnovniot sud vo Gostivar, no namesto za tie predmeti
Vrhovniot sud se proiznel, so Re{enie Kr. br. 24/06, za predmetot K.
br. 395/05 na Osnovniot sud vo Tetovo (ova e {estoto dejstvie {to se
osporuva so baraweto do Ustavniot sud).
Vrz osnova na site ovie dejstvija, podnositelot na baraweto
smeta deka e povredena ednakvosta na gra|anite, pravoto na `alba, pravoto
na podnesuvawe na pretstavki i dobivawe odgovori na niv i pravoto
na slobodno dvi`ewe, a posledica na tie povredi e negovoto diskriminirawe
po osnov na socijalna pripadnost, poradi {to bara ustavnosudska
za{tita na zabranata na diskriminacija.
Fakti~ka sostojba
Na 6 mart 2003 godina nastanala soobra}ajna nezgoda na magistralniot
pat Gostivar - Ki~evo. Za toj nastan Osnovnoto javno obvinitelstvo
podnelo Obvinitelen predlog, KO. br. 136/03 od 10 noemvri
2003 godina, protiv Trajan Dimovski za storeno krivi~no delo "te{ko
223

delo protiv bezbednosta na lu|eto i imotot vo soobra}ajot“ od ~l. 300
na KZ. Vo Obvinitelniot predlog, pokraj drugoto, se naveduva deka
tovarnoto motorno vozilo upravuvano od Vlatko Kekenovski "vo
momentot na udarot bil zastanat so vklu~eno `olto rotaciono svetlo
za predupreduvawe na drugite u~esnici vo soobra}ajot."
Na 19 dekemvri 2003 godina Osnovniot sud vo Gostivar donel
Presuda K. br. 268/2003 so koja utvrdi vina na Trajan Dimovski za krivi~no
delo "te{ko delo protiv bezbednosta na lu|eto i imotot vo soobra}ajot"
od ~l. 300 na KZ i na obvinetiot mu izre~e uslovna osuda -
kazna zatvor od 3 (tri) meseci, koja kazna nema da se izvr{i ako obvinetiot
ne stori novo krivi~no delo vo rok od 1 (edna) godina. Vo Presudata,
pokraj drugoto, se utvrduva deka tovarnoto motorno vozilo so
koe upravuval Vlatko Kekenovski "vo momentot na udarot bil
zastanat so vklu~eno `olto rotaciono svetlo za predupreduvawe na
drugite u~esnici vo soobra}ajot."
Na 24 fevruari 2004 godina Trajan Dimovski podnel do Osnovniot
sud vo Gostivar barawe za poveduvawe na prekr{o~na postapka
protiv JP "Makedonija pat," Blagoj~e Trpeski - odgovornoto lice vo
Javnoto pretprijatie i Vlatko Kekenovski-voza~ na tovarnoto motorno
vozilo, za {to e formiran predmet Prk. br. 1243/04-II.
Na 18 mart 2004 godina Trajan Dimovski podnel do Osnovnoto
javno obvinitelstvo vo Gostivar krivi~na prijava protiv Vlatko Kekenovski
i odgovornoto lice vo JP "Makedonija pat."
Na 31 mart 2004 godina Trajan Dimovski podnel do Osnovniot
sud vo Gostivar barawe za sproveduvawe na istraga protiv Vlatko
Kekenovski i odgovornoto lice vo JP "Makedonija pat," za {to e formiran
predmet Ki. br. 58/04.
Na 16 juni 2004 godina Trajan Dimovski podnel do Osnovniot
sud vo Gostivar supsidijaren obvinitelen predlog i supsidijaren obvinitelen
akt protiv Vlatko Kekenovski i Blagoj~e Trpeski, za {to e
formiran predmet K. br. 199/04.
Na 18 oktomvri 2004 godina pretsedatelot na Osnovniot sud vo
Gostivar m-r Branko Sekulovski go izvestil Trajan Dimovski deka
"predmetite Prk. br. 1243/04-II, Ki. br. 58/04 i K.br. 199/04 se isprateni
na prethodna postapka do Osnovnoto javno obvinitelstvo vo Gostivar
kako nadle`en organ koj postapuva po slu`bena dol`nost od
pri~ina {to Vie se nemate steknato so pravo na ovlasten tu`itel se
dodeka Osnovnoto javno obvinitelstvo Gostivar ne se otka`e od
gonewe.
Na 6 dekemvri 2004 godina Osnovnoto javno obvinitelstvo vo
Gostivar donelo Re{enie, KO. br. 181/04, so koe "se otfrla krivi~nata
prijava kon koja se priklu~eni i baraweto za poveduvawe na prekr{o~na
postapka otstapeno od Osnovniot sud vo Gostivar i supsidijarniot
obvinitelen predlog i obvinitelen akt otstapeni na nadle`nost
i postapuvawe od Osnovniot sud vo Gostivar“. Pri~inata za otf-
224

laweto e: prijavenite dela ne se krivi~ni dela za koi goneweto se
prezema po slu`bena dol`nost. Kako pouka se naveduva deka o{teteniot
mo`e da go prezeme goneweto vo rok od 8 dena od priemot na
Re{enieto.
Na 20 maj 2005 godina Trajan Dimovski podnel do Javnoto obvinitelstvo
na Republika Makedonija krivi~na prijava protiv Javniot
obvinitel vo Gostivar i pretsedatelot na Osnovniot sud vo Gostivar
za storeni krivi~ni dela "povreda na ramnopravnosta na gra|anite" od
~l. 137 na KZ i "zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawa"
od ~l. 353 na KZ.
Na 25 juli 2005 godina Trajan Dimovski podnel do Osnovniot
sud vo Gostivar supsidijaren obvinitelen predlog i supsidijaren obvinitelen
akt protiv Javniot obvinitel vo Gostivar i pretsedatelot
na Osnovniot sud vo Gostivar za navedenite storeni krivi~ni dela, za
{to e formiran predmet K. br. 233/05, a na istiot den podnel i predlog
do Apelacioniot sud vo Skopje za opredeluvawe na drug stvarno nadle-
`en sud za postapuvawe po navedeniot predmet.
Na 4 avgust 2005 godina Apelacioniot sud vo Skopje donel Re-
{enie, Kr. br. 135/05, so koe go opredelil Osnovniot sud vo Tetovo da
postapuva po predmetot K. br. 233/05 na Osnovniot sud vo Gostivar, pri
{to so dopis, POP. br. 377/05 od 2 dekemvri 2005 godina, Apelacioniot
sud vo Skopje go izvestil Trajan Dimovski za toa postapuvaj}i po
negovata poplaka.
Na 19 oktomvri 2005 godina Osnovniot sud vo Tetovo donel Re-
{enie, K. br. 395/05, so koe se otfrla supsidijarniot obvinitelen akt
i predlog protiv Javniot obvinitel vo Gostivar Habil Iqazi i sudijata
na Osnovniot sud vo Gostivar m-r Branko Sekulovski poradi nemawe
na osnovi so ogled na toa {to "vo dejstvijata na obvinetite ne se
sodr`ani obele`jata na zakonskite bitija na krivi~nite dela {to im
se stavaat na tovar" i "dejstvijata navedeni vo obvinenieto se
odnesuvaat na doneseni odluki, dadeni mislewa, izvestuvawa i
dejstvija prezemeni od strana na obvinetite vo svojstvo na Osnoven
javen obvinitel i pretsedatel na sud ..."
Na 7 mart 2006 godina Trajan Dimovski podnel predlog do Vrhovniot
sud na Republika Makedonija za opredeluvawe na stvarno nadle`en
osnoven sud od podra~jeto na drug apelacionen sud za postapuvawe
po predmetite K. br. 199/04 i K. br. 233/05 na Osnovniot sud vo
Gostivar.
Na 6 april 2006 godina Vrhovniot sud na Republika Makedonija
donel Re{enie Kr. br. 24/2006, so koe go otfrli kako nedozvolen predlogot
za opredeluvawe na drug stvarno nadle`en sud da postapuva po
predmetot K. br. 395/05 na Osnovniot sud vo Tetovo.
Od sodr`inata na site navedeni sudski akti proizleguva deka
tie se odnesuvaat na materijalnata strana na nastanot - soobra}ajnata
nezgoda od 6 mart 2003 godina i na postapkata vo vrska so toj nastan
225

pred site navedeni sudovi, a ne deka tie akti, i dejstvijata povrzani so
niv, se prezemaat zaradi diskriminirawe na podnositelot na baraweto
po osnov na negovata socijalna pripadnost.
Pravno mislewe
Spored ~l. 110 al. 3 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika
Makedonija gi {titi slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot {to
se odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto
izrazuvawe na mislata, politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe i zabranata
na diskriminacija na gra|anite po osnov na pol, rasa, verska,
nacionalna, socijalna i politi~ka pripadnost."
Vo ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija ("SV RM," br.70/1992) se opredeluva deka Ustavniot sud }e
go otfrli baraweto ako ne e nadle`en da odlu~uva po nego.
Od iznesenata ustavna odredba proizleguva deka Ustavniot sud
na Republika Makedonija e nadle`en da odlu~uva za tri grupi na slobodi
i prava na ~ovekot i gra|aninot i toa se onie koi se odnesuvaat
na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na
mislata, potoa na onie povrzani so politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe
i, treto, zabranata na diskriminacija po osnov na pol, rasa,
verska, nacionalna, socijalna i politi~ka pripadnost. Delovni~kata
odredba, pak, opredeluva deka barawata za koi Ustavniot sud ne e nadle`en
da odlu~uva se otfrlaat.
So ogled na toa {to vo konkretniot slu~aj se bara Sudot da utvrdi
postoewe povredi na ustavni prava na gra|anite nadvor od onie
koi se delokrug na Ustavniot sud na Republika Makedonija spored ~l.
110 al. 3 od Ustavot odnosno nadvor od negovata nadle`nost, kako i
{to od iznesenata fakti~ka sostojba ne proizleguva deka osporenite
dejstvija se zasnovaat na diskriminacija na podnositelot na baraweto
po osnov na negovata socijalna pripadnost, tuku tie dejstvija taka se
interpretiraat so cel da se izvle~e instanciono proiznesuvawe na
Ustavniot sud na Republika Makedonija, {to e isto taka nadvor od negovata
nadle`nost spored ~l. 110 od Ustavot, proizleguva deka takvoto
barawe ne e od nadle`nost na Sudot, poradi {to treba da se otfrli
soglasno na navedenite ustavni i delovni~ki odredbi.
Vrz osnova na iznesenoto, se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica zaradi razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da odlu~i da go otfrli baraweto na Trajan Dimovski
za za{tita na zabranata na diskriminacija po osnov na socijalna pripadnost
povredena so ~inewe ili ne~inewe od Osnovnite sudovi vo Gostivar
i Tetovo, Apelacioniot sud vo Skopje i Vrhovniot sud na Republika
Makedonija.
226

*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 1 i ~len 71
alineja 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 70/1992) na sednicata
odr`ana na 28 oktomvri 2009 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA baraweto na Trajan Dimovski od Skopje za za{-
tita na zabranata na slobodite i pravata na ~ovekot i gra\aninot {to
se odnesuvaat na diskriminacija na gra|anite po osnov na socijalna
pripadnost opredelena vo ~len 110 alineja 3 od Ustavot na Republika
Makedonija.
2. Trajan Dimovski od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese barawe za za{tita na zabranata na diskriminacija
na gra|anite po osnov na socijalna pripadnost opredelena vo
~len 110 alineja 3 od Ustavot, nastanata so dejstvija na ne~inewe i ~inewe
od fizi~ki lica nositeli na pravosudni funkcii i od Osnovniot
sud vo Gostivar, Osnovniot sud vo Tetovo, Apelacioniot sud vo
Skopje i Vrhovniot sud na Republika Makedonija.
Vo baraweto se naveduva deka posle nastanuvaweto na soobra}ajna
nezgoda na 6 mart 2003 godina, koja se slu~ila na magistralniot pat
Gostivar - Ki~evo taka {to podnositelot na baraweto udril so svoeto
patni~ko motorno vozilo vo zapreno tovarno motorno vozilo na JP
"Makedonija pat" vo situacija koga kamionot go ras~istuval patot od
odroni i koga nemalo soobra}aen znak za takva aktivnost na patot (posledica
e, pokraj drugoto, skr{enica na raka na negovata sopruga), bil
podnesen Obvinitelen predlog KO. br. 136/03 od Osnovnoto javno
obvinitelstvo vo Gostivar protiv nego, namesto protiv JP "Makedonija
pat", Blagoj~e Trpeski - odgovorno lice vo Javnoto pretprijatie
i Vlatko Kekenovski - voza~ na kamionot so ogled na toa {to tie ne go
obele`ile vr{eweto na rabotite so soobra}aen znak, a {to bila
obvrska spored Zakonot za bezbednost na soobra}ajot na pati{tata.
Vrz osnova na takvata postapka, Osnovniot sud vo Gostivar donel
Presuda K. br. 268/03 od 19 dekemvri 2003 godina, so koja opredelil
deka Trajan Dimovski e vinoven za storeno krivi~no delo "te{ko delo
protiv bezbednosta na lu|eto i imotot vo soobra}ajot" i mu izrekol
uslovna osuda - kazna zatvor vo traewe od 3 (tri) meseci, koja nema da
se izvr{i ako obvinetiot ne stori novo krivi~no delo vo rok od 1
(edna) godina od pravosilnosta na Presudata.
Potoa toj podnel do Osnovniot sud vo Gostivar (1) barawe za
poveduvawe na prekr{o~na postapka protiv JP "Makedonija pat," Blagoj~e
Trpeski i Vlatko Kekenovski, za {to e formiran predmet Prk.
br. 1243/04-II, (2) barawe za sproveduvawe na istraga protiv Vlatko
227

Kekenovski i Blagoj~e Trpeski, za {to e formiran predmet Ki. br.
58/04 i (3) supsidijaren obvinitelen predlog i supsidijaren obvinitelen
akt protiv Vlatko Kekenovski i Blagoj~e Trpeski, za {to e formiran
predmet K.br.199/04, a do Osnovnoto javno obvinitelstvo vo Gostivar
podnel i krivi~na prijava protiv Vlatko Kekenovski i Blagoj~e
Trpeski. No, Osnovniot sud vo Gostivar ne postapuval po navedenite
barawa i supsidijarni obvinitelni akti, tuku toga{niot pretsedatel
na toj sud gi dostavil do Osnovnoto javno obvinitelstvo vo Gostivar,
koe pak donelo Re{enie KO. br. 181/04 od 6 dekemvri 2004 godina, za
otfrlawe na (1) krivi~nata prijava, (2) baraweto za poveduvawe na
prekr{o~na postapka i (3) supsidijarniot obvinitelen predlog i
supsidijarniot obvinitelen akt.
Poradi takvoto postapuvawe, Trajan Dimovski podnel do Osnovniot
sud vo Gostivar supsidijaren obvinitelen predlog i supsidijaren
obvinitelen akt protiv Osnovniot javen obvinitel vo Gostivar
Habil Iqazi, za krivi~no delo "povreda na ramnopravnosta na gra|anite"
od ~len 137 na KZ i protiv porane{niot pretsedatel na Osnovniot
sud vo Gostivar m-r Branko Sekulovski, za krivi~no delo "zloupotreba
na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe" od ~len 353 na KZ, za
{to e formiran predmet K. br. 233/05. Istovremeno, Trajan Dimovski
pobaral od Apelacioniot sud vo Skopje da opredeli drug osnoven sud
von gostivarsko-tetovskiot region da postapuva po navedeniot predmet,
no ne dobil re{enie za takvoto barawe od toj sud, nitu pak od zamenikot
pretsedatel na Osnovniot sud vo Tetovo Tomislav Bo{kovski
otkako go dobil Re{enieto K. br. 395/05 na Osnovniot sud vo Tetovo,
so koe se otfrlaat supsidijarnite obvinitelni akti na Trajan Dimovski
protiv Habil Iqazi i m-r Branko Sekulovski. Osven toa, zamenikot
pretsedatel na Osnovniot sud vo Tetovo ne mu odgovoril nitu na
drugi podnesoci kako na primer: do kade e postapkata po negovata `alba
protiv Re{enieto K. br. 395/05 na Osnovniot sud vo Tetovo, nitu
pak dobil odluka po `albata protiv toa re{enie; ili, zamenikot pretsedatel
Tomislav Bo{kovski prifatil kako osnova falsifikuvan
potpis od Trajan Dimovski na po{tenskata povratnica za priem na
Re{enieto K. br. 395/05 od Osnovniot sud vo Tetovo, pa donel Re{enie
za otfrlawe na `albata kako neblagovremena iako znael deka sostojbata
bila poinakva.
Trajan Dimovski se obratil i do Vrhovniot sud na Republika
Makedonija za opredeluvawe na osnoven sud od podra~jeto na drug
apelacionen sud koj bi postapuval po predmetite K. br. 199/04 i K. br.
233/05 na Osnovniot sud vo Gostivar, no namesto za tie predmeti
Vrhovniot sud se proiznel, so Re{enie Kr. br. 24/06, za predmetot K.
br. 395/05 na Osnovniot sud vo Tetovo.
Vrz osnova na site ovie dejstvija, podnositelot na baraweto
smeta deka e povredena ednakvosta na gra|anite, pravoto na `alba, pravoto
na podnesuvawe na pretstavki i dobivawe odgovori na niv i pra-
228

voto na slobodno dvi`ewe, a posledica na tie povredi e negovoto diskriminirawe
po osnov na socijalna pripadnost, poradi {to bara ustavno-sudska
za{tita na zabranata na diskriminacija.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka na 6 mart 2003 godina nastanala
soobra}ajna nezgoda na magistralniot pat Gostivar – Ki~evo. Za
toj nastan Osnovnoto javno obvinitelstvo podnelo Obvinitelen predlog,
KO. br. 136/03 od 10 noemvri 2003 godina, protiv Trajan Dimovski
za storeno krivi~no delo „te{ko delo protiv bezbednosta na lu|eto i
imotot vo soobra}ajot“ od ~len 300 na KZ. Vo Obvinitelniot predlog,
pokraj drugoto, se naveduva deka tovarnoto motorno vozilo upravuvano
od Vlatko Kekenovski "vo momentot na udarot bil zastanat so vklu-
~eno `olto rotaciono svetlo za predupreduvawe na drugite u~esnici
vo soobra}ajot."
Na 19 dekemvri 2003 godina Osnovniot sud vo Gostivar donel
Presuda K. br. 268/2003 so koja utvrdi vina na Trajan Dimovski za krivi~no
delo "te{ko delo protiv bezbednosta na lu|eto i imotot vo
soobra}ajot" od ~len 300 na KZ i na obvinetiot mu izrekol uslovna
osuda - kazna zatvor od 3 (tri) meseci, koja kazna nema da se izvr{i ako
obvinetiot ne stori novo krivi~no delo vo rok od 1 (edna) godina. Vo
Presudata, pokraj drugoto, se utvrduva deka tovarnoto motorno vozilo
so koe upravuval Vlatko Kekenovski "vo momentot na udarot bil zastanat
so vklu~eno `olto rotaciono svetlo za predupreduvawe na drugite
u~esnici vo soobra}ajot."
Na 24 fevruari 2004 godina Trajan Dimovski podnel do Osnovniot
sud vo Gostivar barawe za poveduvawe na prekr{o~na postapka
protiv JP "Makedonija pat“, Blagoj~e Trpeski-odgovornoto lice vo Javnoto
pretprijatie i Vlatko Kekenovski-voza~ na tovarnoto motorno
vozilo, za {to e formiran predmet Prk. br. 1243/04-II.
Na 18 mart 2004 godina Trajan Dimovski podnel do Osnovnoto
javno obvinitelstvo vo Gostivar krivi~na prijava protiv Vlatko Kekenovski
i odgovornoto lice vo JP "Makedonija pat."
Na 31 mart 2004 godina Trajan Dimovski podnel do Osnovniot
sud vo Gostivar barawe za sproveduvawe na istraga protiv Vlatko Kekenovski
i odgovornoto lice vo JP "Makedonija pat," za {to e formiran
predmet Ki. br. 58/2004.
Na 16 juni 2004 godina Trajan Dimovski podnel do Osnovniot
sud vo Gostivar supsidijaren obvinitelen predlog i supsidijaren obvinitelen
akt protiv Vlatko Kekenovski i Blagoj~e Trpeski, za {to e
formiran predmet K. br. 199/2004.
Na 18 oktomvri 2004 godina pretsedatelot na Osnovniot sud vo
Gostivar m-r Branko Sekulovski go izvestil Trajan Dimovski deka:
"predmetite Prk. br. 1243/04-II, Ki. br. 58/04 i K.br. 199/04 se isprateni
na prethodna postapka do Osnovnoto javno obvinitelstvo vo Gostivar
kako nadle`en organ koj postapuva po slu`bena dol`nost od pri~ina
229

{to Vie se nemate steknato so pravo na ovlasten tu`itel se dodeka
Osnovnoto javno obvinitelstvo Gostivar ne se otka`e od gonewe“.
Na 6 dekemvri 2004 godina Osnovnoto javno obvinitelstvo vo
Gostivar donelo Re{enie, KO. br. 181/04, so koe "se otfrla krivi~nata
prijava kon koja se priklu~eni i baraweto za poveduvawe na prekr-
{o~na postapka otstapeno od Osnovniot sud vo Gostivar i supsidijarniot
obvinitelen predlog i obvinitelen akt otstapeni na nadle`nost
i postapuvawe od Osnovniot sud vo Gostivar“. Pri~inata za otfrlaweto
e: prijavenite dela ne se krivi~ni dela za koi goneweto se prezema
po slu`bena dol`nost. Kako pouka se naveduva deka o{teteniot
mo`e da go prezeme goneweto vo rok od 8 dena od priemot na Re{enieto.
Na 20 maj 2005 godina Trajan Dimovski podnel do Javnoto obvinitelstvo
na Republika Makedonija krivi~na prijava protiv Javniot
obvinitel vo Gostivar i pretsedatelot na Osnovniot sud vo Gostivar
za storeni krivi~ni dela "povreda na ramnopravnosta na gra|anite" od
~len 137 na KZ i "zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawa"
od ~len 353 na KZ.
Na 25 juli 2005 godina Trajan Dimovski podnel do Osnovniot
sud vo Gostivar supsidijaren obvinitelen predlog i supsidijaren obvinitelen
akt protiv Javniot obvinitel vo Gostivar i pretsedatelot na
Osnovniot sud vo Gostivar za navedenite storeni krivi~ni dela, za
{to e formiran predmet K. br. 233/05, a na istiot den podnel i predlog
do Apelacioniot sud vo Skopje za opredeluvawe na drug stvarno nadle-
`en sud za postapuvawe po navedeniot predmet.
Apelacioniot sud vo Skopje donel Re{enie, Kr. br. 135/05, na 4
avgust 2005 godina, so koe go opredelil Osnovniot sud vo Tetovo da postapuva
po predmetot K. br. 233/05 na Osnovniot sud vo Gostivar, pri
{to so dopis, POP. br. 377/05 od 2 dekemvri 2005 godina, Apelacioniot
sud vo Skopje go izvestil Trajan Dimovski za toa postapuvaj}i po
negovata poplaka.
Na 19 oktomvri 2005 godina Osnovniot sud vo Tetovo donel Re-
{enie, K. br. 395/05, so koe se otfrla supsidijarniot obvinitelen akt
i predlogot protiv Javniot obvinitel vo Gostivar Habil Iqazi i sudijata
na Osnovniot sud vo Gostivar m-r Branko Sekulovski poradi nemawe
na osnovi so ogled na toa {to "vo dejstvijata na obvinetite ne se
sodr`ani obele`jata na zakonskite bitija na krivi~nite dela {to im
se stavaat na tovar" i "dejstvijata navedeni vo obvinenieto se
odnesuvaat na doneseni odluki, dadeni mislewa, izvestuvawa i
dejstvija prezemeni od strana na obvinetite vo svojstvo na Osnoven
javen obvinitel i pretsedatel na sud ..."
Na 7 mart 2006 godina Trajan Dimovski podnel predlog do Vrhovniot
sud na Republika Makedonija za opredeluvawe na stvarno nadle-
`en osnoven sud od podra~jeto na drug apelacionen sud za postapuvawe
230

po predmetite K. br. 199/04 i K. br. 233/05 na Osnovniot sud vo Gostivar.
Na 6 april 2006 godina Vrhovniot sud na Republika Makedonija
donel Re{enie Kr. br. 24/2006, so koe go otfrli kako nedozvolen predlogot
za opredeluvawe na drug stvarno nadle`en sud da postapuva po
predmetot K. br. 395/05 na Osnovniot sud vo Tetovo.
Od sodr`inata na site navedeni sudski akti proizleguva deka
tie se odnesuvaat na materijalnata strana na nastanot - soobra}ajnata
nezgoda od 6 mart 2003 godina i na postapkata vo vrska so toj nastan
pred site navedeni sudovi, a ne deka tie akti, i dejstvijata povrzani so
niv, se prezemaat zaradi diskriminirawe na podnositelot na baraweto
po osnov na negovata socijalna pripadnost.
4. Spored ~len 110 alineja 3 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika
Makedonija gi {titi slobodite i pravata na ~ovekot i gra-
|aninot {to se odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata
i javnoto izrazuvawe na mislata, politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe
i zabranata na diskriminacija na gra|anite po osnov na pol,
rasa, verska, nacionalna, socijalna i politi~ka pripadnost.
Vo ~len 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 70/
1992) se opredeluva deka Ustavniot sud }e go otfrli baraweto ako ne e
nadle`en da odlu~uva po nego.
Od iznesenata ustavna odredba proizleguva deka Ustavniot sud
na Republika Makedonija e nadle`en da odlu~uva za tri grupi na slobodi
i prava na ~ovekot i gra|aninot i toa se onie koi se odnesuvaat
na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na
mislata, potoa na onie povrzani so politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe
i, treto, zabranata na diskriminacija po osnov na pol, rasa,
verska, nacionalna, socijalna i politi~ka pripadnost. Delovni~kata
odredba, pak, opredeluva deka barawata za koi Ustavniot sud ne e nadle`en
da odlu~uva se otfrlaat.
So ogled na toa {to vo konkretniot slu~aj se bara Sudot da utvrdi
postoewe povredi na ustavni prava na gra|anite nadvor od onie
koi se vo delokrug na Ustavniot sud na Republika Makedonija spored
~len 110 alineja 3 od Ustavot odnosno nadvor od negovata nadle`nost,
kako i {to od iznesenata fakti~ka sostojba ne proizleguva deka osporenite
dejstvija se zasnovaat na diskriminacija na podnositelot na baraweto
po osnov na negovata socijalna pripadnost, tuku tie dejstvija
taka se interpretiraat so cel da se izvle~e instanciono proiznesuvawe
na Ustavniot sud na Republika Makedonija, {to e isto taka nadvor
od negovata nadle`nost spored ~len 110 od Ustavot, Sudot oceni deka
takvoto barawe ne e vo nadle`nost na Sudot, poradi {to go otfrli
baraweto.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
231

6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
d-r Gzime Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
232

18. U. br. 95/2009 (28. 10. 2009)
Akt {to se osporuva
1. ^len 22 st. 1 t. 1 vo delot "izdavaweto na odobrenie za gradewe
na objekti od lokalno zna~ewe utvrdeno so zakon" od Zakonot za
lokalnata samouprava ("SV RM," br. 5/2002).
2. ^len 50 st. 10 vo delot "a urbanisti~kiot proekt od st. 3 na
ovoj ~len so re{enie go odobruva ministerot koj rakovodi so organot
na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta na
ureduvawe na prostorot," ~l. 50 st. 12 i ~l. 52 st. 2 od Zakonot za prostornoto
i urbanisti~ko planirawe ("SV RM," br. 51/2005, 137/2007,
151/2007 ispravka i 24/2008 - pre~isten tekst.
3. ^len 51 st. 1 i 2 vo delot "od treta, ~etvrta i petta kategorija"
od Zakonot za gradewe ("SV RM," br. 51/2005, 82/2008 i 106/2008-
ispravka).
Sodr`ina na osporenite ~lenovi
1. Vo ~l. 22 st. 1 t. 1 od Zakonot za lokalnata samouprava e predvideno
deka op{tinite se nadle`ni za vr{ewe pokraj drugoto i za
"urbanisti~ko (urbano i ruralno planirawe), izdavaweto na odobrenie
za gradewe na objekti od lokalno zna~ewe utvrdeni so zakon (osporen
del) ureduvaweto na prostorot i ureduvaweto na grade`noto
zemji{te.
2. Vo ~l. 50 st. 10 vo delot od Zakonot za prostornoto i urbanisti~ko
planirawe koj e osporen so inicijativata e predvideno "a
urbanisti~kiot proekt od st. 3 na ovoj ~len so re{enie go odobruva
ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle`en za
vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvawe na prostorot."
Vo st. 12 na ~l. 10 od navedeniot zakon e predvideno deka "izraboteniot
urbanisti~ki proekt od st. 3 na ovoj ~len i stru~nata revizija
se predavaat na organot na dr`avnata uprava nadle`en za izgradba
na komunalnata infrastruktura i do nadle`nite organi za za{tita na
kulturnoto nasledstvo, prirodnite blaga i retkosti kako i od Agencijata
za elektronski komunikacii koga urbanisti~kiot proekt se odnesuva
za gradba na elektronski komunikaciski mre`i i sredstva. Mislewata
treba da se izdadat vo rok od deset dena od priemot, a dokolku
ne se odgovori vo opredeleniot rok, organot na dr`avnata uprava nad-
233

le`en za vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvaweto na prostoroto
}e ja prodol`i postapkata kako da e dadeno pozitivno mislewe."
Vo ~l. 52 st. 2 od navedeniot zakon e predvideno "Re{enieto za
lokaciski uslovi za gradbi od zna~ewe za Republikata utvrdeni so zakon
i za gradbite od ~l. 50 st. 3 na ovoj zakon, go donesuva ministerot koj
rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite od
oblasta na ureduvawe na prostorot, koj za vodewe na postapkata ovlastuva
lice, diplomiran in`ener arhitekt so rabotno iskustvo od najmalku
tri godini od oblasta na urbanisti~koto planirawe.
3. Vo ~l. 51 st. 1 pomesten vo delot "Nadle`ni organi za izdavawe
odobrenie za gradewe“ od Zakonot za gradewe e predvideno "Gradbite
od prva i vtora kategorija od ~lenot 50 na ovoj zakon se gradbi od
zna~ewe na Repubikata i odobrenie za gradewe izdava organot na dr`avnata
uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvaweto
na prostorot.
Vo st. 2 na ~l. 51 od zakonot e predvideno deka gradbite od
treta, ~etvrta i petta kategorija (osporen del) od ~l. 50 na ovoj zakon
se gradbi od lokalno zna~ewe i odobrenie za gradewe izdava gradona~alnikot
na op{tinata, odnosno gradona~alnicite na op{tinite na
gradot Skopje.
234
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite na podnositelot na inicijativata so osporenite
~lenovi od Zakonot za lokalnata samouprava, Zakonot za prostornoto
i urbanisti~ko planirawe i Zakonot za gradewe se povreduvale
temelnite vrednosti na ustavniot poredok za vladeewe na pravoto,
lokalnata samouprava i ureduvaweto i humanizacija na prostorot od
~l. 8 st. 1 al. 3, 8 i 9 od Ustavot na Republika Makedonija, kako i so ~l.
115 st. 1 od Ustavot so koj se obezbeduva celosno i isklu~iva nadle`nost
na edinicite na lokalnata samouprava vo oblasta na urbanizmot
i ruralnoto planirawe.
Imeno, spored podnositelot ustavnata formulacija od ~l. 115
st. 1 od Ustavot vo Zakonot za lokalnata samouprava e pogre{no interpretiran
na na~in sprotiven na zna~eweto koe go ima vo Ustavot,
taka {to so ~l. 22 st. 1 t. 1 se ograni~uvala nadle`nosta na lokalnata
samouprava vo sproveduvaweto na urbanisti~kite planovi samo na izdavawe
na odobrenie na objekti od lokalno zna~ewe utvrdeni so zakon.
Urbanizmot i ruralnoto planirawe kako nadle`nost se sostoele
od procesi na izgotvuvawe, donesuvawe i sproveduvawe na urbanisti~kite
planovi (za gradovite, selata i nadvor od naseleni mesta), a
izdavaweto na odobrenie za gradewe na objekti bilo samo edna upravna
faza vo sproveduvaweto na urbanisti~kite planovi, pa spored Ustavot
taa faza bila integralna vo nadle`nost na lokalnata samouprava i ne
mo`ela so zakon da se ograni~uva.

Neustavnosta na ograni~uvaweto na orginernata nadle`nost na
lokalnata samouprava vo osoreniot ~l. 22 od Zakonot za lokalnata
samouprava bilo potencirano so pravnata praznina koja so istiot
~len se sozdavala vo oblasta na urbanisti~koto planirawe. So toa,
implicitno se sozdavala neustavna kategorija objekti koi ne se od lokalno
zna~ewe, kategorija na objekti koja se definira vo Zakonot za
gradewe kako kategorija na objekti od zna~ewe za Republikata za koi
soglasno Zakonot za prostornoto i urbanisti~koto planirawe i Zakonot
za gradewe nadle`na bila Vladata na Republika Makedonija i
Ministerstvoto nadle`no za raboti od oblasta na urbanizmot.
So osporenite ~lenovi od navedenite zakoni ministerstvoto od
oblasta na urbanizamot gi prezemalo nadle`nostite za izrabotka i
odobruvawe na urbanisti~kite proekti, izdavawe na re{enie za lokaciski
uslovi, izdavawe na odobrenie za gradewe i odobrenie za upotreba
na site objekti od zna~ewe za Republikata iako toa bilo sprotivno
na ustavnata podelba na nadle`nostite.
Spored ~l. 91 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija, Vladata
na Republika Makedonija e nadle`na samo i isklu~ivo za prostornoto
planirawe, a ne i za urbanisti~koto planirawe i sprotivno -
edinicite na lokalnata samouprava soglasno ~l. 115 se nadle`ni osobeno
i isklu~ivo za oblast na urbanisti~ko planirawe.
Ponatamu, spored podnositelot na inicijativata ustavnata
definicija od oblasta na urbanizam i ruralnoto planirawe koja se sostoela
od izgotvuvawe, donesuvawe i sproveduvawe na urbanisti~kite
planovi so osporeniot ~len od Zakonot za lokalnata samouprava se
ograni~uvala samo na izdavaweto na odobrenie za gradewe i toa samo
za objekti od lokalno zna~ewe.
Ottuka, so osporenite ~lenovi se naru{uvale i vladeeweto na
pravoto i ureduvaweto i humanizacija na prostorot kako temelni
vrednosti na ustavniot poredok. Ova zatoa {to site povr{ini na koi
se nao|aat lokaciite na t.n. objekti od zna~ewe za Republikata bile
povr{ini opfateni so urbanisti~kite planovi odnosno bile od ustavna
nadle`nost na edinicite na lokalnata samouprava.
Od druga strana, pak, ako se imalo predvid deka ovie lokacii
bile konstantno promenlivi odnosno se sozdavalet i menuvale vo
urbanisti~kite planovi, odnosno tie se poklopuvale so povr{inite
od objekti od t.n. lokalno zna~ewe, spored podnositelot osporenite
~lenovi neprekidno generirale sudir na nadle`nosti pome|u edinicata
na lokalnata samouprava i centralnata vlast.
Sporni pravni pra{awa
- dali ustavnata odredba od ~l. 115 od Ustavot treba da se tolkuva
vo smisla na toa deka vo procesot na planirawena prostorot edinstveno
i isklu~ivo e nadle`na edinicata na lokalnata samouprava,
235

- dali vo procesot na planiraweto na prostorot centralnata
vlast treba da se isklu~i pri {to i za urbanisti~kiot proekt za gradbi
od zna~ewe za Republikata re{enie treba da donese nadle`en
organ na edinicata na lokalnata samouprava, a ne ministerot koj rakovodi
so organot na dr`avnata uprava od oblasta na ureduvawe na prostorot.
- dali so predviduvaweto deka za gradbite od treta, ~etvrta i
petta kategorija se gradbi od lokalno zna~ewe i nadle`niot organ za
izdavawe na odobrenie za gradewe e gradona~alnikot na op{tinata
odnosno gradona~alnicite na op{tinite na gradot Skopje, a za gradba
od prva i vtora kategorija koi se od zna~ewe za Republikata nadle`en
organ za izdavawe na odobrenie za gradewe e organot na dr`avnata
uprava se doveduva vo pra{awe nadle`nosta na edinicata na lokalnata
samouprava.
Ustavnosudska praktika
- Ustavniot sud na Republika Makedonija po predmetot U. br.
214/1998 od 17. 11. 1999 godina vo koj predmet na ocena na ustavnosta
bil ~l. 22 st. 2 od Zakonot za prostornoto i urbanisti~koto planirawe
("SV RM," U. br. 4/1996, 28/1997 i 18/1999) izrazil stav deka urbanisti~koto
planirawe e podelena sfera pome|u dr`avata i edinicite
na lokalnata samouprava i vo osnova kolku i pripa|a na edinicata
tolku i pripa|a na drugata strana Zakonot ja uva`uva ustavnata norma
od ~l. 115 od Ustavot so koja gra|anite vo edinicite na lokalnata samouprava
odlu~uvaat i za pra{awa od urbanizmot, no go za{tituva i
dr`avniot interes (od ~l. 8 st. 1 al. 10 od Ustavot) preku propi{uvawe
na obvrska za dobivawe soglasnost na sekoj urbanisti~ki plan {to go
donesuva op{tinata odnosno gradot Skopje.
- Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 46/
2008 od 9. 06. 2008 godina, ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~l. 50 st. 10 vo delot "a urbanisti~ki proekt od st. 3 na ovoj ~len
so re{enie go odobruva ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata
uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvawe
na prostorot."
Vo obrazlo`enieto na re{enieto se naveduva deka so ostanatite
odredbi od ~l. 50 od Zakonot, e razraboten institutot urbanisti-
~ki proekt za koj vo celina nema ustavna pre~ka da postoi koga urbanisti~ka
razrabotka na prostorot za gradba von planskite opfati na
urbanisti~kite planovi, a se vo soglasnost so Prostorniot plan na
Republikata poradi toa Sudot ocenil deka za niv ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta so Ustavot.
236

Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 9 i 10 od Ustavot, lokalnata samouprava i
ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i unapreduvaweto
na `ivotnata sredina i prirodata se temelni vrednosti na
ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored Amandmanot XVII t. 1 na Ustavot, vo edinicite na lokalnata
samouprava gra|anite neposredno i preku pretstavnici u~estvuvaat
vo odlu~uvaweto za pra{awa od lokalno zna~ewe, a osobeno vo
oblastite na javnite slu`bi, urbanizmot i ruralnoto planirawe, za{-
tita na okolinata, lokalniot ekonomski razvoj, lokalnoto finansirawe,
komunalnite dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata i detskata
za{tita, obrazovanieto, zdravstvenata za{tita i vo drugi oblasti utvrdeni
so zakon.
Spored t. 2 od istiot Amandman na Ustavot, vo gradot Skopje
gra|anite neposredno i preku pretstavnici u~estvuvaat vo odlu~uvaweto
za pra{awa od zna~ewe za gradot Skopje, a osobeno vo oblastite
na javnite slu`bi, urbanizmot i ruralnoto planirawe, za{tita na
okolinata, lokalniot ekonomski razvoj, lokalnoto finansirawe, komunalnite
dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata i detskata za{tita,
obrazovanieto, zdravstvenata za{tita i vo drugi oblasti utvrdeni so
zakon.
Spored ~l. 115 st. 2 od Ustavot, op{tinata e samostojna vo vr{-
eweto na nadle`nostite utvrdeni so Ustavot i so zakon, a nadzorot nad
zakonitosta na nejzinata rabota go vr{i Republikata.
Spored ~l. 115 st. 3 od Ustavot, Republikata so zakon mo`e da i
doveri vr{ewe na opredeleni raboti na op{tinata.
Spored ~l. 1 od Zakonot za lokalnata samouprava, so ovoj zakon
se ureduvaat: nadle`nostite na op{tinata; neposrednoto u~estvo na
gra|anite vo odlu~uvaweto; organizacijata i rabotata na organite na
op{tinata; op{tinskata administracija; aktite na organite; imot -
sopstvenost na op{tinata; nadzorot nad rabotata na organite na op{-
tinata; raspu{taweto na sovetot na op{tinata; mehanizmite na sorabotka
me|u op{tinite i Vladata na Republika Makedonija; mesnata
samouprava; za{titata na lokalnata samouprava; utvrduvawe na slu`beni
jazici vo op{tinite i drugi pra{awa od zna~ewe za lokalnata samouprava.
Spored ~l. 21 st. 1 od ovoj zakon, op{tinite samostojno, vo ramkite
na zakonot, gi ureduvaat i vr{at rabotite od javen interes od lokalno
zna~ewe, utvrdeni so ovoj ili drug zakon i se odgovorni za nivnoto
izvr{uvawe.
Spored st. 3 od ovoj ~len od Zakonot, nadle`nostite od st. 1 na
ovoj ~len po pravilo se celosni i isklu~ivi i ne smeat da bidat odzemeni
ili ograni~eni, osven vo slu~aite utvrdeni so zakon.
237

Vo ramkite na listata na nadle`nosti od ~l. 22 st. 1 t. 1 od Zakonot
za lokalnata samouprava, op{tinite se nadle`ni za urbanisti-
~koto (urbano i ruralno) planirawe, izdavaweto na odobrenie za gradewe
na objekti od lokalno zna~ewe utvrdeni so zakon, ureduvaweto na
prostorot i ureduvaweto na grade`noto zemji{te.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi i analizata na Zakonot
za lokalnata samouprava nasprema navodite vo inicijativata
deka nadle`nosta na edinicata na lokalna samouprava vo oblast na
urbanizmot se sveduvaat samo na izdavawe na odobrenie za gradewe na
objekti od lokalno zna~ewe utvrdi so zakon se neosnovani.
Imeno od samata sodr`ina na ~l. 22 od Zakonot za lokalnata samouprava
nedvosmisleno, jasno i precizno e utvrdeno deka op{tinite
se nadle`ni za urbanisti~ko planirawe kako kontinuiran proces koj
se obezbeduva so izrabotuvawe, donesuvawe i sproveduvawe na urbanisti~ki
planovi, obezbeduva ureduvawe i humanizacija na prostorot i
ureduvawe na grade`noto zemji{te, a ne samo izdavawe na odobrenie za
gradewe na objekti od lokalno zna~ewe kako {to naveduva podnositelot
na inicijativata.
Vpro~em vakvoto tvrdewe proizleguva i od odredbite od Zakonot
za prostorno i urbanisti~ko planirawe i Zakonot za gradewe.
So Zakonot za prostornoto i urbanisti~ko planirawe e uvrdeno
deka izrabotuvaweto, donesuvaweto i sproveduvaweto na Prostorniot
plan na Republika Makedonija i na urbanisti~ki planovi se raboti
od javen interes. Vo zavisnost od prostorot koj e predmet na planirawe
se donesuvaat: Prostoren plan na Republika Makedonija za celata
teritorija na Republikata i toj pretstavuva strategija za prostoren
razvoj na Republikata koj dava nasoki za namenata, koristeweto,
za{titata, organizacijata, ureduvaweto i upravuvaweto so prostorot
na Republikata (~l. 7 t. 1).
Prostorniot plan na Republikata se razrabotuva preku prostoren
plan za region i prostoren plan za poddra~je od poseben interes na
Republikata (~l. 7 t. 1 i ~l. 8). Urbanisti~kite planovi i toa: Generalniot
urbanisti~ki plan za grad Skopje i za gradovite koi se sedi-
{ta na op{tinite utvrdeni so zakon; detalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki
plan za selo i urbanisti~ki plan von naseleno mesto (~l. 7 t.
2).
Na planovite od ~l. 7 t. 2 na ovoj zakon izraboteni vo formata
na nacrt-plan se dava mislewe od organot na dr`avnata uprava nadle-
`na za rabotite od oblasta na ureduvawe na prostorot zaradi sogleduvawe
na stepenot na usoglasenosta na planovite so odredbite na
ovoj zakon i propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon, a na planovite
od navedeniot ~len izraboteni vo forma na predlog - plan se
dava soglasnost od organot nadle`en za rabotite od oblasta na ureduvawe
na prostorot, so koj se potvrduva deka planovite se izraboteni
238

soglasno so odredbite na ovoj zakon i propisite doneseni vrz osnova
na ovoj zakon.
Vo delot III od Zakonot "Sproveduvawe na planovite" vo ~lenot
50 se sodr`ani odredbi koi se odnesuvat na "urbanisti~ki proekt." Vo
slu~aj koga vo Detalniot urbanisti~ki plan, urbanisti~kiot plan za
selo i urbanisti~kiot plan von naseleni mesta i vo urbanisti~ki proekti
od st. 3 na ovoj ~len (gradbi od zna~ewe za Republikata) na edna
grade`na parcela e utvrdena aproksimativna povr{ina za gradewe nameneta
za kompleksna gradba ili kompleks na gradbi se izrabotuva
arhitektonsko - urbanisti~ki proekt vo koj se primenuvaat planskite
odredbi utvrdeni vo urbanisti~kiot plan i urbanisti~kiot proekt i
tie ne mo`at da se menuvaat Potrebata od izrabotka na arhitektonsko-urbanisti~ki
proekt se utvrduva vo urbanisti~kiot plan i urbanisti~kiot
proekt od stav 3 na ovoj ~len.
Ponatamu vo ~l. 50 st. od 3 do 9 se uredeni pra{awata koi se
odnesuvaat na toa vo koi slu~ai se izrabotuva urbanisti~ki proekt i
ovlastenite lica koi mo`at da gi izrabotuvaat urbanisti~kite proekti.
Vo st. 10, pak, na ~l. 50 e uredeno pra{aweto spored koe arhitektonsko
urbanisti~ki proekti od stav 1 i urbanisti~kiot proekt od
st. 4 na ovoj ~len so re{enie go odobruva gradona~alnikot na op{tinata,
a urbanisti~kiot proekt od st. 3 na ovoj ~len so re{enie go odobruva
ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle-
`en za vr{ewe na raboti od oblasta na ureduvawe na prostorot (osporen
del).
Urbanisti~kiot proekt od st. 3 na ~l. 50 (izraboten od proektantot
so ovlastuvawe za izrabotka na proektna dokumentacija ~l. 50
st. 2) se dostavuva do pravnoto lice za vr{ewe na stru~na revizija koja
e zadol`itelna (~l. 50 st. 7 i 8).
Vo osporeniot st. 12 na ~l. 50 od Zakonot e predvideno deka
izraboteniot urbanisti~ki plan od stavot 3 na ovoj ~len i stru~nata
revizija vo 6 primeroci i se predavaat do organot nadle`en za vr{ewe
na rabotite od oblasta za ureduvawe na prostorot, i ovoj organ gi ispra}a
na mislewe do pravnite lica navedeni vo zakonot, koi vo rok od
10 dena treba da dadat mislewe, a dokolku vo predvideniot rok ne dostavi
mislewe organot na dr`avnata uprava }e ja prodol`i postapkata
kako da e dadeno pozitivno mislewe.
Vo osporeniot ~l. 52 st. 2 pomesten vo delot "Re{enie za lokaciski
uslovi“ e predvideno deka Re{enieto za lokaciski uslovi za
gradbi od zna~ewe za Republikata utvrdeni so zakon i za gradbite od
~l. 50 st. 3 od ovoj zakon go donesuva ministerot koj rakovodi so organot
na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta
na ureduvaweto so prostorot, koj za vodewe na postapkata ovlastuva
lice, diplomiran in`ener so rabotno iskustvo od najmalku tri godini
vo oblasta na urbanisti~koto planirawe.
239

Trgnuvaj}i od odredbite od ~l. 8 st. 1 al. 10 i ~l. 115 od Ustavot
kako i analizata na Zakonot za prostornoto i urbanisti~ko planirawe
vo celina i osporenite odredbi nasprema navodite od inicijatiata
deka so osporenite ~lenovi ministerstvoto nadle`no za raboti od
oblasta na ureduvaweto na prostorot gi prezema nadle`nostite za
izrabotka i odobruvawe na urbanisti~kite proekti i izdavawe na re-
{enie za lokaciski uslovi, smetame deka ne se osnovani. Ova zatoa
{to spored na{e mislewe site aktivnosti kako {to se: izrabotuvaweto,
donesuvaweto i sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika
Makedonija i na urbanisti~kite planovi koi se raboti od javen
interes, {to so prostornoto i urbanisti~koto planirawe odnosno vo
procesot na planirawe i ureduvawe na prostorot se obezbeduva ramnomeren
prostoren razvoj, racionalno ureduvawe i koristewe na prostorot,
uslovi za humano `iveewe i rabota na gra|anite, za{tita i unapreduvawe
na `ivotnata sredina i prirodata, za{tita na nedvi`noto
kulturno nasledstvo, usoglasenost so evropskite normativi i standardi
i drugo, {to davaweto na mislewe po nacrt urbanisti~kiot
plan odnosno soglasnost po predlog-planot od strana na nadle`niot
organ na dr`avnata uprava e vo nasoka na planski razvoj i usoglasenost
na planovite.
Imaj}i go predvid navedenoto, smetame deka so propi{uvaweto
na u~estvoto na dr`avata vo sferata na prostornoto i urbanisti~ko
planirawe, odnosno podelenata nadle`nost pome|u dr`avata i edinicite
na lokalnata samouprava koja vo osnova pripa|a na dvete strani ne
samo {to se uva`uva ustavnata norma od ~l. 115 od Ustavot so koja gra-
|anite vo edinicite na lokalnata samouprava odlu~uvaat i za pra{wa
od urbanizmot, tuku se za{tituva i dr`avniot interes od ~l. 8 st. 1 al.
10 od Ustavot.
Ottuka, prifa}ajki go konceptot na zakonodavecot za podelenata
nadle`nost na dr`avata i edinicata na lokalnata samouprava, odnosno
davaweto na mislewe na nacrt planot odnosno soglasnost na predlog
planot od organot na dr`avnata uprava koj go donesuva edinicata
na lokalnata samouprava na urbanisti~kite planovi za podra~jeto na
edinicata na lokalnata samouprava ili t.n. urbanisti~ko planirawe
od lokalno zna~ewe od edna strana i donesuvaweto na re{enie za urbanisti~ki
proekt za gradba od zna~ewe na Republikata i gradbi od prva
i vtora kategorija kako i donesuvaweto na re{enie za lokaciski uslovi
za navedenite objekti, od strana na ministerot koj rakovodi so organot
nadle`en za raboti od oblasta na ureduvaweto na prostorot, ne se
doveduva vo pra{awe ustavnata postavenost i nadle`nost na edinicate
na lokalnata samouprava.
Logikata na podelenata nadle`nost pome|u dr`avata i edinicata
na lokalnata samouprava ja sledi i Zakonot za gradewe.
Imeno so ovoj zakon se ureduvaat, gradeweto, osnovnite barawa
na gradbata, pravata i obvrskite na u~esnicite vo izgradbata, proek-
240

tnata dokumentacija, gradili{teto, upotrebata, odr`uvaweto, zdru-
`uvawe vo komora i drugi pra{awa od zna~ewe za gradeweto.
Spored ~l. 50 od Zakonot, gradbite spored vidot, nivnata specifi~nost,
namena, slo`enost na konstruktivniot sistem i tehni~kotehnolo{ki
uslovi se opredeluvaat po kategorii i toa; Gradbiod prva,
vtora, treta, ~etvrta i petta kategorija.
Vo oporeniot ~l. 51 st. 1 od Zakonot, pomesten vo delot "nadle-
`en organ za izdavawe na odobrenie za gradewe e predvideno deka "za
gradbite od I i II kategorija od ~l. 50 koi se gradbi od zna~ewe na Republikata
odobrenie izdava organot na dr`avata nadle`en za rabotite
od oblasta na ureduvaweto na prostorot, a spored st. 2 na ovoj ~len za
gradbite od (treta, ~etvrta i petta kategorija - osporen del) od ~l. 50
na ovoj zakon se gradbi od lokalno zna~ewe i odobrenie izdava gradona~alnikot
na op{tinata, odnosno gradona~alnikot na op{tinite i
gradot Skopje.
Vo navedeniot zakonot, isto taka, e predvideno deka Ministerstvoto
za transport i vrski izdava licenci i toa za proektantot (~l.
15), izveduva~ot (~l. 22), nadzorniot in`ener (~l. 28) i upravitelot na
odr`uvawe (~l. 84) pri {to prihodite od licencata se prihodi na Buxetot
na Republika Makedonija.
Imaj}i gi predvid navedenite odredbi od Zakonot za gradewe,
spored koi i vo oblasta na gradeweto kako del od procesot na ureduvaweto
na prostorot, dr`avata ima aktivna uloga nasproti navodite
vo inicijativata so koi vo su{tina podnositelot bara so intervencija
na Ustavniot sud vo ~l. 51 st. 1 i ~l. 51 st. 2 vo delot: treta, ~etvrta,
petta kategorija, nadle`en organ za izdavawe na odobrenie da bide
samo gradona~alnikot na op{tinata odnosno gradot Skopje, smetame
deka se neosnovani i neodr`livi.
Imerno, spored na{e mislewe, podnositelot na inicijativata
koj pove}e pati osporuva odredbite od Zakonot za prostornoto i urbanisti~koto
planirawe i Zakonot za gradewe vo su{tina go spori celiot
zakonodaven koncept na postavenosta na odnosot na dr`avata i
edinicata na lokalnata samouprava vo oblasta na urbanizmot, {to e
mnogu, neerazumno i neosnovano. Ova zatoa {to vo slu~aj na izrazuvawe
na somnenie za neustavnosta na osporenite ~lenovi odnosno vo
slu~aj na intervencija, spored nas Sudot bi se vpu{til vo su{tinata
vo kreirawe na poseben model ili t.n. koncept na planirawe na prostorot
vo koj edinicata na lokalnata samouprava odnosno nejzinite
organi bi odlu~uvale za se vo oblasta na urbanizmot bez ogled na vidot,
zna~eweto, specifi~nosta, namenata, slo`enosta i drugi elementi
koi gi obele`at i gi definiraat gradbite {to e sprotivno na duhot
na ustavniot koncept za ureduvawe i humanizacija na prostorot kako
temelna vrednost na poredokot na Republika Makedonija.
So ogled na navedenoto, smetame deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporenite ~lenovi od Zakonot za lokal-
241

nata samouprava, Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe i
Zakonot za gradewe so odredbi od Ustavot na koi se povikuva podnositelot
na inicijativata.
- [to se odnesuva do navodite vo inicijativata so koj se osporuva
~l. 50 st. 10 vo delot „a urbanisti~ki proekti od st. 3 na ovoj ~len
so re{enie go odobruva ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata
uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvawe
na prostorot“, a koj del bil osporen od istiot podnositel, vo predmetot
U. br. 46/2008 od 9. 07. 2008 godina, smetame deka se ispolneti
uslovite od ~l. 28 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija
za otfrlawe na inicijativata.
So ogled na navedenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na:
a) ^l. 22 st. 1 t. 1 vo delot "izdavaweto na odobrenie za gradewe
na objekti od lokalno zna~ewe utvrdeno so zakon" od Zakonot za lokalnata
samouprava ("SV RM,"br. 5/2002).
b) ^l. 50 st. 12 i ~l. 52 st. 2 od Zakonot za prostornoto i urbanisti~ko
planirawe ("SV RM,"br. 51/2005, 137/2007, 151/2007 ispravka
i 24/2008 - pre~isten tekst.
v) ^l. 51 st. 1 i 2 vo delot "od treta, ~etvrta i petta kategorija,"
od Zakonot za gradewe (SV RM," br. 51/2005, 82/2008 i 106/ 2008-
ispravka).
3. Sudot da ja otfrli inicijativata za ocenuvawe ustavnosta na
~l. 50 st. 10 vo delot "a urbanisti~kiot proekt od st. 3 na ovoj ~len so
re{enie go odobruva ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata
uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite oblasta na ureduvawe na
prostorot" od zakonot ozna~en vo t. 2-b od predlogot.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 28 i 71 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 28 oktomvri
2009 godina, donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na:
a) ^len 22 stav 1 to~ka 1 vo delot "izdavaweto na odobrenie za
gradewe na objekti od lokalno zna~ewe utvrdeni so zakon" od Zakonot
za lokalnata samouprava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 5/2002).
242

) ^len 50 stav 12 i ~len 52 stav 2 od Zakonot za prostornoto i
urbanisti~ko planirawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 51/2005, 137/2007, 151/2007 ispravka i 24/2008 - pre~isten tekst.
v) ^len 51 stav 1 i stav 2 vo delot "od treta, ~etvrta i petta
kategorija" od Zakonot za gradewe ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 51/2005, 82/2008 i 106/2008-ispravka).
2. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe na postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~len 50 stav 10 vo delot: "a urbanisti~kiot
proekt od stav 3 na ovoj ~len so re{enie go oddobruva ministerot koj
rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe na
rabotite od oblasta na ureduvawe na prostorot" od zakonot ozna~en vo
to~kata 1-b od ova re{enie.
3. Miroslav Gr~ev od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na navedenite ~lenovi od Zakonot za lokalnata
samouprava, Zakonot za prostorno i urbanisti~koto planirawe i Zakonot
za gradewe.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata so osporenite
~lenovi od Zakonot za lokalnata samouprava, Zakonot za prostornoto
i urbanisti~ko planirawe i Zakonot za gradewe se povreduvale
temelnite vrednosti na ustavniot poredok za vladeewe na pravoto,
lokalnata samouprava i ureduvaweto i humanizacija na prostorot od
~len 8 stav 1 alineite 3, 8 i 9 od Ustavot na Republika Makedonija,
kako i ~len 115 stav 1 od Ustavot so koj se obezbeduva celosno i isklu~iva
nadle`nost na edinicite na lokalnata samouprava vo oblasta
na urbanizmot i ruralnoto planirawe.
Spored podnositelot na inicijativata ustavnata formulacija
od ~len 115 stav 1 od Ustavot, vo Zakonot za lokalnata samouprava
bila pogre{no interpretiran na na~in sprotiven na zna~eweto koe go
ima vo Ustavot, taka {to so ~len 22 stav 1 to~ka 1 od Zakonot se ograni~uvala
nadle`nosta na lokalnata samouprava vo sproveduvaweto na
urbanisti~kite planovi samo na izdavawe na odobrenie na objekti od
lokalno zna~ewe utvrdeni so zakon. Urbanizmot i ruralnoto planirawe
kako nadle`nost se sostoele od procesi na izgotvuvawe, donesuvawe
i sproveduvawe na urbanisti~kite planovi (za gradovite, selata i
von naseleni mesta), a izdavaweto na odobrenie za gradewe na objekti
bilo samo edna upravna faza vo sproveduvaweto na urbanisti~kite
planovi, pa spored Ustavot taa faza bila integralna vo nadle`nost na
lokalnata samouprava i ne mo`ela so zakon da se ograni~uva.
Neustavnosta na ograni~uvaweto na orginernata nadle`nost na
lokalnata samouprava vo osporeniot ~len 22 od Zakonot za lokalnata
samouprava bilo potencirano so pravnata praznina koja so istiot
~len se sozdavala vo oblasta na urbanisti~koto planirawe. So toa,
implicitno se sozdavala neustavna kategorija objekti koi ne se od lokalno
zna~ewe, kategorija na objekti koja se definira vo Zakonot za
243

gradewe kako kategorija na objekti od zna~ewe za Republikata za koi
soglasno Zakonot za prostornoto i urbanisti~koto planirawe i Zakonot
za gradewe nadle`na bila Vladata na Republika Makedonija i ministerstvoto
nadle`no za raboti od oblasta na urbanizmot.
So osporenite ~lenovi od navedenite zakoni ministerstvoto od
oblasta na urbanizmot gi prezemalo nadle`nostite za izrabotka i
odobruvawe na urbanisti~kite proekti, izdavawe na re{enie za lokaciski
uslovi, izdavawe na odobrenie za gradewe i odobrenie za upotreba
na site objekti od zna~ewe za Republikata iako toa bilo sprotivno
na ustavnata podelba na nadle`nostite. Spored ~len 91 alineja 3
od Ustavot na Republika Makedonija, Vladata na Republika Makedonija
e nadle`na samo i isklu~ivo za prostornoto planirawe, a ne i za
urbanisti~koto planirawe i sprotivno - edinicite na lokalnata samouprava
soglasno ~len 115 se nadle`ni osobeno i isklu~ivo za oblast
na urbanisti~ko planirawe.
Spored podnositelot na inicijativata ustavnata definicija od
oblasta na urbanizmot i ruralnoto planirawe koja se sostoela od
izgotvuvawe, donesuvawe i sproveduvawe na urbanisti~kite planovi
so osporeniot ~len od Zakonot za lokalnata samouprava se ograni~uvala
samo na izdavaweto na odobrenie za gradewe i toa samo za objekti
od lokalno zna~ewe. Ottuka, so osporenite ~lenovi se naru{uvale i
vladeeweto na pravoto i ureduvaweto i humanizacija na prostorot
kako temelni vrednosti na ustavniot poredok. Ova zatoa {to site povr{ini
na koi se nao|ale lokaciite na t.n. objekti od zna~ewe za Republikata
bile povr{ini opfateni so urbanisti~kite planovi odnosno
bile od ustavna nadle`nost na edinicite na lokalnata samouprava. Od
druga strana, pak, ako se imalo predvid deka ovie lokacii bile konstantno
promenlivi odnosno se sozdavale i menuvale vo urbanisti~kite
planovi, odnosno tie se poklopuvale so povr{inite od objekti od t.n.
lokalno zna~ewe, spored podnositelot osporenite ~lenovi neprekinato
generirale sudir na nadle`nosti pome|u edinicata na lokalnata samouprava
i centralnata vlast.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~lenot 22 stav 1 to~ka 1 od
Zakonot za lokalnata samouprava e predvideno deka op{tinite se nadle`ni
za vr{ewe pokraj drugoto i za „urbanisti~ko (urbano i ruralno
planirawe), izdavaweto na odobrenie za gradewe na objekti od lokalno
zna~ewe utvrdeni so zakon“ ureduvaweto na prostorot i ureduvaweto
na grade`noto zemji{te.”
Sudot ponatamu utvrdi deka vo ~lenot 50 stav 10 vo delot od
Zakonot za prostornoto i urbanisti~ko planirawe koj e osporen so
inicijativata e predvideno "a urbanisti~kiot proekt od stavot 3 na
ovoj ~len so re{enie go odobruva ministerot koj rakovodi so organot
na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta na
ureduvawe na prostorot."
244

Vo stavot 12 na ~len 10 od navedeniot zakon e predvideno deka
"izraboteniot urbanisti~ki proekt od stavot 3 na ovoj ~len i stru-
~nata revizija se predavaat na organot na dr`avnata uprava nadle`en
za izgradba na komunalnata infrastruktura i do nadle`nite organi za
za{tita na kulturnoto nasledstvo, prirodnite blaga i retkosti kako i
do Agencijata za elektronski komunikacii koga urbanisti~kiot proekt
se odnesuva za gradba na elektronski komunikaciski mre`i i sredstva.
Mislewata treba da se izdadat vo rok od deset dena od priemot,
a dokolku ne se odgovori vo opredeleniot rok, organot na dr`avnata
uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvaweto na
prostorot }e ja prodol`i postapkata kako da e dadeno pozitivno mislewe“.
Vo ~lenot 52 stav 2 od navedeniot zakon e predvideno "Re{enieto
za lokaciski uslovi za gradbi od zna~ewe za Republikata utvrdeni
so zakon i za gradbite od ~lenot 50 stav 3 na ovoj zakon, go donesuva
ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle-
`en za rabotite od oblasta na ureduvawe na prostorot, koj za vodewe
na postapkata ovlastuva lice, diplomiran in`ener arhitekt so rabotno
iskustvo od najmalku tri godini od oblasta na urbanisti~koto
planirawe.
Sudot, isto taka, utvrdi deka vo ~lenot 51 stav 1 pomesten vo
delot "Nadle`ni organi za izdavawe odobrenie za gradewe" od Zakonot
za gradewe e predvideno "Gradbite od prva i vtora kategorija od
~lenot 50 na ovoj zakon se gradbi od zna~ewe na Repubikata i odobrenie
za gradewe izdava organot na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe
na rabotite od oblasta na ureduvaweto na prostorot.
Vo stavot 2 na ~len 51 od Zakonot e predvideno deka gradbite od
"treta, ~etvrta i petta kategorija" (osporen del) od ~lenot 50 na ovoj
zakon se gradbi od lokalno zna~ewe i odobrenie za gradewe izdava gradona~alnikot
na op{tinata, odnosno gradona~alnicite na op{tinite
na gradot Skopje.
5. Spored ~len 8 stav 1 alinei 9 i 10 od Ustavot, lokalnata samouprava
i ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i
unapreduvaweto na `ivotnata sredina i prirodata se temelni vrednosti
na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored Amandmanot XVII to~ka 1 na Ustavot, vo edinicite na
lokalnata samouprava gra|anite neposredno i preku pretstavnici u~estvuvaat
vo odlu~uvaweto za pra{awa od lokalno zna~ewe, a osobeno
vo oblastite na javnite slu`bi, urbanizmot i ruralnoto planirawe,
za{tita na okolinata, lokalniot ekonomski razvoj, lokalnoto finansirawe,
komunalnite dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata i detskata
za{tita, obrazovanieto, zdravstvenata za{tita i vo drugi oblasti
utvrdeni so zakon.
Spored to~kata 2 od istiot Amandman na Ustavot, vo gradot
Skopje gra|anite neposredno i preku pretstavnici u~estvuvaat vo
245

odlu~uvaweto za pra{awa od zna~ewe za gradot Skopje, a osobeno vo
oblastite na javnite slu`bi, urbanizmot i ruralnoto planirawe, za{-
tita na okolinata, lokalniot ekonomski razvoj, lokalnoto finansirawe,
komunalnite dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata i detskata
za{tita, obrazovanieto, zdravstvenata za{tita i vo drugi oblasti
utvrdeni so zakon.
Spored ~len 115 stav 2 od Ustavot, op{tinata e samostojna vo
vr{eweto na nadle`nostite utvrdeni so Ustavot i so zakon, a nadzorot
nad zakonitosta na nejzinata rabota go vr{i Republikata.
Spored ~len 115 stav 3 od Ustavot, Republikata so zakon mo`e
da i doveri vr{ewe na opredeleni raboti na op{tinata.
Spored ~len 1 od Zakonot za lokalnata samouprava, so ovoj zakon
se ureduvaat: nadle`nostite na op{tinata; neposrednoto u~estvo
na gra|anite vo odlu~uvaweto; organizacijata i rabotata na organite
na op{tinata; op{tinskata administracija; aktite na organite; imot -
sopstvenost na op{tinata; nadzorot nad rabotata na organite na op{-
tinata; raspu{taweto na sovetot na op{tinata; mehanizmite na sorabotka
me|u op{tinite i Vladata na Republika Makedonija; mesnata samouprava;
za{titata na lokalnata samouprava; utvrduvawe na slu`beni
jazici vo op{tinite i drugi pra{awa od zna~ewe za lokalnata samouprava.
Spored ~len 21 stav 1 od ovoj zakon, op{tinite samostojno, vo
ramkite na zakonot, gi ureduvaat i vr{at rabotite od javen interes od
lokalno zna~ewe, utvrdeni so ovoj ili drug zakon i se odgovorni za
nivnoto izvr{uvawe.
Spored stavot 3 od ovoj ~len od Zakonot, nadle`nostite od stavot
1 na ovoj ~len po pravilo se celosni i isklu~ivi i ne smeat da
bidat odzemeni ili ograni~eni, osven vo slu~aite utvrdeni so zakon.
Vo ramkite na listata na nadle`nosti od ~lenot 22 stav 1 to~ka
1 od Zakonot za lokalnata samouprava, op{tinite se nadle`ni za urbanisti~koto
(urbano i ruralno) planirawe, izdavaweto na odobrenie za
gradewe na objekti od lokalno zna~ewe utvrdeni so zakon, ureduvaweto
na prostorot i ureduvaweto na grade`noto zemji{te.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi i analizata na Zakonot
za lokalnata samouprava nasprema navodite vo inicijativata
deka nadle`nosta na edinicata na lokalna samouprava vo oblast na
urbanizmot se sveduvalo samo na izdavawe na odobrenie za gradewe na
objekti od lokalno zna~ewe utvrdeni so zakon se neosnovani. Imeno,
od samata sodr`ina na ~lenot 22 od Zakonot za lokalnata samouprava
nedvosmisleno, jasno i precizno e utvrdeno deka op{tinite se nadle`ni
za urbanisti~ko planirawe kako kontinuiran proces koj se obezbeduva
so izrabotuvawe, donesuvawe i sproveduvawe na urbanisti~ki
planovi, obezbeduva ureduvawe i humanizacija na prostorot i ureduvawe
na grade`noto zemji{te, a ne samo izdavawe na odobrenie za grad-
246

ewe na objekti od lokalno zna~ewe, kako {to naveduva podnositelot
na inicijativata.
Navedenoto stanovi{te, spored Sudot proizleguva i od odredbite
od Zakonot za prostornoto i urbanisti~koto planirawe i Zakonot
za gradewe. Imeno, so Zakonot za prostornoto i urbanisti~ko planirawe
e utvrdeno deka izrabotuvaweto, donesuvaweto i sproveduvaweto
na Prostorniot plan na Republika Makedonija i na urbanisti-
~ki planovi se raboti od javen interes. Vo zavisnost od prostorot koj
e predmet na planirawe se donesuvaat: Prostoren plan na Republika
Makedonija za celata teritorija na Republikata i toj pretstavuva
strategija za prostoren razvoj na Republikata koj dava nasoki za namenata,
koristeweto, za{titata, organizacijata, ureduvaweto i upravuvaweto
so prostorot na Republikata (~len 7 to~ka 1).
Prostorniot plan na Republikata se razrabotuva preku prostoren
plan za region i prostoren plan za podra~je od poseben interes na
Republikata (~len 7 to~ka 1 i ~len 8). Urbanisti~kite planovi i toa:
Generalniot urbanisti~ki plan za grad Skopje i za gradovite koi se
sedi{ta na op{tinite utvrdeni so zakon; detalen urbanisti~ki plan,
urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki plan von naseleno mesto
(~len 7 to~ka 2).
Na planovite od ~lenot 7 to~ka 2 na ovoj zakon izraboteni vo
forma na nacrt-plan se dava mislewe od organot na dr`avnata uprava
nadle`en za rabotite od oblasta na ureduvawe na prostorot zaradi
sogleduvawe na stepenot na usoglasenosta na planovite so odredbite
na ovoj zakon i propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon, a na planovite
od navedeniot ~len izraboteni vo forma na predlog - plan se
dava soglasnost od organot nadle`en za rabotite od oblasta na ureduvawe
na prostorot, so koj se potvrduva deka planovite se izraboteni
soglasno so odredbite na ovoj zakon i propisite doneseni vrz osnova
na ovoj zakon.
Vo delot III od Zakonot „Sproveduvawe na planovite“ vo ~lenot
50 se sodr`ani odredbi koi se odnesuvat na "urbanisti~ki proekt." Vo
slu~aj koga vo detalniot urbanisti~ki plan, urbanisti~kiot plan za
selo i urbanisti~kiot plan von naseleni mesta i vo urbanisti~ki proekti
od stav 3 na ovoj ~len (gradbi od zna~ewe za Republikata) na edna
grade`na parcela e utvrdena aproksimativna povr{ina za gradewe nameneta
za kompleksna gradba ili kompleks na gradbi se izrabotuva
arhitektonsko - urbanisti~ki proekt vo koj se primenuvaat planskite
odredbi utvrdeni vo urbanisti~kiot plan i urbanisti~kiot proekt i
tie ne mo`at da se menuvaat Potrebata od izrabotka na arhitektonsko-urbanisti~ki
proekt se utvrduva vo urbanisti~kiot plan i urbanisti~kiot
proekt od stav 3 na ovoj ~len. Ponatamu vo ~lenot 50
stavovite od 3 do 9 se uredeni pra{awata koi se odnesuvaat na toa vo
koi slu~ai se izrabotuva urbanisti~ki proekt i ovlastenite lica koi
mo`at da gi izrabotuvaat urbanisti~kite proekti. Vo stavot 10, pak,
247

na ~lenot 50 e uredeno pra{aweto spored koe arhitektonsko urbanisti~kito
proekt od stav 1 i urbanisti~kiot proekt od stav 4 na ovoj
~len so re{enie go odobruva gradona~alnikot na op{tinata, a urbanisti~kiot
proekt od stav 3 na ovoj ~len so re{enie go odobruva ministerot
koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle`en za vr{-
ewe na raboti od oblasta na ureduvawe na prostorot (osporen del).
Urbanisti~kiot proekt od stavot 3 na ~len 50 (izraboten od
proektantot so ovlastuvawe za izrabotka na proektna dokumentacija
~len 50 stav 2) se dostavuva do pravnoto lice za vr{ewe na stru~na revizija
koja e zadol`itelna (~len 50 stavovite 7 i 8).
Vo osporeniot stav 12 na ~len 50 od Zakonot e predvideno deka
izraboteniot urbanisti~ki plan od stavot 3 na ovoj ~len i stru~nata
revizija vo 6 primeroci i se predavaat do organot nadle`en za vr{ewe
na rabotite od oblasta za ureduvawe na prostorot, i ovoj organ gi ispra}a
na mislewe do pravnite lica navedeni vo Zakonot, koi vo rok od
10 dena treba da dadat mislewe, a dokolku vo predvideniot rok ne dostavi
mislewe organot na dr`avnata uprava }e ja prodol`i postapkata
kako da e dadeno pozitivno mislewe.
Vo osporeniot ~len 52 stav 2 od Zakonot pomesten vo delot "Re-
{enie za lokaciski uslovi“ e predvideno deka Re{enieto za lokaciski
uslovi za gradbi od zna~ewe za Republikata utvrdeni so zakon i za
gradbite od ~lenot 50 stav 3 od ovoj zakon go donesuva ministerot koj
rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite
od oblasta na ureduvaweto so prostorot, koj za vodewe na postapkata
ovlastuva lice, diplomiran in`ener so rabotno iskustvo od najmalku
tri godini vo oblasta na urbanisti~koto planirawe.
Trgnuvaj}i od odredbite od lenot 8 stav 1 alineja 10 i ~lenot
115 od Ustavot kako i od analizata na Zakonot za prostornoto i urbanisti~ko
planirawe vo celina i osporenite odredbi nasprema navodite
od inicijatvata, deka so osporenite ~lenovi ministerstvoto nadle`no
za raboti od oblasta na ureduvaweto na prostorot gi prezemalo
nadle`nostite za izrabotka i odobruvawe na urbanisti~kite proekti
i izdavawe na re{enie za lokaciski uslovi, ne se osnovani. Ova zatoa
{to spored Sudot site aktivnosti kako {to se: izrabotuvaweto, donesuvaweto
i sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija
i na urbanisti~kite planovi koi se raboti od javen interes, {to
so prostornoto i urbanisti~koto planirawe odnosno vo procesot na
planirawe i ureduvawe na prostorot se obezbeduva ramnomeren prostoren
razvoj, racionalno ureduvawe i koristewe na prostorot, uslovi
za humano `iveewe i rabota na gra|anite, za{tita i unapreduvawe na
`ivotnata sredina i prirodata, za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo,
usoglasenost so evropskite normativi i standardi i drugo,
{to davaweto na mislewe po nacrt urbanisti~kiot plan odnosno soglasnost
po predlog-planot od strana na nadle`niot organ na dr`avnata
uprava se vo nasoka na planski razvoj i usoglasenost na pla-
248

novite. Imaj}i go predvid navedenoto, Sudot smeta deka so propi{uvaweto
na u~estvoto na dr`avata vo sferata na prostornoto i urbanisti~ko
planirawe, odnosno podelenata nadle`nost pome|u dr`avata i
edinicite na lokalnata samouprava koja vo osnova pripa|a na dvete
strani ne samo {to se uva`uva ustavnata norma od ~len 115 od Ustavot
so koja gra|anite vo edinicite na lokalnata samouprava odlu~uvaat i
za pra{wa od urbanizmot, tuku se za{tituva i dr`avniot interes od
~len 8 stav 1 alineja 10 od Ustavot.
Prifa}ajki go konceptot na zakonodavecot za podelenata
nadle`nost na dr`avata i edinicata na lokalnata samouprava, odnosno
davaweto na mislewe na nacrt planot odnosno soglasnost na predlog
planot od organot na dr`avnata uprava koj go nosi edinicata na lokalnata
samouprava na urbanisti~kite planovi za podra~jeto na edinicata
na lokalnata samouprava ili t.n. urbanisti~ko planirawe od
lokalno zna~ewe od edna strana i donesuvaweto na re{enie za urbanisti~ki
proekt za gradba od zna~ewe na Republikata i gradbi od prva i
vtora kategorija kako i donesuvaweto na re{enie za lokaciski uslovi
za navedenite objekti, od strana na ministerot koj rakovodi so organot
nadle`en za raboti od oblasta na ureduvaweto na prostorot,
spored Sudot, ne se doveduva vo pra{awe ustavnata postavenost i nadle`nost
na edinicate na lokalnata samouprava.
Logikata na podelenata nadle`nost pome|u dr`avata i edinicata
na lokalnata samouprava ja sledi i Zakonot za gradewe. Imeno so
ovoj zakon se ureduvaat, gradeweto, osnovnite barawa na gradbata, pravata
i obvrskite na u~esnicite vo izgradbata, proektnata dokumentacija,
gradili{teto, upotrebata, odr`uvaweto, zdru`uvawe vo komora i
drugi pra{awa od zna~ewe za gradeweto.
Spored ~len 50 od Zakonot, gradbite spored vidot, nivnata specifi~nost,
namena, slo`enost na konstruktivniot sistem i tehni~kotehnolo{ki
uslovi se opredeluvaat po kategorii i toa; gradbi od prva,
vtora, treta, ~etvrta i petta kategorija.
Vo osporeniot ~len 51 stav 1 od Zakonot, pomesten vo delot "nadle`en
organ za izdavawe na odobrenie za gradewe e predvideno deka
"za gradbite od I i II kategorija od ~len 50 koi se gradbi od zna~ewe na
Republikata odobrenie izdava organot na dr`avata nadle`en za rabotite
od oblasta na ureduvaweto na prostorot , a spored stavot 2 na
ovoj ~len za gradbite od (treta, ~etvrta i petta kategorija - osporen
del) od ~len 50 na ovoj zakon se gradbi od lokalno zna~ewe i odobrenie
izdava gradona~alnikot na op{tinata, odnosno gradona~alnikot na
op{tinite i gradot Skopje.
Vo navedeniot zakon, isto taka, e predvideno deka Ministerstvoto
za transport i vrski izdava licenci i toa za proektantot (~len
15), izveduva~ot (~len 22), nadzorniot in`ener (~len 28) i upravitelot
na odr`uvawe (~len 84) pri {to prihodite od licencata se
prihodi na Buxetot na Republika Makedonija.
249

Imaj}i gi predvid navedenite odredbi od Zakonot za gradewe,
spored koi i vo oblasta na gradeweto kako del od procesot na ureduvaweto
na prostorot, dr`avata ima aktivna uloga, nasproti navodite
vo inicijativata so koi vo su{tina podnositelot bara so intervencija
na Ustavniot sud vo ~len 51 stav 1 i ~len 51 stav 2 vo delot: treta, ~etvrta,
petta kategorija, nadle`en organ za izdavawe na odobrenie da
bide samo gradona~alnikot na op{tinata odnosno gradot Skopje, se neosnovani
i neodr`livi.
Spored Sudot, podnositelot na inicijativata koj pove}e pati
osporuva odredbi od Zakonot za prostornoto i urbanisti~koto planirawe
i Zakonot za gradewe, vo su{tina go spori celiot zakonodaven
koncept na postavenosta na odnosot na dr`avata i edinicata na lokalnata
samouprava vo oblasta na urbanizmot, {to e neosnovano. Ova zatoa
{to vo slu~aj na izrazuvawe na somnenie za neustavnosta na osporenite
~lenovi odnosno vo slu~aj na intervencija, Sudot bi se vpu{-
til vo su{tinata vo kreirawe na poseben model ili t.n. koncept na
planirawe na prostorot vo koj edinicata na lokalnata samouprava
odnosno nejzinite organi bi odlu~uvale za se vo oblasta na urbanizmot
bez ogled na vidot, zna~eweto, specifi~nosta, namenata, slo`enosta i
drugi elementi koi gi obele`uvaatat i gi definirat gradbite, {to e
sprotivno na duhot na ustavniot koncept za ureduvawe i humanizacija
na prostorot kako temelna vrednost na poredokot na Republika Makedonija.
So ogled na navedenoto, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporenite ~lenovi od Zakonot za lokalnata
samouprava, Zakonot za prostornoto i urbanisti~koto planirawe
i Zakonot za gradeweto so odredbite od Ustavot na koi se povikuva
podnositelot na inicijativata.
6. Vo vrska so navodite vo inicijativata so koj se osporuva ~len
50 stav 10 vo delot "a urbanisti~ki proekti od stav 3 na ovoj ~len so
re{enie go odobruva ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata
uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvawe na
prostorot“, a koj del bil osporen od istiot podnositel, vo predmetot
U. br. 46/2008 od 9 juli 2008 godina, Sudot oceni deka se ispolneti
uslovite od ~len 28 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija za otfrlawe na inicijativata i odlu~i kako vo to~kata 2
od ova re{enie.
7. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2
od ova re{enie.
8. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
d-r Gzime Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
250

19. U. br. 143/2009 (28. 10. 2009)
Osporeni akti
- Odluka za visinata na cenite za sobirawe i transportirawe
na komunalen otpad, br. 02-168 od 08. 02. 2008 godina, donesena od
Upravniot odbor na JKP DERVEN Veles, i
- Re{enie za davawe soglasnost na Odlukata za visinata na cenata
za sobirawe i transportirawe na komunalen otpad, br. 07-916/16 od
19. 02. 2008 godina, donesena od Sovetot na op{tina Veles.
Navodi vo inicijativata
Spored navodite vo inicijativata, osporenata odluka bila podnesena
do Sovetot na op{tina Veles od strana na nenadle`en organ,
odnosno od Upravniot odbor na JKP DERVEN Veles, a ne od strana na
gradona~alnikot na op{tinata, kako {to reguliral ~l. 121 t. 1 od Zakonot
za upravuvawe so otpadot. Poradi toa {to Sovetot na op{tina
Veles, i pokraj toa {to odlukata ja prmil od nenadle`en organ, go
donel osporenoto re{enie so koe dal soglasnost na Odlukata, istoto
bilo nezakonito.
So osporenata odluka, cenite za sobirawe i transportirawe na
komunalniot otpad bile predlo`eni vo denari od metar kvadraten,
{to bilo potvrdeno so osporenoto re{enie, me|utoa, soglasno odredbite
na Zakonot za upravuvawe so otpadot, za komercijalniot otpad koj
e eden od vidovite na komunalniot otpad, cenata na uslugata trebalo
da bide izrazena vo denari za kilogram ili denari za metar kuben i za
istata usluga potrebno bilo vo odlukata da se predvidi sklu~uvawe na
poseben dogovor so fizi~ki i pravni lica, {to ne bilo predvideno so
osporenata odluka, poradi {to osporenite odluka i re{enie ne bile
vo soglasnost so ~l. 121 t. 3 i 4 od Zakonot za upravuvawe so otpadot.
Poradi navedenoto, spored podnositelot na inicijativata, osporenite
akti ne bile vo soglasnost so Ustavot i Zakonot za upravuvawe
so otpadot.
Sodr`ina na osporenite akti
1) Vrz osnova na ~len 10, 26 i 29 od Zakonot za komunalni dejnosti
("SV RM," br. 45/1097, 23/1999 i 16/2004) i ~l. 120 i 121 od Zakonot
za upravuvawe so otpad ("SV RM," br. 68/2004, 71/2004 i 107/2007) i
251

~len 15 od Statutot na JKP Derven Veles, Upravniot odbor na pretprijatieto
na sednicata odr`ana na den 08. 02. 2008 godina ja donese
slednata.
ODLUKA
^len 1
Visinata na cenata za sobirawe i transportirawe na komunalen
otpad iznesuva:
Pokrien prostor
doma}instva
Pokrien prostor
pretprijatija
dvorni povr{ini
doma}instva
dvorni povr{ini
pretprijatija
stara
cena
nova cena
1,27 1,50 den/m 2
1,68 3,50 den/m 2
- 0,20 den/m 2
- 0,50 den/m 2
^len 2
So donesuvaweto na ovaa odluka i dobivawe soglasnost od Sovetot
na op{tina Veles, prestanuva da va`i Odlukata br. 02-106/47/1
od 20. 03. 1995 godina
Br. 02-168
Pretsedatel na UO
08. 02. 2008 godina dipl.pravnik Metodi Todosov
2) Vrz osnova na ~len 11 stav1 to~ka 6 od Zakonot za javnite
pretprijatija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 38/
1996, 6/22002, 4/2003 i 49/2006), ~len 36 stav 1 to~ka 15 od Zakonot za
lokalnata samouprava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 5/2002) i ~len 45 stav 1 od Statutot na Op{tina Veles ("Slu`ben
glasnik na Op{tina Veles," br. 12/2006), Sovetot na Op{tin Velse na
sednicata odr`ana na 18. 02. 2008 godina, donese
252

RE[ENIE
za davawe soglasnost na Odlukata za visinata na cenata za sobirawe i
transportirawe na komunalen otpad
1. So ova re{enie se dava soglasnost na Odlukata za visinata na
cenata za sobirawe i transportirawe na komunalen otpad, br. 02-168,
donesena od Upravniot odbor na JKP "Derven"-Veles na sednicata
odr`ana na 08. 02. 2008 godina.
2. Ova re{enie vleguva vo sila naredniot den od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben glasnik na Op{tina Veles."
Broj 07-916/16 Pretsedatel
19. 02. 2008 godina na Sovetot na Op{tina Veles
Veles Trajko Babunski s.r
Ustavnosudska praktika
1. So Odluka U. br. 24/2007, Ustavniot sud na Republika Makedonija
ja ukina Odlukata za utvrduvawe minimalna i maksimalna granica
za iznesuvawe na smetot po m 2 za doma}instvata, donesena od Komunalnoto
javno pretprijatie "Vodovod" Ko~ani, br. 0202-867 od 28. 11.
2006 godina, so Zaklu~okot za davawe soglasnost na Odlukata, donesen
od Sovetot na op{tina Ko~ani, br. 07-2362/1 od 27. 12. 2006 godina.
Od obrazlo`enieto na Odlukata: Ottuka, proizleguva deka so
osporenata odluka, cenata za sobirawe i deponirawe na smet za doma-
}instvata se opredeluva vo zavisnost od izvr{eno grupirawe na korisnicite
na uslugite po prose~na minimalna i maksimalna stanbena i
dvorna povr{ina, a ne po metar kvadraten za realno izvr{ena komunalna
usluga.
So vakviot na~in na utvrduvawe na cenata, spored Sudot, se povreduva
principot na ednakvost na gra|anite, bidej}i onie koi raspolagaat
so stanbena povr{ina pomala od 85m 2 , }e bidat dovedeni vo
situacija da pla}aat nadomestok za usluga za povr{ini {to gi nemaat,
a onie {to koristat stanbeni povr{ini pogolemi od 100m 2 , odnosno
dvorni povr{ini pogolemi od 120m 2 , }e ja koristat uslugata za celata
povr{ina so koja raspolagaat, a nema da pla}aat za uslugata vo celost.
Takviot na~in na utvrduvawe na nadomestokot za komunalnite
uslugi opredelen so osporenata odluka, ne e vo soglasnost so zakonskata
opredelba deka pla}aweto na komunalnata usluga se vr{i spored
merna edinica na metar kvadraten, poradi {to Sudot oceni deka ospo-
253

enata odluka ne e vo soglasnost so ~l. 29 al. 8 od Zakonot za komunalni
dejnosti.
Soglasno osporenata odluka, opredeluvaweto na cenata na komunalnata
usluga vo zavisnost od minimalnata i maksimalnata granica
za iznesuvawe na smetot po m 2 za stanbena, odnosno dvorna povr{ina,
}e se primenuva po dobivaweto soglasnost od Sovetot na op{tina Ko~ani.
Ova proizleguva od odredbata na ~l. 27 od Zakonot za komunalni
dejnosti, kade e utvrdeno deka soglasnosta na odlukata od sovetot na
op{tinata, kako osnova~ na javnoto pretprijatie, e uslov odlukata da
proizveduva pravno dejstvo.
Vo ovaa smisla, Sovetot na op{tina Ko~ani na 27. 12. 2006 godina,
go donel osporeniot zaklu~ok, so koj dal soglasnost na Odlukata za
utvrduvawe minimalna i maksimalna granica za iznesuvawe na smetot
po m 2 za doma}instvata.
I pokraj toa {to osporeniot zaklu~ok, spored negovata sodr-
`ina, ne pretstavuva propis podoben za ustavno sudska ocena, so ogled
na toa {to ne sodr`i op{ti normi na odnesuvawe i ne ureduva odnosi
na subjektite vo pravoto na op{t na~in, kako pravni elementi koi go
opredeluvaat propisot, faktot {to donesuvaweto i objavuvaweto na
zaklu~okot e uslov za proizveduvawe pravno dejstvo na osporenata
odluka, istiot go pravi sostaven del na odlukata, poradi {to toj ja
deli sudbinata na istata.
Ottuka, spored Sudot, nezakonitosta na osporenata odluka go
opfa}a i osporeniot zaklu~ok.
2. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br. 25/
2007, ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na
Odlukata za utvrduvawe edine~ni ceni za m 3 voda, donesena od Upravniot
odbor na Komunalnoto javno pretprijatie (KJP) "Vodovod" Ko~ani,
br. 0202-866 od 28. 11. 2006 godina, so Zaklu~okot za davawe soglasnost
na Odlukata na Upravniot odbor na KJP "Vodovod" Ko~ani za
utvrduvawe edine~ni ceni za m 3 voda, donesen od Sovetot na op{tina
Ko~ani, br. 07-2363/1 od 27. 12. 2006 godina.
2. Qubomir Janev, gradona~alnik na op{tina Ko~ani na Ustavniot
sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe
postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na aktite
ozna~eni vo t. 1 od ova re{enie.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Trgnuvaj}i od iznesenite zakonski
odredbi, a vo kontekst na navodite od inicijativata i dopolnuvaweto
na inicijativata proizleguva deka vo ovaa postapka ne e sporno
pra{aweto po odnos na ovlastuvaweto na upravniot odbor na javnoto
pretprijatie da ja opredeli cenata na navedenata komunalna dejnost,
snabduvawe so voda. Ne e sporno i toa deka osporenata odluka e
donesena so soglasnost na Sovetot na op{tinata Ko~ani kako osnova~
na Komunalnoto javno pretprijatie "Vodovod" Ko~ani.
254

Toa {to e sporno vo ovaa postapka e dali Javnoto pretprijatie
i Sovetot na op{tinata pri formiraweto na cenata ja primenile Metodologijata
za utvrduvawe na cenata na vodata za piewe i odveduvawe
na urbani otpadni vodi, pri namaluvaweto na cenata na vodata, kako
{to predvidel ~l. 6 st. 4 od Zakonot za snabduvawe so voda za piewe i
odveduvawe na urbani otpadni vodi.
Trgnuvaj}i od sodr`inata na navedenata odredba, spored Sudot
stanuva zbor za fakti~ko pra{awe za koe Ustavniot sud ne e nadle`en
da odlu~uva i kako takvo ne spa|a vo korpusot na pra{awa od ustavnosudskata
nadle`nost. Imeno, dali navedenata metodologija bila ili
ne bila primeneta vo formiraweto na cenata na vodata e pra{awe za
koe ne e nadle`en da odlu~uva Ustavniot sud, tuku toa pra{awe spa|a
vo nadle`nost na drugi organi koi po principot na nadzor, spored navedenite
zakonski odredbi, vodat smetka za takvata primena. Voedno,
eventualnata primena ili neprimena na spomenatata metodologija pri
opredeluvaweto na namalenata cena na vodata za doma}instvata ne e
pra{awe {to bi ja pravelo osporenata odluka protivustavna ili protivzakonita.
Osporenite akti, isto taka, ne mo`at da se dovedat vo relacija
so ~l. 6 st. 9 od navedeniot zakon, a od pri~ina {to i samiot podnositel
na inicijativata ne go osporuva ovlastuvaweto, ministerot koj
rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite od oblasta
na komunalnite raboti da ja propi{e navedenata metodologijata.
Vo ovoj slu~aj osporuvaweto e od pri~ini {to nemaat dopirni to~ki
so navedenoto ovlastuvawe.
Vrz osnova na navedenoto, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi
pra{awe za soglasnost na ospo-renata odluka so ~l. 6 st. ovi 4 i 9
od Zakonot za snabduvawe so voda za piewe i odveduvawe na urbani
otpadni vodi.
Sporno pravno pra{awe
- Dali postapkata za donesuvawe na osporenata odluka trebalo
da se odviva soglasno Zakonot za komunalnite dejnosti, kako lex
generalis ili spored odredbite na Zakonot za upravuvawe so otpad, kako
lex specialis.
Pravno mislewe
Spored ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta
na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i
so zakonite.
255

Vr{eweto na komunalnite dejnosti e uredeno so Zakonot za komunalni
dejnosti ("SV RM," br. 45/1997, 23/1999, 45/2002, 16/2004 i 5/
2009).
Spored ~l. 1 od ovoj zakon, so ovoj zakon se ureduvaat osnovnite
uslovi i na~inot na vr{ewe na komunalnite dejnosti, finansiraweto
na komunalnite dejnosti i drugi pra{awa od zna~ewe za komunalnite
dejnosti.
Soglasno ~l. 2 od Zakonot, vr{eweto na komunalni dejnosti e
od javen interes.
Vo ~l. 3 od Zakonot se utvrdeni vidovite na komunalni dejnosti.
Vo taa smisla, vo t. 6 kako komunalna dejnost e utvrdeno obrabotka
i deponirawe na komunalen cvrst otpad, pod {to se podrazbira selektirawe,
sobirawe, transportirawe i obrabotka na komunalen cvrst
otpad od naselenieto i industrijata, negova recikla`a i prerabotka,
deponirawe na uredeni deponii, kako i odr`uvawe na deponiite.
Spored ~l. 5 od Zakonot, komunalnite dejnosti od ~l. 3 na ovoj
zakon mo`at da gi vr{at doma{ni i stranski fizi~ki i pravni lica,
koi se dol`ni da obezbedat trajno i kvalitetno vr{ewe na komunalnite
dejnosti, kako i odr`uvawe na objektite i opremata na komunalnata
infrastruktura vo funkcionalna sostojba.
Soglasno ~l. 14 od Zakonot, komunalna dejnost mo`e da se vr{i
so osnovawe na javno pretprijatie za komunalna dejnost, so davawe koncesija
za vr{ewe na komunalna dejnost na na~in utvrden so zakon i so
dozvola za vr{ewe na komunalna dejnost.
Spored ~l. 15 od ovoj zakon, zaradi organizirawe i kvalitetno
vr{ewe na komunalnite dejnosti i stopanisuvawe so objekti na komunalnata
infrastruktura od lokalen karakter, koi se protegaat ili
slu`at za davawe na komunalni uslugi na podra~jeto na edna op{tina,
op{tinata mo`e da osnova javno pretprijatie dokolku na nejzinoto podra~je,
za vr{ewe na takva dejnost, ne postoi javno pretprijatie.
Spored ~l. 26 st. 1 od Zakonot, sredstva za vr{ewe na komunalni
dejnosti se ostvaruvaat od cenata na komunalnite uslugi.
Spored ~l. 27 od Zakonot, visinata na cenata i na~inot na pla-
}awe na komunalnite uslugi, ja opredeluva upravniot odbor na javnoto
pretprijatie, po prethodna soglasnost na osnova~ot.
Spored ~l. 29 al. 8 od istiot ~len, merna edinica za pla}aweto
za sobirawe i transportirawe na komunalen cvrst otpad e denar po metar
kvadraten.
Soglasno ~l. 1 od Zakonot za upravuvawe so otpadot ("SV RM,"
br. 68/2004 i 71/2004, 107/2007), so ovoj zakon se ureduva upravuvaweto
so otpadot; na~elata i celite za upravuvawe so otpad; planovite i programite
za upravuvawe so otpadot; prava i obvrski na pravni i fizi~ki
lica vo vrska so upravuvaweto so otpadot; barawata i obvrskite na
pravnite i fizi~kite lica koi proizveduvaat proizvodi i pakuvawa i
koi {to na krajot na `ivotniot ciklus ja optovaruvaat `ivotnata sre-
256

dina; na~inot i uslovite pod koi {to mo`e da se vr{i sobirawe, transportirawe,
tretman, skladirawe, prerabotka i otstranuvawe na otpadot;
uvozot, izvozot i tranzitot na otpadot; monitoringot; informativniot
sistem; finansiraweto i nadzor nad upravuvaweto so otpadot.
Spored ~l. 46 st. 1 od istiot zakon, sobiraweto i transportiraweto
na komunalniot otpad, odr`uvaweto na javnata ~istota i tretmanot
na komunalniot otpad, kako i rakuvaweto i odr`uvaweto na mestata
za selektivno sobirawe na otpadot, pretstavuvaat javni uslugi od
lokalno zna~ewe. Soglasno st. 2 na istiot ~len, na predlog na gradona-
~alnicite na op{tinite i gradot Skopje, sovetot na op{tinite i Sovetot
na gradot Skopje mo`e da osnovaat javno pretprijatie za sobirawe
i za transportirawe na komunalniot i na drugite vidovi neopasen
otpad. Spored st. 3 na istiot ~len, dve ili pove}e op{tini, kako i
op{tinite i gradot Skopje mo`at da osnovaat zaedni~ko javno pretprijatie
za vr{ewe na dejnosta od st. 2 na ovoj ~len. Spored st. 4 na
istiot ~len, sobiraweto i transportiraweto na komunalniot i na drugite
vidovi neopasen otpad, gradona~alnikot na op{tinite i gradot
Skopje mo`at da mu go doverat na pravni i fizi~ki lica, za {to sklu-
~uvaat dogovor za davawe usluga za izvr{uvawe na dejnost od javen interes
od lokalno zna~ewe za edna ili pove}e op{tini ili gradot Skopje,
vo soglasnost so postapkata za javen tender. Soglasno st. 8 na ovoj
~len, so dogovorot od st. 4 na ovoj ~len zadol`itelno se propi{uvaat
uslovite i na~inot na rabota na davatelot na uslugata, cenata i na~inot
na naplata na uslugata i teritorijata na koja se vr{i uslugata.
Soglasno ~l. 120 st. 2 od istiot zakon, ostvaruvaweto na planovite
i na programite na op{tinite i gradot Skopje za upravuvawe so
otpadot se finansira so sredstva obezbedeni od buxetite na op{-
tinite i gradot Skopje, krediti, donacii, nadomestoci, kaznite od storeni
prekr{oci izre~eni na teritorijata na op{tinite i gradot Skopje
i drugite izvori na sredstva, utvrdeni so zakon.
Spored ~l. 121 st. 1 od istiot zakon, visinata na cenata za sobirawe
i za transportirawe na komunalniot otpad ja odobruvaat sovetot
na op{tinite i gradot Skopje, na predlog na gradona~alnikot na op{-
tinite i gradot Skopje, koga davatelot na uslugata e javno pretprijatie
osnovano od op{tinite i gradot Skopje soglasno so ~l. 46 st. 3 na
ovoj zakon. Spored st. 3 na ovoj ~len, cenata od st. 1 na ovoj ~len }e
bide opredelena vrz osnova na koli~estvoto i vidot na otpadot koja
mo`e da se utvrduva spored edinica kako denar po metar kvadraten,
denar po metar kuben i denar po kilogram.
Spored ~l. 145 od ovoj zakon, koj e pomesten vo glavata Preodni
i zavr{ni odreedbi, pravnite i fizi~kite lica koi gi vr{at dejnostite
na upravuvawe so otpad se dol`ni da go usoglasat svoeto rabotewe
so odredbite od ovoj zakon, vo rok od tri godini od denot na vleguvaweto
vo sila na ovoj zakon. Pravnite i fizi~kite lica koi se obvrzani
da poseduvaat dozvola za vr{ewe na dejnosta, se dol`ni da go
257

usoglasat svoeto rabotewe so odredbite od ovoj zakon, vo rok od tri
godini od denot na negovoto vleguvawe vo sila.
Od navedenata zakonska regulativa proizleguva deka zakonodavecot
pra{aweto na iznesuvawe i deponirawe na smet, kako vid na komunalna
dejnost, go uredil so Zakonot za komunalnite dejnosti, kako
lex generalis i so Zakonot za upravuvawe so otpadot, kako lex specialis i
kako ponov zakon. Spored odredbite i na dvata zakona, navedenata komunalna
dejnost mo`at da ja vr{at javni pretprijatija za komunalni dejnosti.
Spored Zakonot za komunalnite dejnosti, ovie javni pretprijatija
mo`at da bidat osnovani od op{tinata, dokolku na nejzinoto podra~je,
za vr{ewe na takva dejnost, ne postoi javno pretprijatie, pri
{to se ovlasteni da ja utvrduvaat i visinata na cenata i na~inot na
pla}aweto na ovaa komunalna usluga i toa po prethodna soglasnost na
osnova~ot. Spored Zakonot za upravuvawe so otpadot, visinata na cenata
za sobirawe i za transportirawe na komunalniot otpad ja odobruvaat
sovetot na op{tinata, na predlog na gradona~alnikot na op{tinite,
koga davatelot na uslugata e javno pretprijatie osnovano od
op{tinata.
So ogled na toa {to Zakonot za upravuvawe so otpad e ponov
zakon i lex specijalis vo odnos na ureduvaweto na pra{aweto za sobirawe
i za transportirawe na komunalniot otpad, pri postoewe na pravnoto
pravilo deka lex specialis derogat lex generalis i toa vo situacija koga na
13. 10. 2007 godina istekol periodot od tri godini vo koj pravnite i
fizi~kite lica koi vr{at dejnost na upravuvawe so otpad bile dol-
`ni da go usoglasat svoeto rabotewe so odredbite na ovoj zakon, smetame
deka odredbite na ovoj zakon trebalo da bidat praven osnov za donesuvawe
na odlukata za opredeluvawe na visinata na cenata za sobirawe
i za transportirawe na komunalniot otpad vo op{tina Veles.
Spored pravniot osnov za donesuvawe na osporenata odluka,
proizleguva deka Javnoto komunalno pretprijatie "Derven" Veles,
osporenata odluka so koja se utvrduva visinata na cenata za sobirawe
i transportirawe na komunalen otpad ja donelo vrz osnova na ~l. 10, 26
i 29 od Zakonot za komunalni dejnosti i vrz osnova na ~l. 120 i 121 od
Zakonot za upravuvawe so otpad. Spored sodr`inata na ~lenovite na
koi se povikale vo pravniot osnov, proizleguva deka cenata na uslugata
trebalo da bide utvrdena spored ~l. 121 st. 1 od Zakonot za upravuvawe
so otpadot, odnosno visinata na cenata za sobirawe i za transportirawe
na komunalniot otpad da ja odobri sovetot na op{tina
Veles, na predlog na gradona~alnikot na op{tinata.
Me|utoa, o~igledno e deka Javnoto komunalno pretprijatie
"Derven" Veles samo formalno se poviklo na ~l. 121 od Zakonot za
upravuvawe so otpad, kako praven osnov za donesuvawe na odlukata, no
vo su{tina ne e ispo~ituvana postapkata propi{ana so navedeniot
~len i odlukata e donesena od Upravniot odbor na Javnoto pretprijatie,
so opredelba deka so donesuvaweto na ovaa odluka i dobivaweto
258

na soglasnost od Sovetot na op{tina Veles, prestanuva da va`i dotoga{nata
odluka od 20. 03. 1995 godina. Toa zna~i deka Odlukata e donesena
soglasno ~l. 27 od Zakonot za komunalni dejnosti (iako toa formalno
ne e navedeno vo pravniot osnov), spored koj, visinata na cenata
i na~inot na pla}awe na komunalnite uslugi, ja opredeluva upravniot
odbor na javnoto pretprijatie, po prethodna soglasnost na osnova~ot.
Trgnuvaj}i od navedenoto, smetame deka postoi manlivost vo
postapkata za donesuvawe na osporenata odluka, poradi {to osnovano
mo`e da se izrazi somnevawe vo zakonitosta na osporenata odluka,
odnosno somnevawe za nejzinata soglasnost so ~l. 121 st. 1 od Zakonot
za upravuvawe so otpad.
Pritoa, smetame deka voop{to ne e sporno deka sovetot na op{-
tina Veles bil nadle`en organ da dade soglasnost na predlo`enata
cena za vr{ewe na komunalnite uslugi, kako {to e storeno so osporenoto
re{enie doneseno od ovoj sovet. Takvata nadle`nost za Sovetot
proizleguva od ~l. 11 t. 5 od Zakonot za javnite pretprijatija ("SV
RM," br. 38/96, 6/2002, 40/2003, 49/2006 i 22/2007i 83/2009), spored koj,
osnova~ot na javnoto pretprijatie, pome|u drugoto, dava soglasnost na
aktot so koj se utvrduvaat cenite na proizvodite i uslugite {to javnoto
pretprijatie gi prodava i vr{i za korisnicite dokolku takvite
ceni ne se predmet na regulirawe od strana na nezavisno regulatorno
telo, kako i od ~l. 121 st. 1 od Zakonot za upravuvawe so otpad.
I pokraj toa {to osporenoto re{enie e poedine~en, konkreten
akt koj spored negovata sodr`ina, ne pretstavuva propis podoben za
ustavno sudska ocena, so ogled na toa {to ne sodr`i op{ti normi na
odnesuvawe i ne ureduva odnosi na subjektite vo pravoto na op{t
na~in, kako pravni elementi koi go opredeluvaat propisot, faktot
{to donesuvaweto i objavuvaweto na Re{enieto e uslov za
proizveduvawe pravno dejstvo na osporenata odluka, istoto go pravi
sostaven del na odlukata, poradi {to toa ja deli sudbinata na istata.
Vo odnos na pokrenatoto pra{awe so inicijativata za toa dali
opredeluvaweto na cenite za sobirawe i transportirawe na komunalniot
otpad vo denari od metar kvadraten, zna~elo povreda na ~l. 121 st.
3 od Zakonot za upravuvawe so otpadot, smetame deka navodite vo inicijativata
se neosnovani. Ova zatoa {to soglasno navedenata zakonska
odredba, cenata za sobirawe i za transportirawe na komunalniot
otpad }e bide opredelena vrz osnova na koli~estvoto i vidot na otpadot
koja mo`e da se utvrduva spored edinica kako denar po metar kvadraten,
denar po metar kuben i denar po kilogram. Toa zna~i deka e dadeno
pravo na izbor na donositelot na odlukata, vo zavisnost od vidot
na komunalniot otpad, da ja opredeli mernata edinica, vo ramkite na
zakonot, poradi {to opredelbata vo slu~ajov cenite za sobirawe i
transportirawe na komunalniot otpad da se presmetuvaat vo denari od
metar kvadraten, e vo soglasnost so zakonskoto re{enie od ~l. 121 st. 3
od Zakonot za upravuvawe so otpad.
259

Smetame deka se neosnovani i navodite vo inicijativata deka
so osporenata odluka trebalo da se predvidi sklu~uvawe na poseben
dogovor so fizi~ki i pravni lica, a koe ne{to ne bilo storeno, so
{to Odlukata bila vo sprotivnost so ~l. 121 st. 4 od Zakonot za upravuvawe
so otpad. Ova zatoa {to spored navedeniot st. 4 na ~l. 121 od
Zakonot, pravnite i fizi~ki lica koi sozdavaat komercijalen otpad,
visinata na cenata za sobirawe i za transportirawe na otpadot ja utvrduvaat
so sklu~uvawe na posebniot dogovor od ~l. 43 st. 8 na ovoj zakon,
so davatelot na uslugata vrz osnova na koli~estvoto i vidot na
sozdadeniot otpad izrazen vo denar za kilogram ili denar za metar
kuben otpad, soglasno so cenata utvrdena vo st. 1 ili 2 od ovoj ~len.
Toa zna~i deka e pogre{no tolkuvaweto na podnositelot na inicijativata
deka vo odlukata so koja se opredeluva cenata na konkretnata
komunalna usluga, trebalo da se predvidi sklu~uvawe na poseben dogovor
so pravni i fizi~ki lica koi }e ja pru`aat konkretnata usluga.
Vrz osnova na navedenoto, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe,
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta na:
- Odlukata za visinata na cenite za sobirawe i transportirawe
na komunalen otpad, br. 02-168 od 08. 02. 2008 godina, donesena od Upravniot
odbor na JKP DERVEN Veles i
- Re{enieto za davawe soglasnost na Odlukata za visinata na
cenata za sobirawe i transportirawe na komunalen otpad, br. 07-
916/16 od 19. 02. 2008 godina, donesena od Sovetot na op{tina Veles.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 28 oktomvri 2009
godina, donese
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na:
a) Odlukata za visinata na cenite za sobirawe i transportirawe
na komunalen otpad, br. 02-168 od 08. 02. 2008 godina, donesena od
Upravniot odbor na JKP DERVEN Veles i
b) Re{enieto za davawe soglasnost na Odlukata za visinata na
cenata za sobirawe i transportirawe na komunalen otpad, br. 07-916/
16 od 19. 02. 2008 godina, doneseno od Sovetot na op{tina Veles
("Slu`ben glasnik na op{tina Veles," br. 3/2008).
260

2. Len~e Nikolovska od Veles, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na zakonitosta na aktite ozna~eni vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata, osporenata odluka bila
podnesena do Sovetot na Op{tina Veles od strana na nenadle`en
organ, odnosno od Upravniot odbor na JKP DERVEN Veles, a ne od
strana na gradona~alnikot na op{tinata, kako {to reguliral ~len 121
to~ka 1 od Zakonot za upravuvawe so otpadot. Poradi toa {to Sovetot
na op{tina Veles, i pokraj toa {to odlukata ja primil od nenadle`en
organ, go donel osporenoto re{enie so koe dal soglasnost na Odlukata,
istoto bilo nezakonito.
So osporenata odluka, cenite za sobirawe i transportirawe na
komunalniot otpad bile predlo`eni vo denari od metar kvadraten,
{to bilo potvrdeno so osporenoto re{enie, me|utoa, soglasno odredbite
na Zakonot za upravuvawe so otpadot, za komercijalniot otpad
koj e eden od vidovite na komunalniot otpad, cenata na uslugata trebalo
da bide izrazena vo denari za kilogram ili denari za metar kuben
i za istata usluga potrebno bilo vo odlukata da se predvidi sklu-
~uvawe na poseben dogovor so fizi~ki i pravni lica, koe ne{to ne
bilo predvideno so osporenata odluka, poradi {to osporenite odluka
i re{enie ne bile vo soglasnost so ~len 121 to~kite 3 i 4 od Zakonot
za upravuvawe so otpadot.
Poradi navedenoto, spored podnositelot na inicijativata, osporenite
akti ne bile vo soglasnost so Ustavot i Zakonot za upravuvawe
so otpadot.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka Upravniot odbor na JKP DE-
RVEN Veles na sednicata odr`ana na den 08.02.2008 godina, vrz osnova
na ~len 10, 26 i 29 od Zakonot za komunalni dejnosti ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 45/1997, 23/1999 i 16/2004) i ~len 120 i
121 od Zakonot za upravuvawe so otpad ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija“ br. 68/2004, 71/2004 i 107/2007) i ~len 15 od Statutot na
JKP Derven Veles, ja donel osporenata odluka, zavedena pod br. 02-168
od 08. 02. 2008 godina.
So ~len 1 na ovaa odluka se utvrduva visinata na cenata za sobirawe
i transportirawe na komunalen otpad. Spored ~len 2 na istata
odluka, so donesuvaweto na ovaa odluka i dobivawe soglasnost od Sovetot
na op{tina Veles, prestanuva da va`i Odlukata br. 02-106/47/1 od
20. 03. 1995 godina
Sudot, isto taka, utvrdi deka Sovetot na Op{tina Veles na sednicata
odr`ana na 18. 02. 2008 godina, vrz osnova na ~len 11 stav 1
to~ka 6 od Zakonot za javnite pretprijatija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 38/1996, 6/2002, 4/2003 i 49/2006), ~len 36 stav 1
to~ka 15 od Zakonot za lokalnata samouprava ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 5/2002) i ~len 45 stav 1 od Statutot na op{t-
261

ina Veles ("Slu`ben glasnik na op{tina Veles," br. 12/2006), donel
Re{enie br. 07-916/16 od 19. 02. 2008 godina, so koe se dava soglasnost
na Odlukata za visinata na cenata za sobirawe i transportirawe na
komunalen otpad, br. 02-168, donesena od Upravniot odbor na JKP
"Derven"-Veles na sednicata odr`ana na 08. 02. 2008 godina. Ova re{enie
vleguva vo sila naredniot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben
glasnik na op{tina Veles."
4. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto e temelna vrednost na ustavniot poredok
na Republika Makedonija.
Soglasno ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon.
Vr{eweto na komunalnite dejnosti e uredeno so Zakonot za komunalni
dejnosti ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 45/
1997, 23/1999, 45/2002, 16/2004 i 5/2009).
Spored ~len 1 od Zakonot, so ovoj zakon se ureduvaat osnovnite
uslovi i na~inot na vr{ewe na komunalnite dejnosti, finansiraweto
na komunalnite dejnosti i drugi pra{awa od zna~ewe za komunalnite
dejnosti.
Soglasno ~lenot 2 od Zakonot, vr{eweto na komunalni dejnosti
e od javen interes.
Vo ~lenot 3 od Zakonot se utvrdeni vidovite na komunalni dejnosti.
Vo taa smisla, vo to~kata 6 kako komunalna dejnost e utvrdeno
obrabotka i deponirawe na komunalen cvrst otpad, pod {to se podrazbira
selektirawe, sobirawe, transportirawe i obrabotka na komunalen
cvrst otpad od naselenieto i industrijata, negova recikla`a i
prerabotka, deponirawe na uredeni deponii, kako i odr`uvawe na deponiite.
Spored ~len 5 od Zakonot, komunalnite dejnosti od ~lenot 3 na
ovoj zakon mo`at da gi vr{at doma{ni i stranski fizi~ki i pravni
lica, koi se dol`ni da obezbedat trajno i kvalitetno vr{ewe na komunalnite
dejnosti, kako i odr`uvawe na objektite i opremata na komunalnata
infrastruktura vo funkcionalna sostojba.
Soglasno ~len 14 od Zakonot, komunalna dejnost mo`e da se
vr{i so osnovawe na javno pretprijatie za komunalna dejnost, so davawe
koncesija za vr{ewe na komunalna dejnost na na~in utvrden so zakon
i so dozvola za vr{ewe na komunalna dejnost.
Spored ~len 15 od ovoj zakon, zaradi organizirawe i kvalitetno
vr{ewe na komunalnite dejnosti i stopanisuvawe so objekti na komunalnata
infrastruktura od lokalen karakter, koi se protegaat ili
slu`at za davawe na komunalni uslugi na podra~jeto na edna op{tina,
op{tinata mo`e da osnova javno pretprijatie dokolku na nejzinoto podra~je,
za vr{ewe na takva dejnost, ne postoi javno pretprijatie.
262

Spored ~len 26 stav 1 od Zakonot, sredstva za vr{ewe na komunalni
dejnosti se ostvaruvaat od cenata na komunalnite uslugi.
Spored ~len 27 od Zakonot, visinata na cenata i na~inot na
pla}awe na komunalnite uslugi, ja opredeluva upravniot odbor na javnoto
pretprijatie, po prethodna soglasnost na osnova~ot.
Spored ~len 29 alineja 8 od istiot ~len, merna edinica za pla-
}aweto za sobirawe i transportirawe na komunalen cvrst otpad e denar
po metar kvadraten.
Soglasno ~len 1 od Zakonot za upravuvawe so otpadot ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 68/2004 i 71/2004, 107/2007),
so ovoj zakon se ureduva upravuvaweto so otpadot; na~elata i celite za
upravuvawe so otpadot; planovite i programite za upravuvawe so otpadot;
pravata i obvrskite na pravnite i fizi~kite lica vo vrska so
upravuvaweto so otpadot; barawata i obvrskite na pravnite i fizi~kite
lica koi proizveduvaat proizvodi i pakuvawa i koi {to na
krajot na `ivotniot ciklus ja optovaruvaat `ivotnata sredina; na~inot
i uslovite pod koi {to mo`e da se vr{i sobirawe, transportirawe,
tretman, skladirawe, prerabotka i otstranuvawe na otpadot;
uvozot, izvozot i tranzitot na otpadot; monitoringot; informativniot
sistem; finansiraweto i nadzorot nad upravuvaweto so otpadot.
Spored ~len 46 stav 1 od istiot zakon, sobiraweto i transportiraweto
na komunalniot otpad, odr`uvaweto na javnata ~istota i
tretmanot na komunalniot otpad, kako i rakuvaweto i odr`uvaweto na
mestata za selektivno sobirawe na otpadot, pretstavuvaat javni uslugi
od lokalno zna~ewe. Soglasno stavot 2 na istiot ~len, na predlog na
gradona~alnicite na op{tinite i gradot Skopje, sovetot na op{tinite
i Sovetot na gradot Skopje mo`e da osnovaat javno pretprijatie za
sobirawe i za transportirawe na komunalniot i na drugite vidovi neopasen
otpad. Spored stavot 3 na istiot ~len, dve ili pove}e op{tini,
kako i op{tinite i gradot Skopje mo`at da osnovaat zaedni~ko javno
pretprijatie za vr{ewe na dejnosta od stavot 2 na ovoj ~len. Spored
stavot 4 na istiot ~len, sobiraweto i transportiraweto na komunalniot
i na drugite vidovi neopasen otpad, gradona~alnikot na op{tinite
i gradot Skopje mo`at da mu go doverat na pravni i fizi~ki lica,
za {to sklu~uvaat dogovor za davawe usluga za izvr{uvawe na dejnost
od javen interes od lokalno zna~ewe za edna ili pove}e op{tini ili
gradot Skopje, vo soglasnost so postapkata za javen tender. Soglasno
stavot 8 na ovoj ~len, so dogovorot od stavot 4 na ovoj ~len zadol`itelno
se propi{uvaat uslovite i na~inot na rabota na davatelot na
uslugata, cenata i na~inot na naplata na uslugata i teritorijata na
koja se vr{i uslugata.
Soglasno ~len 120 stav 2 od istiot zakon, ostvaruvaweto na planovite
i na programite na op{tinite i gradot Skopje za upravuvawe so
otpadot se finansira so sredstva obezbedeni od buxetite na op{tinite
i gradot Skopje, krediti, donacii, nadomestoci, kaznite od store-
263

ni prekr{oci izre~eni na teritorijata na op{tinite i gradot Skopje
i drugite izvori na sredstva, utvrdeni so zakon.
Spored ~len 121 stav 1 od istiot zakon, visinata na cenata za
sobirawe i za transportirawe na komunalniot otpad ja odobruvaat sovetot
na op{tinite i gradot Skopje, na predlog na gradona~alnikot na
op{tinite i gradot Skopje, koga davatelot na uslugata e javno pretprijatie
osnovano od op{tinite i gradot Skopje soglasno so ~lenot 46
stav 3 na ovoj zakon. Spored stav 3 na ovoj ~len, cenata od stavot 1 na
ovoj ~len }e bide opredelena vrz osnova na koli~estvoto i vidot na
otpadot koja mo`e da se utvrduva spored edinica kako denar po metar
kvadraten, denar po metar kuben i denar po kilogram.
Spored ~len 145 od ovoj zakon, koj e pomesten vo glavata Preodni
i zavr{ni odredbi, pravnite i fizi~kite lica koi gi vr{at dejnostite
na upravuvawe so otpad se dol`ni da go usoglasat svoeto rabotewe
so odredbite od ovoj zakon, vo rok od tri godini od denot na vleguvaweto
vo sila na ovoj zakon. Pravnite i fizi~kite lica koi se obvrzani
da poseduvaat dozvola za vr{ewe na dejnosta, se dol`ni da go
usoglasat svoeto rabotewe so odredbite od ovoj zakon, vo rok od tri godini
od denot na negovoto vleguvawe vo sila.
Od navedenata zakonska regulativa proizleguva deka zakonodavecot
pra{aweto na iznesuvawe i deponirawe na smet, kako vid na komunalna
dejnost, go uredil so Zakonot za komunalnite dejnosti, kako
lex generalis i so Zakonot za upravuvawe so otpadot, kako lex specialis i
kako ponov zakon. Spored odredbite i na dvata zakona, navedenata komunalna
dejnost mo`at da ja vr{at javni pretprijatija za komunalni
dejnosti. Spored Zakonot za komunalnite dejnosti, ovie javni pretprijatija
mo`at da bidat osnovani od op{tinata, dokolku na nejzinoto podra~je,
za vr{ewe na takva dejnost, ne postoi javno pretprijatie, pri
{to se ovlasteni da ja utvrduvaat i visinata na cenata i na~inot na
pla}aweto na ovaa komunalna usluga i toa po prethodna soglasnost na
osnova~ot. Spored Zakonot za upravuvawe so otpadot, visinata na cenata
za sobirawe i za transportirawe na komunalniot otpad ja odobruva
sovetot na op{tinata, na predlog na gradona~alnikot na op{tinite,
koga davatelot na uslugata e javno pretprijatie osnovano od op{-
tinata.
So ogled na toa {to Zakonot za upravuvawe so otpad e ponov zakon
i lex specijalis vo odnos na ureduvaweto na pra{aweto za sobirawe i
za transportirawe na komunalniot otpad, pri postoewe na pravnoto
pravilo deka lex specialis derogat lex generalis i toa vo situacija koga na
13 oktomvri 2007 godina istekol periodot od tri godini vo koj
pravnite i fizi~kite lica koi vr{at dejnost na upravuvawe so otpad
bile dol`ni da go usoglasat svoeto rabotewe so odredbite na ovoj
zakon, spored Sudot, odredbite na ovoj zakon trebalo da bidat praven
osnov za donesuvawe na odlukata za opredeluvawe na visinata na
264

cenata za sobirawe i za transportirawe na komunalniot otpad vo
op{tina Veles.
Vidno od navedeniot praven osnov za donesuvawe na osporenata
odluka, Javnoto komunalno pretprijatie „Derven“ Veles, osporenata
odluka so koja se utvrduva visinata na cenata za sobirawe i transportirawe
na komunalen otpad ja donelo vrz osnova na ~lenovite 10, 26 i
29 od Zakonot za komunalni dejnosti i vrz osnova na ~lenovite 120 i
121 od Zakonot za upravuvawe so otpad. Spored sodr`inata na ~lenovite
na koi se povikuva pravniot osnov, cenata na uslugata trebalo
da bide utvrdena spored ~len 121 stav 1 od Zakonot za upravuvawe so
otpadot, odnosno visinata na cenata za sobirawe i za transportirawe
na komunalniot otpad da ja odobri sovetot na op{tina Veles, na predlog
na gradona~alnikot na op{tinata.
Spored Sudot, o~igledno e deka Javnoto komunalno pretprijatie
"Derven" Veles samo formalno se povikuval na ~len 121 od Zakonot
za upravuvawe so otpad, kako praven osnov za donesuvawe na odlukata,
no vo su{tina ne e ispo~ituvana postapkata propi{ana so navedeniot
~len i odlukata e donesena od Upravniot odbor na Javnoto pretprijatie,
so opredelba deka so donesuvaweto na ovaa odluka i dobivaweto
na soglasnost od sovetot na op{tina Veles, prestanuva da va`i
dotoga{nata odluka od 20. 03. 1995 godina. Toa zna~i deka Odlukata e
donesena soglasno ~len 27 od Zakonot za komunalni dejnosti (iako toa
formalno ne e navedeno vo pravniot osnov), spored koj, visinata na cenata
i na~inot na pla}awe na komunalnite uslugi, ja opredeluva upravniot
odbor na javnoto pretprijatie, po prethodna soglasnost na osnova~ot.
Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot oceni deka postoi manlivost
vo postapkata za donesuvawe na osporenata odluka, koja vodi kon povreda
na na~eloto na vladeeweto na pravoto, poradi {to osnovano mo`e
da se izrazi somnevawe vo soglasnosta na osporenata odluka so ~len 8
stav 1 alineja 3 od Ustavot i ~len 121 stav 1 od Zakonot za upravuvawe
so otpad.
Za Sudot, pritoa, voop{to ne e sporno deka Sovetot na op{tina
Veles bil nadle`en organ za davawe soglasnost na predlo`enata
cena za vr{ewe na komunalnite uslugi, kako {to e storeno so osporenoto
re{enie doneseno od ovoj sovet. Takvata nadle`nost za Sovetot
proizleguva od ~len 11 to~ka 5 od Zakonot za javnite pretprijatija
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 38/96, 6/2002, 40/2003,
49/2006 i 22/2007i 83/2009), spored koj, osnova~ot na javnoto pretprijatie,
pome|u drugoto, dava soglasnost na aktot so koj se utvrduvaat cenite
na proizvodite i uslugite {to javnoto pretprijatie gi prodava i
vr{i za korisnicite dokolku takvite ceni ne se predmet na regulirawe
od strana na nezavisno regulatorno telo, kako i od ~len 121 stav 1
od Zakonot za upravuvawe so otpad.
265

Spored misleweto na Sudot, pokraj toa {to osporenoto re{enie
e poedine~en, konkreten akt koj spored sodr`inata ne pretstavuva
propis podoben za ustavno sudska ocena, so ogled na toa {to ne sodr`i
op{ti normi na odnesuvawe i ne ureduva odnosi na subjektite vo
pravoto na op{t na~in, kako pravni elementi koi go opredeluvaat
propisot, faktot {to donesuvaweto i objavuvaweto na Re{enieto e
uslov za proizveduvawe pravno dejstvo na osporenata odluka, istoto go
pravi sostaven del na odlukata, poradi {to toa ja deli sudbinata na
istata.
Soglasno ~len 121 stav 3 od Zakonot za upravuvawe so otpad, cenata
za sobirawe i za transportirawe na komunalniot otpad }e bide
opredelena vrz osnova na koli~estvoto i vidot na otpadot koja mo`e
da se utvrduva spored edinica kako denar po metar kvadraten, denar po
metar kuben i denar po kilogram. Toa zna~i deka e dadeno pravo na
izbor na donositelot na odlukata, vo zavisnost od vidot na komunalniot
otpad, da ja opredeli mernata edinica, vo ramkite na zakonot, poradi
{to Sudot oceni deka opredelbata vo slu~ajov cenite za sobirawe
i transportirawe na komunalniot otpad da se presmetuvaat vo denari
od metar kvadraten, e vo soglasnost so zakonskoto re{enie od
~len 121 stav 3 od Zakonot za upravuvawe so otpad.
Sudot, isto taka, gi oceni kako neosnovani i navodite vo inicijativata
deka so osporenata odluka trebalo da se predvidi sklu~uvawe
na poseben dogovor so fizi~ki i pravni lica, a koe ne{to ne bilo
storeno, so {to Odlukata bila vo sprotivnost so ~len 121 stav 4 od Zakonot
za upravuvawe so otpad. Ova zatoa {to spored navedeniot stav 4
na ~lenot 121 od Zakonot, pravnite i fizi~ki lica koi sozdavaat komercijalen
otpad, visinata na cenata za sobirawe i za transportirawe
na otpadot ja utvrduvaat so sklu~uvawe na posebniot dogovor od ~lenot
43 stav 8 na ovoj zakon, so davatelot na uslugata vrz osnova na koli~estvoto
i vidot na sozdadeniot otpad izrazen vo denar za kilogram ili
denar za metar kuben otpad, soglasno so cenata utvrdena vo stavovite 1
ili 2 od ovoj ~len. Toa zna~i deka e pogre{no tolkuvaweto na podnositelot
na inicijativata deka vo odlukata so koja se opredeluva cenata
na konkretnata komunalna usluga, trebalo da se predvidi sklu~uvawe
na poseben dogovor so pravni i fizi~ki lica koi }e ja pru`aat konkretnata
usluga.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot, d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
d-r Gzime Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
*
266

Predlog za odlu~uvawe po predmetot U. br. 143/2009, so nacrt-odluka
Ustavniot sud na Republika Makedonija, na sednicata odr`ana
na 28 oktomvri 2009 godina, povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
i zakonitosta na Odlukata za visinata na cenite za sobirawe i
transportirawe na komunalen otpad, br. 02-168 od 08. 02. 2008 godina,
donesena od Upravniot odbor na JKP DERVEN Veles i na Re{enieto
za davawe soglasnost na Odlukata za visinata na cenata za sobirawe i
transportirawe na komunalen otpad, br. 07-916/16 od 19. 02. 2008 godina,
doneseno od Sovetot na Op{tina Veles ("Slu`ben glasnik na
op{tina Veles," br. 3/2008), zatoa {to osnovano se postavi pra{aweto
za nivnata soglasnost so Ustavot i so zakon.
Donositelite na osporenite akti do Ustavniot sud na Republika
Makedonija ne dostavija odgovor na navodite vo re{enieto za poveduvawe
na postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na
osporenite akti.
So ogled na toa {to pravnata i fakti~kata sostojba po
predmetot ne se promeneti, se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica zaradi odlu~uvawe.
2. Sudot da gi ukine:
a) Odlukata za visinata na cenite za sobirawe i transportirawe
na komunalen otpad, br. 02-168 od 08. 02. 2008 godina, donesena
od Upravniot odbor na JKP DERVEN Veles i
b) Re{enieto za davawe soglasnost na Odlukata za visinata na
cenata za sobirawe i transportirawe na komunalen otpad, br. 07-916/
16 od 19.02.2008 godina, doneseno od Sovetot na op{tina Veles
("Slu`ben glasnik na Op{tina Veles," br. 3/2008).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 23 dekemvri 2009
godina, donese
O D L U K A
1. SE UKINUVAAT:
a) Odlukata za visinata na cenite za sobirawe i transportirawe
na komunalen otpad, br. 02-168 od 08. 02. 2008 godina, donesena
od Upravniot odbor na JKP DERVEN Veles i
b) Re{enieto za davawe soglasnost na Odlukata za visinata na
cenata za sobirawe i transportirawe na komunalen otpad, br. 07-916/
16 od 19. 02. 2008 godina, doneseno od Sovetot na Op{tina Veles ("Slu-
`ben glasnik na op{tina Veles," br. 3/2008).
267

2. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija, po povod inicijativa
podnesena od Len~e Nikolovska od Veles, so Re{enie U. br. 143/
2009 od 28 oktomvri 2009 godina, povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
i zakonitosta na aktite ozna~eni vo to~kata 1 na ovaa odluka,
zatoa {to osnovano se postavi pra{aweto za nivnata soglasnost so
Ustavot i so zakon.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka Upravniot odbor na JKP
DERVEN Veles na sednicata odr`ana na den 08.02.2008 godina, vrz osnova
na ~lenovite 10, 26 i 29 od Zakonot za komunalni dejnosti ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija“ br. 45/1997, 23/1999 i 16/2004),
~lenovite 120 i 121 od Zakonot za upravuvawe so otpad ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija“ br. 68/2004, 71/2004 i 107/2007) i ~len
15 od Statutot na JKP Derven Veles, ja donel osporenata odluka, zavedena
pod br. 02-168 od 08. 02. 2008 godina.
So ~len 1 na ovaa odluka se utvrduva visinata na cenata za sobirawe
i transportirawe na komunalen otpad. Spored ~len 2 na istata
odluka, so donesuvaweto na ovaa odluka i dobivawe soglasnost od Sovetot
na Op{tina Veles, prestanuva da va`i Odlukata br. 02-106/47/1 od
20. 03. 1995 godina.
Sudot, isto taka, utvrdi deka Sovetot na Op{tina Veles na sednicata
odr`ana na 18. 02. 2008 godina, vrz osnova na ~len 11 stav 1 to~ka
6 od Zakonot za javnite pretprijatija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 38/1996, 6/2002, 4/2003 i 49/2006), ~len 36 stav 1
to~ka 15 od Zakonot za lokalnata samouprava ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija“ br. 5/2002) i ~len 45 stav 1 od Statutot na op{-
tina Veles ("Slu`ben glasnik na op{tina Veles," br. 12/2006), donel
Re{enie broj 07-916/16 od 19. 02. 2008 godina, so koe se dava soglasnost
na Odlukata za visinata na cenata za sobirawe i transportirawe na
komunalen otpad, br. 02-168, donesena od Upravniot odbor na JKP
"Derven" - Veles na sednicata odr`ana na 08. 02. 2008 godina. Ova re-
{enie vleguva vo sila naredniot den od denot na objavuvaweto vo
"Slu`ben glasnik na op{tina Veles."
5. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto e temelna vrednost na ustavniot poredok
na Republika Makedonija.
Soglasno ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon.
Vr{eweto na komunalnite dejnosti e uredeno so Zakonot za
komunalni dejnosti ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br.
45/1997, 23/1999, 45/2002, 16/2004 i 5/2009).
Spored ~len 1 od Zakonot, so ovoj zakon se ureduvaat osnovnite
uslovi i na~inot na vr{ewe na komunalnite dejnosti, finansiraweto
268

na komunalnite dejnosti i drugi pra{awa od zna~ewe za komunalnite
dejnosti.
Soglasno ~lenot 2 od Zakonot, vr{eweto na komunalni dejnosti
e od javen interes.
Vo ~lenot 3 od Zakonot se utvrdeni vidovite na komunalni dejnosti.
Vo taa smisla, vo to~kata 6 kako komunalna dejnost e utvrdeno
obrabotka i deponirawe na komunalen cvrst otpad, pod {to se podrazbira
selektirawe, sobirawe, transportirawe i obrabotka na komunalen
cvrst otpad od naselenieto i industrijata, negova recikla`a i
prerabotka, deponirawe na uredeni deponii, kako i odr`uvawe na deponiite.
Spored ~len 5 od Zakonot, komunalnite dejnosti od ~lenot 3 na
ovoj zakon mo`at da gi vr{at doma{ni i stranski fizi~ki i pravni
lica, koi se dol`ni da obezbedat trajno i kvalitetno vr{ewe na komunalnite
dejnosti, kako i odr`uvawe na objektite i opremata na komunalnata
infrastruktura vo funkcionalna sostojba.
Soglasno ~len 14 od Zakonot, komunalna dejnost mo`e da se
vr{i so osnovawe na javno pretprijatie za komunalna dejnost, so davawe
koncesija za vr{ewe na komunalna dejnost na na~in utvrden so zakon
i so dozvola za vr{ewe na komunalna dejnost.
Spored ~len 15 od ovoj zakon, zaradi organizirawe i kvalitetno
vr{ewe na komunalnite dejnosti i stopanisuvawe so objekti na komunalnata
infrastruktura od lokalen karakter, koi se protegaat ili
slu`at za davawe na komunalni uslugi na podra~jeto na edna op{tina,
op{tinata mo`e da osnova javno pretprijatie dokolku na nejzinoto podra~je,
za vr{ewe na takva dejnost, ne postoi javno pretprijatie.
Spored ~len 26 stav 1 od Zakonot, sredstva za vr{ewe na komunalni
dejnosti se ostvaruvaat od cenata na komunalnite uslugi.
Spored ~len 27 od Zakonot, visinata na cenata i na~inot na
pla}awe na komunalnite uslugi, ja opredeluva upravniot odbor na javnoto
pretprijatie, po prethodna soglasnost na osnova~ot.
Spored ~len 29 alineja 8 od istiot ~len, merna edinica za pla-
}aweto za sobirawe i transportirawe na komunalen cvrst otpad e denar
po metar kvadraten.
Soglasno ~len 1 od Zakonot za upravuvawe so otpadot ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 68/2004 i 71/2004, 107/2007),
so ovoj zakon se ureduva upravuvaweto so otpadot; na~elata i celite za
upravuvawe so otpadot; planovite i programite za upravuvawe so otpadot;
pravata i obvrskite na pravnite i fizi~kite lica vo vrska so
upravuvaweto so otpadot; barawata i obvrskite na pravnite i fizi~kite
lica koi proizveduvaat proizvodi i pakuvawa i koi {to na krajot
na `ivotniot ciklus ja optovaruvaat `ivotnata sredina; na~inot i
uslovite pod koi {to mo`e da se vr{i sobirawe, transportirawe, tretman,
skladirawe, prerabotka i otstranuvawe na otpadot; uvozot, izvo-
269

zot i tranzitot na otpadot; monitoringot; informativniot sistem;
finansiraweto i nadzorot nad upravuvaweto so otpadot.
Spored ~len 46 stav 1 od istiot zakon, sobiraweto i transportiraweto
na komunalniot otpad, odr`uvaweto na javnata ~istota i tretmanot
na komunalniot otpad, kako i rakuvaweto i odr`uvaweto na
mestata za selektivno sobirawe na otpadot, pretstavuvaat javni uslugi
od lokalno zna~ewe. Soglasno stavot 2 na istiot ~len, na predlog na
gradona~alnicite na op{tinite i gradot Skopje, sovetot na op{tinite
i Sovetot na gradot Skopje mo`e da osnovaat javno pretprijatie za
sobirawe i za transportirawe na komunalniot i na drugite vidovi neopasen
otpad. Spored stavot 3 na istiot ~len, dve ili pove}e op{tini,
kako i op{tinite i gradot Skopje mo`at da osnovaat zaedni~ko javno
pretprijatie za vr{ewe na dejnosta od stavot 2 na ovoj ~len. Spored
stavot 4 na istiot ~len, sobiraweto i transportiraweto na komunalniot
i na drugite vidovi neopasen otpad, gradona~alnikot na op{tinite
i gradot Skopje mo`at da mu go doverat na pravni i fizi~ki lica,
za {to sklu~uvaat dogovor za davawe usluga za izvr{uvawe na dejnost
od javen interes od lokalno zna~ewe za edna ili pove}e op{tini ili
gradot Skopje, vo soglasnost so postapkata za javen tender. Soglasno
stavot 8 na ovoj ~len, so dogovorot od stavot 4 na ovoj ~len zadol`itelno
se propi{uvaat uslovite i na~inot na rabota na davatelot na
uslugata, cenata i na~inot na naplata na uslugata i teritorijata na
koja se vr{i uslugata.
Soglasno ~len 120 stav 2 od istiot zakon, ostvaruvaweto na
planovite i na programite na op{tinite i gradot Skopje za upravuvawe
so otpadot se finansira so sredstva obezbedeni od buxetite na
op{tinite i gradot Skopje, krediti, donacii, nadomestoci, kaznite od
storeni prekr{oci izre~eni na teritorijata na op{tinite i gradot
Skopje i drugite izvori na sredstva, utvrdeni so zakon.
Spored ~len 121 stav 1 od istiot zakon, visinata na cenata za
sobirawe i za transportirawe na komunalniot otpad ja odobruvaat sovetot
na op{tinite i gradot Skopje, na predlog na gradona~alnikot na
op{tinite i gradot Skopje, koga davatelot na uslugata e javno pretprijatie
osnovano od op{tinite i gradot Skopje soglasno so ~lenot 46
stav 3 na ovoj zakon. Spored stav 3 na ovoj ~len, cenata od stavot 1 na
ovoj ~len }e bide opredelena vrz osnova na koli~estvoto i vidot na
otpadot koja mo`e da se utvrduva spored edinica kako denar po metar
kvadraten, denar po metar kuben i denar po kilogram.
Spored ~len 145 od ovoj zakon, koj e pomesten vo glavata Preodni
i zavr{ni odredbi, pravnite i fizi~kite lica koi gi vr{at dejnostite
na upravuvawe so otpad se dol`ni da go usoglasat svoeto rabotewe
so odredbite od ovoj zakon, vo rok od tri godini od denot na vleguvaweto
vo sila na ovoj zakon. Pravnite i fizi~kite lica koi se
obvrzani da poseduvaat dozvola za vr{ewe na dejnosta, se dol`ni da go
270

usoglasat svoeto rabotewe so odredbite od ovoj zakon, vo rok od tri godini
od denot na negovoto vleguvawe vo sila.
Od navedenata zakonska regulativa proizleguva deka zakonodavecot
pra{aweto na iznesuvawe i deponirawe na smet, kako vid na komunalna
dejnost, go uredil so Zakonot za komunalnite dejnosti, kako
lex generalis i so Zakonot za upravuvawe so otpadot, kako lex specialis i
kako ponov zakon. Spored odredbite i na dvata zakona, navedenata komunalna
dejnost mo`at da ja vr{at javni pretprijatija za komunalni
dejnosti. Spored Zakonot za komunalnite dejnosti, ovie javni pretprijatija
mo`at da bidat osnovani od op{tinata, dokolku na nejzinoto
podra~je, za vr{ewe na takva dejnost, ne postoi javno pretprijatie, pri
{to se ovlasteni da ja utvrduvaat i visinata na cenata i na~inot na
pla}aweto na ovaa komunalna usluga i toa po prethodna soglasnost na
osnova~ot. Spored Zakonot za upravuvawe so otpadot, visinata na cenata
za sobirawe i za transportirawe na komunalniot otpad ja odobruva
sovetot na op{tinata, na predlog na gradona~alnikot na op{-
tinite, koga davatelot na uslugata e javno pretprijatie osnovano od
op{tinata.
So ogled na toa {to Zakonot za upravuvawe so otpad e ponov
zakon i lex specialis vo odnos na ureduvaweto na pra{aweto za sobirawe
i za transportirawe na komunalniot otpad, pri postoewe na pravnoto
pravilo deka lex specialis derogat lex generalis i toa vo situacija koga
na 13 oktomvri 2007 godina istekol periodot od tri godini vo koj pravnite
i fizi~kite lica koi vr{at dejnost na upravuvawe so otpad bile
dol`ni da go usoglasat svoeto rabotewe so odredbite na ovoj zakon,
spored Sudot, odredbite na ovoj zakon trebalo da bidat praven osnov za
donesuvawe na odlukata za opredeluvawe na visinata na cenata za
sobirawe i za transportirawe na komunalniot otpad vo op{tina
Veles.
Vidno od navedeniot praven osnov za donesuvawe na osporenata
odluka, Javnoto komunalno pretprijatie "Derven" Veles, osporenata
odluka so koja se utvrduva visinata na cenata za sobirawe i transportirawe
na komunalen otpad ja donelo vrz osnova na ~lenovite 10, 26 i
29 od Zakonot za komunalni dejnosti i vrz osnova na ~lenovite 120 i
121 od Zakonot za upravuvawe so otpad. Spored sodr`inata na ~lenovite
na koi se povikuva pravniot osnov, cenata na uslugata trebalo da
bide utvrdena spored ~len 121 stav 1 od Zakonot za upravuvawe so otpadot,
odnosno visinata na cenata za sobirawe i za transportirawe na
komunalniot otpad da ja odobri sovetot na op{tina Veles, na predlog
na gradona~alnikot na op{tinata.
Spored Sudot, o~igledno e deka Javnoto komunalno pretprijatie
"Derven" Veles samo formalno se povikuva na ~len 121 od Zakonot
za upravuvawe so otpad, kako praven osnov za donesuvawe na odlukata,
no vo su{tina ne e ispo~ituvana postapkata propi{ana so navedeniot
~len i odlukata e donesena od Upravniot odbor na Javnoto pretprija-
271

tie, so opredelba deka so donesuvaweto na ovaa odluka i dobivaweto na
soglasnost od sovetot na Op{tina Veles, prestanuva da va`i dotoga{nata
odluka od 20. 03. 1995 godina. Toa zna~i deka Odlukata e donesena
soglasno ~len 27 od Zakonot za komunalni dejnosti (iako toa formalno
ne e navedeno vo pravniot osnov), spored koj, visinata na cenata
i na~inot na pla}awe na komunalnite uslugi, ja opredeluva upravniot
odbor na javnoto pretprijatie, po prethodna soglasnost na osnova~ot.
Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot oceni deka postoi nedostatok
vo postapkata za donesuvawe na osporenata odluka, koja vodi kon povreda
na na~eloto na vladeeweto na pravoto, poradi {to utvrdi deka
osporenata odluka ne e vo soglasnost so ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot
i ~len 121 stav 1 od Zakonot za upravuvawe so otpad.
Za Sudot, pritoa voop{to ne e sporno deka Sovetot na Op{tina
Veles bil nadle`en organ za davawe soglasnost na predlo`enata
cena za vr{ewe na komunalnite uslugi, kako {to e storeno so osporenoto
re{enie doneseno od ovoj sovet. Takvata nadle`nost za Sovetot
proizleguva od ~len 11 to~ka 5 od Zakonot za javnite pretprijatija
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 38/1996, 6/2002, 40/
2003, 49/2006 i 22/2007i 83/2009), spored koj, osnova~ot na javnoto pretprijatie,
pome|u drugoto, dava soglasnost na aktot so koj se utvrduvaat
cenite na proizvodite i uslugite {to javnoto pretprijatie gi prodava
i vr{i za korisnicite dokolku takvite ceni ne se predmet na regulirawe
od strana na nezavisno regulatorno telo, kako i od ~len 121 stav
1 od Zakonot za upravuvawe so otpad.
Spored misleweto na Sudot, i pokraj toa {to osporenoto
re{enie e poedine~en, konkreten akt koj spored sodr`inata ne pretstavuva
propis podoben za ustavno sudska ocena, so ogled na toa {to ne
sodr`i op{ti normi na odnesuvawe i ne ureduva odnosi na subjektite
vo pravoto na op{t na~in, kako pravni elementi koi go opredeluvaat
propisot, faktot {to donesuvaweto i objavuvaweto na Re{enieto e
uslov za proizveduvawe pravno dejstvo na osporenata odluka, istoto go
pravi sostaven del na odlukata, poradi {to toa ja deli sudbinata na
istata.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ovaa odluka.
7. Ovaa odluka Sudot ja donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot, d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: d-r
Nata{a Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-
Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime
Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
272

20. U. br. 159/2009 (4. 11. 2009)
Osporen akt
^len 14 st. 1 t. 4 i ~l. 15 od Zakonot za pridonesi od zadol`itelno
socijalno osiguruvawe ("SV RM," br. 142/2008 i 64/2009).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata ~l. 15 od Zakonot produciral
neednakva polo`ba na samovrabotenite lica, {to bilo sprotivno
na ~l. 32 od Ustavot kade se garantiralo pravoto na sloboden izbor za
vrabotuvawe pod ednakvi usovi i sprotivno na ~l. 55 od Ustavot so koj
se garantirala sloboda na pazarot i pretpriemni{tvoto.
Imeno, spored inicijativata, samovrabotenoto lice {to vr{-
elo profesionalna i druga intelektualna dejnost, ostvaruvalo sredstva
so li~en trud i dr`avata so osporenoto zakonsko re{enie vr{ela
atak vrz privatniot kapital na samovrabotenoto lice {to vr{i profesionalna
i druga intelektualna dejnost i na toj na~in go stavala vo
neramnopravna polo`ba od drugite lica {to samostojno vr{at dejnost.
Podnositelot na inicijativata smeta deka zakonodavecot ne
smeel i nemo`el da vr{i opredeluvawe na plata za samovraboteno
lice, bidej}i platata bila realna kategorija, a ne zamislena plata na
samovrabotenoto lice.
Neramnopravnosta, spored inicijativata, postoela i vo pogled
na pridonesot od zdravstveno osiguruvawe koe bi trebalo da bide ednakvo
limitirano za site gra|ani.
Neustavna i nezakonita, spored navodite vo inicijativata bila
i odredbata na ~l. 14 st. 1 t. 4 od Zakonot koj kako osnovica za presmetuvawe
na pridonesite ja zemal mese~nata akontacija na neto prihodot,
odnosno na pau{alno utvrdeniot neto prihod, na koj se pla}alo danok,
soglasno Zakonot za personalen danok na dohod, za samovraboteno
lice. Imeno, toa mo`elo da pretstavuva samo osnov za odano~uvawe, a
ne i osnov za pla}awe pridonesi vo narednata godina.
Sodr`ina na osporenite ~lenovi od Zakonot
^len 14 stav 1 to~ka 4
Osnovica za presmetka i pla}awe na pridonesi e: ...
273

4) mese~nata akontacija na neto prihodot, odnosno na pau{alno
utvrdeniot neto prihod na koj se pla}a danok, soglasno Zakonot za
personalen danok na dohod za samovraboteno lice.
^len 15
(1) Osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesite, odnosno
osnovicata za osiguruvawe za tekovnata godina ne mo`e da bide
poniska od 50% od prose~nata plata po rabotnik vo Republika Makedonija
objavena vo januari vo tekovnata godina spored podatocite na
Dr`avniot zavod za statistika so isklu~ok na osnovicata utvrdena vo
~lenot 14 stav (1) toka 3, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 i 13 na ovoj zakon.
(2) Za samovraboteno lice koe vr{i profesionalna i druga
intelektualna usluga osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesite,
odnosno osnovicata za osiguruvawe za tekovnata godina ne mo`e
da bide poniska od prose~nata plata po rabotnik vo Republika Makedonija
objavena vo januari vo tekovnata godina spored podatocite na
Dr`avniot zavod za statistika.
Ustavnosudska praktika
1) Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 48/
2009 od 20 maj 2009 godina, ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na Zakonot za pridonesi od zadol`itelno socijalno osiguruvawe
("SV RM," br. 142/2008).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Pra{aweto na ostvaruvawe
na pravata od socijalnoto osiguruvawe i obvrskata za pla}awe na pridonesite
od socijalnoto osiguruvawe do donesuvawe na predmetniot
zakon be{e uredeno so Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,
Zakonot za zdravstveno osiguruvawe i Zakonot za vrabotuvawe
i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost, kako i so podzakonski
akti odnosno odluki so koi be{e uredena visinata na stapkite na pridonesite.
Toa zna~i deka obvrskata za pla}awe na pridonesi od zadol-
`itelnoto socijalno osiguruvawe postoela i pred donesuvawe na Zakonot
za pridonesi od zadol`itelnoto socijalno osiguruvawe. So osporeniot
zakon se obezbeduva unificirawe na poimite, definirawe na
stapkite i osnovicite na pridonesite vo sistemot na socijalnoto osiguruvawe,
na koj na~in se obezbeduva poednostaven pristap do sistemot
vo koj razli~nite subjekti }e gi dobijat site neophodni informacii
so uvid vo eden zakon.
Pridonesite pretstavuvaat javna dava~ka, se propi{uvaat so zakon
i kaj ovie javni dava~ki izrazen e elementot na protivusluga,
odnosno se pretpostavuva deka licata koi se zadol`eni za ovoj vid na
javni dava~ki, vo odreden moment na starost, bolest, invalidnost, maj-
~instvo ili privremena nevrabotenost, }e imaat direktna korist pre-
274

ku ostvaruvawe na odredeno pravo od sferata na socijalnoto osiguruvawe,
kako rezultat na pla}awe na soodvetni pridonesi.
Imaj}i gi predvid pra{awata koi se ureduvaat so osporeniot
zakon, odnosno utvrduvaweto na stasusot na osigurenicite, pridonesite
i stapkite na pridonesite, kako i na~inot na nivnoto regulirawe,
prozleguva deka zakonodavecot utvrduva prava i obvrski na site
gra|ani {to se nao|aat vo ista polo`ba, so {to se realizira ustavnata
opredelba za ednakvost na gra|anite pred Ustavot i pred zakonite
kako i na~eloto na socijalna solidarnost.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, kako i od sodr`inata
na osporeniot zakon, vo odnos na navodite vo inicijativata, Sudot
oceni deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na Zakonot
vo celina so ustavnite odredbi na koi se povikuva podnositelot na
inicijativata.
2) So Re{enie U. br. 260/2008 od 17. 07. 2009 godina ne povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 30 st. 1 t. 4 i 31 st. 1 t. 4 od
Zakonot za pridonesi od zadol`itelno socijalno osiguruvawe ("SV
RM," br. 142/2008 i 64/2009): Ne se poveduva postapka za ocenuvawe na
ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za donesuvawe na Nacionalna
klasifikacija na dejnostite - NKD REV. 2, donesena od Vladata na Republika
Makedonija na 18. 11. 2008 godina, br. 19-5509/1, ("SV RM," br.
147/08), vo delot: M/K-Stru~ni, nau~ni i tehni~ki dejnosti, grupa 69.1-
Pravni raboti, KLASA-69.10 PRAVNI RABOTI i ja otfrli
inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na:
~l. 14 st. 1 t. 4 od Zakonot za pridonesi od zadol`itelno socijalno
osiguruvawe ("SV RM," br. 142/08) i ~l. 410-a od Zakonot za parni~na
postapka ("SV RM," br. 79/ 2005 i 110/2008).
Vo obrazlo`enieto na re{enieto, me|u drugoto, se naveduva:
Soglasno ~l. 110 al. 1 od Ustavot na Republika Makedonija, Ustavniot
sud me|u drugoto, odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot.
Soglasno ~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako postojat
drugi procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
a) Posle podnesuvaweto na inicijativata (18. 12. 2008 godina),
na 19. 05. 2009 godina, Sobranieto na Republika Makedonija go donese
Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za pridonesi od zadol`itelno
socijalno osiguruvawe ("SV RM," br. 64/2009), so koj osporeniot
~l. 14 st. 1 t. 4 e izmenet.
So ogled na toa deka so vleguvawe vo sila na Zakonot za izmenuvawe
i dopolnuvawe na Zakonot za pridonesi od zadol`itelno socijalno
osiguruvawe ("SV RM," br. 64/2009), osporenata odredba od ~l. 14 st.
1 t. 4 od Zakonot e izmeneta, a so toa prestanala da postoi vo pravniot
poredok na Republika Makedonija, Sudot oceni deka postojat procesni
pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata odnosno deka se ispolneti
275

uslovite od ~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot sud, za otfrlawe
na istata.
Poradi ispolnuvawe na uslovite od ~l. 28 al. 3 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija, Ustavniot sud gi otfrlil
inicijativite na drugi podnositeli so Re{enie U. br. 262/2008 od 8. 07.
2009 godina i U. br. 6/2009 od 3. 06. 2009 godina i U. br. 41/2009 od 17. 06.
2009 godina.
276
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 7 i 8 temelni vrednosti na ustavniot poredok
na Republika Makedonija, pokraj drugite se i slobodata na pazarot
i pretpriemni{tvoto, humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta.
Spored st. 2 na navedeniot ~len vo Republika Makedonija slobodno
e se {to so Ustavot i zakon ne e zabraneto.
Spored ~l. 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija se
ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalno poteklo, politikata i verskata pripadnost,
imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot i
zakonite se ednakvi.
Spored ~l. 30 st. 1 od Ustavot se garantira pravoto na sopstvenost
i pravoto na nasleduvawe.
Spored ~l. 32 st. 1 od Ustavot sekoj ima pravo na rabota, sloboden
izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
obezbednost za vreme na privremena nevrabotenost, a spored st. 3 na
navedeniot ~len sekoj vraboten ima pravo na soodvetna zarabotuva~ka.
Spored ~l. 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i drugi
javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi na
na~in utvrden so zakon.
Soglasno ~l. 34 od Ustavot, gra|anite imaat pravo na socijalna
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven
dogovor.
Vo ~l. 35 st. 1 od Ustavot e utvrdeno deka Republikata se gri`i
za socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno
so na~eloto na socijalna pravednost.
Spored ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon. Sekoj e dol`en da go po~ituva Ustavot i zakonite.
Trgnuvaj}i od ~l. 1 od Ustavot, spored koj Republika Makedonija
se deklarira, pokraj drugoto i kako socijalna dr`ava, so navedenite
~l. 34 i 35 od Ustavot e utvrdeno pravoto na gra|anite na socijalna
sigurnost i socijalno osiguruvawe, koe pravo se ostvaruva vrz
na~eloto na socijalna pravednost. Vidovite na pravata, obemot, na~inot
na steknuvawe i koristewe, Ustavot go rezerviral da go uredi za-

konodavnata vlast, {to zna~i Ustavot utvrdil obvrska za nivno zakonsko
ureduvawe.
Spored toa, normativnata funkcija na dr`avata vo ureduvaweto
na pravata od socijalnoto osiguruvawe Ustavot ne go dimenzioniral,
tuku prepu{til na zakonodavecot so eden ili pove}e zakoni da
utvrdi prava koi }e se odnesuvaat na site gra|ani, odnosno vo koristeweto
na tie prava da bidat ednakvo tretirani i da se odnesuvaat na
site gra|ani {to se nao|aat vo ista polo`ba.
Spored ~l. 1 od Zakonot za pridonesi od zadol`itelno socijalno
osiguruvawe, so ovoj zakon se ureduvaat vidovite na pridonesi za
zadol`itelno socijalno osiguruvawe (vo natamo{niot tekst: pridonesi),
obvrznicite za pla}awe na pridonesite, obvrznicite za presmetka
i uplata na pridonesite, osnovicite na koi se pla}aat pridonesite,
stapkite na pridonesi, potoa, na~inot na presmetkata, rokovite
na pla}aweto na pridonesite, kontrolata na presmetuvaweto i uplatata
na pridonesite i drugi pra{awa zna~ajni za utvrduvawe i pla}-
awe na pridonesite.
Spored ~l. 2 od Zakonot, so pla}awe na pridonesite se obezbeduvaat
sredstva za finansirawe na zadol`itelnoto socijalno osiguruvawe.
Spored ~l. 3 od Zakonot, vo zadol`itelno socijalno osiguruvawe
spa|aat pridonesite za:
1 penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na tekovna isplata,
2 zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe,
3 sta` na osiguruvawe koj se smeta so zgolemeno traewe,
4 zdravstveno osiguruvawe, i
5 osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost.
So osporeniot zakon se obezbeduva unificirawe na poimite
definirawe na stapkite i osnovicite na pridonesite vo sistemot na
socijalnoto osiguruvawe, na koj na~in se obezbeduva poednostaven pristap
do sistemot vo koj razli~nite subjekti }e gi dobijat site neophodni
informacii so uvid vo eden zakon.
Pridonesite pretstavuvaat javna dava~ka, se propi{uvaat so zakon
i kaj ovie javni dava~ki izrazen e elementot na protivusluga,
odnosno se pretpostavuva deka licata koi se zadol`eni za ovoj vid na
javni dava~ki, vo odreden moment }e imaat direktna korist preku ostvaruvawe
na odredeno pravo od sferata na socijalnoto osiguruvawe,
kako rezultat na pla}awe na soodvetni pridonesi.
Imeno, osporeniot ~l. 14 e sodr`an vo Glava V od Zakonot so
naslov "Osnovica za presmetka na pridonesite," a ~l. 15 e sodr`an vo
Glava VI so naslov: "Najniska i najvisoka osnovica za presmetka i
uplata na pridonesi."
Samovrabotenite lica, soglasno Zakonot za trgovski dru{tva,
imaat status trgovec-poedinec i samostojno trajno, vo vid na zanima-
277

we, vr{at trgovska dejnost zaradi ostvaruvawe dobivka. Samovrabotenite
lica - vr{iteli na ekonomska dejnost i vr{iteli na profesionalna
i druga intelektualna usluga vrz osnova na Zakonot za personalen
danok od dohod pla}aat danok na dohod za prihodite od samostojna
dejnost na osnovica neto-prihod, koj se utvrduva vo dano~niot bilans, a
ne pla}aat danok na dobivka. So ogled na toa {to ovie samovraboteni
lica ne isplatuvaat plata za sebe i ottamu nemo`e da se utvrdi realniot
iznos na platata koja bi pretstavuvala osnovica za presmetuvawe
i pla}awe na socijalni pridonesi, tuku zarabotuva~ka im e neto-prihodot,
za celite na zadol`itelno socijalno osiguruvawe za niv se definira
mese~nata akontacija na neto prihodot kako osnovica za presmetuvawe
i pla}awe na pridonesi.
So ~l. 6 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za
pridonesi od zadol`itelno socijalno osiguruvawe ne e ograni~eno
pravoto na rabota, nitu slobodniot izbor na vrabotuvawe na samovrabotenite
lica vr{iteli na profesionalni i drugi intelekttualni
uslugi, a ne se ograni~uvaat nitu za{titata pri rabota i materijalnata
obezbednost za vreme na privremena nevrabotenost. Isto taka, so
ovoj ~len voop{to ne se ograni~uva dostapnosta do rabotnoto mesto,
nitu pravoto na soodvetna zarabotuva~ka i godi{en odmor.
Spored podnositelot na inicijativata odredbata od ~l. 6, st. 2
od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za pridonesi od
zadol`itelno socijalno osiguruvawe e sprotivna na ~l. 55 od Ustavot
na Republika Makedonija. So ~l. 55 od Ustavot se garantira slobodata
na pazarot i pretpriemni{tvoto. Spored istiot ~len Republikata
obezbeduva ednakva pravna polo`ba na site subjekti na pazarot i prezema
merki protiv monopolskata polo`ba i monopolskoto odnesuvawe
na pazarot, a slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto mo`at da se
ograni~at so zakon edinstveno zaradi odbranata na Repubikata, za~uvuvaweto
na prirodata, `ivotnata sredina ili zdravjeto na lu|eto.
So ~l. 6 od Zakonot ne e povreden ~l. 55 od Ustavot na Republika
Makedonija, bidej}i so istiot nitu se dozvoluva monopolsko
odnesuvawe, nitu se ograni~uva slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto,
nitu pak se sozdava neednakva pravna polo`ba na subjektite
na pazarot. Pridonesite za socijalno osiguruvawe ne pretstavuvaat
dava~ka od koja osigurenicite nemaat direkten benefit. Od platenite
pridonesi, denes se koristat zdravsstveni uslugi, a vo idnina se ostvaruva
pravo na penzija.
^l. 33 od Ustavot na Republika Makedonija sozdava osnov so zakon
da se opredeli na~inot na koj gra|anite na Republika Makedonija
}e u~estvuvaat vo namiruvaweto na javnite dava~ki, pa otttamu sosema
e legitimno i soglasno so Ustavot voveduvaweto na najniska osnovica
za pla}awe na pridonesi od zadol`itelno socijalno osiguruvawe, dopolnitelno,
poso~uva deka utvrdenata obvrska za pla}awe na pridones-
278

ite vo Zakon za pridonesi od zadol`itelno socijalno osiguruvawe e vo
nasoka na afirmirawe na ~l. 34 od Ustavot.
Soglasno ~l. 34 od Ustavot gra|anite imaat pravo na socijalna
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i kolektiven
dogovor. Pravoto na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe za
samovrabotenite lica - vr{iteli na profesionalna i druga intelektualna
usluga, proizleguva od obvrskite definirani vo Zakon za pridonesi
od zadol`itelno socijalnno osiguruvawe, vklu~itelno i od ~l. 6
koj e osporen od podnositelot na inicijativata. Socijalnata sigurnost
na odredena kategorija gra|ani se obezbeduva vrz princiot na
solidarnost. Imeno, penziite na penzionerite denes se isplatuvaat od
sredstvata koi se pribiraat od osigurenicite denes. Na principot na
me|ugeneraciska solidarnost funkcionira penziskiot sistem koj e tekovno
finansiran, a isto taka temelnite ustavni na~ela - humanizmot,
socijalnata prava i solidarnosta se osnovi vrz koi funkcionira zdravstveniot
sistem na Republika Makedonija.
Imaj}i gi predvid pra{awata koi se ureduvaat so osporenite
~lenovi od Zakonot, kako i Zakonot vo celina, odnosno utvrduvaweto
na statusot na osigurenicite, pridonesite i stapkite na pridonesite,
kako i na~inot na nivnoto regulirawe, spored na{e mislewe, pravo e
na zakonodvecot da utvrduva prava i obvrski na site gra|ani {to se nao|aat
vo ista polo`ba so {to se realizira ustavnata opredelba za
ednakvost na gra|anite pred Ustavot i pred zakonite kako i na~eloto
na socijalna solidarnost.
Imeno, utvrduvawseto na razli~na osnovica za osiguruvawe e
legitimno pravo na zakonodavecot pri{to od ustavnopraven aspekt od
su{tinsko zna~ewe e deka site pravni subjekti vo ista pravna polo`ba,
odnosno situacija imaat ista obvrska za pla}awe na pridonesi, {to
gi pravi ednakvi pred Ustavot i pred zakonite. Podelbata na obvrznicite
vo razli~ni kategorii na subjekti i opredeluvawe na razli~na
stapka osnovica za presmetka za pla}awe na pridonesite za zadol`itelno
socijalno osiguruvawe, spored na{e mislewe, ne zna~i naru{uvawe
na principot na ednakvata pravna polo`ba na subjektite na pazarot.
Vo taa smisla, pravo na zakonodavecot e da ja utvrdi mese~nata
akontacija na neto prihodot na koj se pla}a danok za samovraboteno
lice, kako i osnovicata za presmetuvawe i pla}awe na pridonesite za
samovraboteno lice koe vr{i profesionalna i druga intelektualna
dejnost, kako {to predviduvaat osporenite odredbi, pritoa vodej}i
smetka zakonskite re{enija ednakvo da se odnesuvaat na subjektite koi
se nao|aat vo ednakva pravna polo`ba, odnosno praven status.
Trgnuvaj}i od navedenoto, spored na{e mislewe, neosnovani se
navodite vo inicijativata deka so ~l. 14 st. 1 t. 4 i ~l. 15 od Zakonot za
pridonesi od zadol`itelno osiguruvawe se staveni vo neednakva polo-
`ba subjekttite na pazarot i deka se povreeduvale ~l. 9, 32 i 55 od Ustavot
na Republika Makedonija, poradi {to smetame deka ne mo`e da se
279

postavi pra{aweto za soglasnosta na ovie odredbi od Zakonot so
Ustavot, poradi {to se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 14 st. 1 t. 4 i ~l. 15 od Zakonot za pridonesi od zadol`itelno
socijalno osiguruvawe ("SV RM," br. 142/2008 i 64/2009).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 4 noemvri 2009 godina,
donese
280
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 14 stav 1 to~ka 4 i ~len 15 od Zakonot za pridonesi od zadol-
`itelno socijalno osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 142/2008 i 64/2009).
2. Biqana Dimovska od Veles na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~lenovite od Zakonot ozna~en vo to~ka 1
od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata ~lenot 15 od Zakonot produciral
neednakva polo`ba na samovrabotenite lica, {to bilo sprotivno
na ~len 32 od Ustavot kade se garantiralo pravoto na sloboden
izbor za vrabotuvawe pod ednakvi usovi i sprotivno na ~len 55 od Ustavot
so koj se garantirala sloboda na pazarot i pretpriemni{tvoto.
Imeno, spored inicijativata, samovrabotenoto lice {to vr{-
elo profesionalna i druga intelektualna dejnost, ostvaruvalo sredstva
so li~en trud i dr`avata so osporenoto zakonsko re{enie vr{ela
atak vrz privatniot kapital na samovrabotenoto lice {to vr{i profesionalna
i druga intelektualna dejnost i na toj na~in go stavala vo
neramnopravna polo`ba od drugite lica {to samostojno vr{at dejnost.
Podnositelot na inicijativata smeta deka zakonodavecot ne
smeel i nemo`el da vr{i opredeluvawe na plata za samovraboteno
lice, bidej}i platata bila realna kategorija, a ne zamislena plata na
samovrabotenoto lice.
Neramnopravnosta, spored inicijativata, postoela i vo pogled
na pridonesot od zdravstveno osiguruvawe koe bi trebalo da bide ednakvo
limitirano za site gra|ani.
Neustavna i nezakonita, spored navodite vo inicijativata bila
i odredbata na ~len 14 stav 1 to~ka 4 od Zakonot koj kako osnovica za

presmetuvawe na pridonesite ja zemal mese~nata akontacija na neto
prihodot, odnosno na pau{alno utvrdeniot neto prihod, na koj se pla-
}alo danok, soglasno Zakonot za personalen danok na dohod, za samovraboteno
lice. Imeno, toa mo`elo da pretstavuva samo osnov za odano~uvawe,
a ne i osnov za pla}awe pridonesi vo narednata godina.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 14 stav 1 to~ka 4
od Zakonot osnovica za presmetka i pla}awe na pridonesi e mese~nata
akontacija na neto prihodot, odnosno na pau{alno utvrdeniot neto
prihod na koj se pla}a danok, soglasno Zakonot za personalen danok na
dohod za samovraboteno lice.
Spored ~len 15 od istiot zakon osnovica za presmetuvawe i
pla}awe na pridonesite, odnosno osnovicata za osiguruvawe za tekovnata
godina ne mo`e da bide oniska od 50% od prose~nata plata po rabotnik
vo Republika Makedonija objavena vo januari vo tekovnata godina
spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika so isklu~ok
na osnovicata utvrdena vo ~lenot 14 stav 1 to~ka 3, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12
i 13 na ovoj zakon (stav 1).
Vo stav 2 e predvideno deka za samovraboteno lice koe vr{i
profesionalna i druga intelektualna usluga osnovica za presmetuvawe
i pla}awe na pridonesite, odnosno osnovicata za osiguruvawe za
tekovnata godina ne mo`e da bide poniska od prose~nata plata po rabotnik
vo Republika Makedonija objavena vo januari vo tekovnata godina
spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika.
4. Spored ~len 8 stav 1 alineite 7 i 8 temelni vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija, pokraj drugite se i slobodata
na pazarot i pretpriemni{tvoto, humanizmot, socijalnata pravda
i solidarnosta.
Spored stav 2 na navedeniot ~len vo Republika Makedonija slobodno
e se {to so Ustavot i zakon ne e zabraneto.
Spored ~len 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalno poteklo, politi~kata i verskata
pripadnost, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot
i zakonite se ednakvi.
So ~len 30 stav 1 od Ustavot se garantira pravoto na sopstvenost
i pravoto na nasleduvawe.
Vo soglasnost so ~len 32 stav 1 od Ustavot sekoj ima pravo na
rabota, sloboden izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
obezbednost za vreme na privremena nevrabotenost, a spored
stavot 3 na navedeniot ~len sekoj vraboten ima pravo na soodvetna zarabotuva~ka.
Spored ~len 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i drugi
javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi na
na~in utvrden so zakon.
281

Soglasno ~len 34 od Ustavot, gra|anite imaat pravo na socijalna
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven
dogovor.
Vo ~len 35 stav 1 od Ustavot e utvrdeno deka Republikata se
gri`i za socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno
so na~eloto na socijalna pravednost.
Spored ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon. Sekoj e dol`en da go po~ituva Ustavot i zakonite.
Trgnuvaj}i od ~lenot 1 od Ustavot, spored koj Republika Makedonija
se deklarira, pokraj drugoto i kako socijalna dr`ava, so navedenite
~lenovi 34 i 35 od Ustavot e utvrdeno pravoto na gra|anite na
socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe, koe pravo se ostvaruva
vrz na~eloto na socijalna pravednost. Vidovite na pravata, obemot,
na~inot na steknuvawe i koristewe, Ustavot go rezerviral da go uredi
zakonodavnata vlast, {to zna~i Ustavot utvrdil obvrska za nivno zakonsko
ureduvawe.
Normativnata funkcija na dr`avata vo ureduvaweto na pravata
od socijalnoto osiguruvawe Ustavot ne go dimenzioniral, tuku
prepu{til na zakonodavecot so eden ili pove}e zakoni da utvrdi prava
koi }e se odnesuvaat na site gra|ani, odnosno vo koristeweto na tie
prava da bidat ednakvo tretirani i da se odnesuvaat na site gra|ani
{to se nao|aat vo ista polo`ba.
Spored ~len 1 od Zakonot za pridonesi od zadol`itelno socijalno
osiguruvawe, so ovoj zakon se ureduvaat vidovite na pridonesi za
zadol`itelno socijalno osiguruvawe (vo natamo{niot tekst - pridonesi),
obvrznicite za pla}awe na pridonesite, obvrznicite za presmetka
i uplata na pridonesite, osnovicite na koi se pla}aat pridonesite,
stapkite na pridonesi, potoa, na~inot na presmetkata, rokovite
na pla}aweto na pridonesite, kontrolata na presmetuvaweto i uplatata
na pridonesite i drugi pra{awa zna~ajni za utvrduvawe i pla}-
awe na pridonesite.
Spored ~lenot 2 od Zakonot, so pla}awe na pridonesite se obezbeduvaat
sredstva za finansirawe na zadol`itelnoto socijalno osiguruvawe.
Spored ~len 3 od Zakonot, vo zadol`itelno socijalno osiguruvawe
spa|aat pridonesite za:
1. penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na tekovna
isplata;
2. zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe;
3. sta` na osiguruvawe koj se smeta so zgolemeno traewe;
4. zdravstveno osiguruvawe i
5. osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost.
So osporeniot zakon se obezbeduva unificirawe na poimite definirawe
na stapkite i osnovicite na pridonesite vo sistemot na so-
282

cijalnoto osiguruvawe, na koj na~in se obezbeduva poednostaven pristap
do sistemot vo koj razli~nite subjekti }e gi dobijat site neophodni
informacii so uvid vo eden zakon.
Pridonesite pretstavuvaat javna dava~ka, se propi{uvaat so zakon
i kaj ovie javni dava~ki izrazen e elementot na protivusluga,
odnosno se pretpostavuva deka licata koi se zadol`eni za ovoj vid na
javni dava~ki, vo odreden moment }e imaat direktna korist preku ostvaruvawe
na odredeno pravo od sferata na socijalnoto osiguruvawe,
kako rezultat na pla}awe na soodvetni pridonesi.
Osporeniot ~len 14 e sodr`an vo Glava V od Zakonot so naslov
"Osnovica za presmetka na pridonesite," a ~lenot 15 e sodr`an vo
Glava VI so naslov: "Najniska i najvisoka osnovica za presmetka i
uplata na pridonesi."
Samovrabotenite lica, soglasno Zakonot za trgovski dru{tva,
imaat status trgovec-poedinec i samostojno trajno, vo vid na zanimawe,
vr{at trgovska dejnost zaradi ostvaruvawe dobivka. Samovrabotenite
lica - vr{iteli na ekonomska dejnost i vr{iteli na profesionalna
i druga intelektualna usluga vrz osnova na Zakonot za personalen
danok od dohod pla}aat danok na dohod za prihodite od samostojna
dejnost na osnovica neto-prihod, koj se utvrduva vo dano~niot bilans, a
ne pla}aat danok na dobivka. So ogled na toa {to ovie samovraboteni
lica ne isplatuvaat plata za sebe i ottamu nemo`e da se utvrdi realniot
iznos na platata koja bi pretstavuvala osnovica za presmetuvawe
i pla}awe na socijalni pridonesi, tuku zarabotuva~ka im e neto-prihodot,
za celite na zadol`itelno socijalno osiguruvawe za niv se definira
mese~nata akontacija na neto prihodot kako osnovica za presmetuvawe
i pla}awe na pridonesi.
So ~lenot 15 od Zakonot za pridonesi od zadol`itelno socijalno
osiguruvawe ne e ograni~eno pravoto na rabota, nitu slobodniot
izbor na vrabotuvawe na samovrabotenite lica vr{iteli na profesionalni
i drugi intelekttualni uslugi, a ne se ograni~uvaat nitu za{-
titata pri rabota i materijalnata obezbednost za vreme na privremena
nevrabotenost. Isto taka, so ovoj ~len voop{to ne se ograni~uva dostapnosta
do rabotnoto mesto, nitu pravoto na soodvetna zarabotuva~ka
i godi{en odmor.
Spored podnositelot na inicijativata odredbata od ~len 15 od
Zakonot za pridonesi od zadol`itelno socijalno osiguruvawe e sprotivna
na ~len 55 od Ustavot na Republika Makedonija. So ~lenot 55 od
Ustavot se garantira slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto. Spored
istiot ~len Republikata obezbeduva ednakva pravna polo`ba na
site subjekti na pazarot i prezema merki protiv monopolskata polo`ba
i monopolskoto odnesuvawe na pazarot, a slobodata na pazarot
i pretpriemni{tvoto mo`at da se ograni~at so zakon edinstveno
zaradi odbranata na Repubikata, za~uvuvaweto na prirodata, `ivotnata
sredina ili zdravjeto na lu|eto.
283

Spored Sudot so ~lenot 15 od Zakonot ne e povreden ~len 55 od
Ustavot na Republika Makedonija, bidej}i so istiot nitu se dozvoluva
monopolsko odnesuvawe, nitu se ograni~uva slobodata na pazarot i
pretpriemni{tvoto, nitu pak se sozdava neednakva pravna polo`ba na
subjektite na pazarot. Pridonesite za socijalno osiguruvawe ne pretstavuvaat
dava~ka od koja osigurenicite nemaat direktna korist. Od
platenite pridonesi, denes se koristat zdravstveni uslugi, a vo idnina
se ostvaruva pravo na penzija.
^len 33 od Ustavot na Republika Makedonija sozdava osnov so
zakon da se opredeli na~inot na koj gra|anite na Republika Makedonija
}e u~estvuvaat vo namiruvaweto na javnite dava~ki, pa ottamu sosema
e legitimno i soglasno so Ustavot voveduvaweto na najniska osnovica
za pla}awe na pridonesi od zadol`itelno socijalno osiguruvawe,
dopolnitelno, poso~uva deka utvrdenata obvrska za pla}awe na pridonesite
vo Zakon za pridonesi od zadol`itelno socijalno osiguruvawe
e vo nasoka na afirmirawe na ~len 34 od Ustavot.
Soglasno ~len 34 od Ustavot gra|anite imaat pravo na socijalna
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i kolektiven
dogovor. Pravoto na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe za
samovrabotenite lica - vr{iteli na profesionalna i druga intelektualna
usluga, proizleguva od obvrskite definirani vo Zakon za pridonesi
od zadol`itelno socijalno osiguruvawe, vklu~itelno i od ~lenot
15 koj e osporen od podnositelot na inicijativata. Socijalnata sigurnost
na odredena kategorija gra|ani se obezbeduva vrz princiot na
solidarnost. Imeno, penziite na penzionerite denes se isplatuvaat od
sredstvata koi se pribiraat od osigurenicite denes. Na principot na
me|ugeneraciska solidarnost funkcionira penziskiot sistem koj e tekovno
finansiran, a isto taka temelnite ustavni na~ela - humanizmot,
socijalnata prava i solidarnosta se osnovi vrz koi funkcionira zdravstveniot
sistem na Republika Makedonija.
Imaj}i gi predvid pra{awata koi se ureduvaat so osporenite
~lenovi od Zakonot, kako i Zakonot vo celina, odnosno utvrduvaweto
na statusot na osigurenicite, pridonesite i stapkite na pridonesite,
kako i na~inot na nivnoto regulirawe, spored Sudot, pravo e na zakonodvecot
da utvrduva prava i obvrski na site gra|ani {to se nao|aat
vo ista polo`ba so {to se realizira ustavnata opredelba za ednakvost
na gra|anite pred Ustavot i pred zakonite kako i na~eloto na socijalna
solidarnost.
Imeno, utvrduvaweto na razli~na osnovica za osiguruvawe e legitimno
pravo na zakonodavecot pri {to od ustavnopraven aspekt od
su{tinsko zna~ewe e deka site pravni subjekti vo ista pravna polo-
`ba, imaat ista obvrska za pla}awe na pridonesi, {to gi pravi ednakvi
pred Ustavot i pred zakonite. Podelbata na obvrznicite vo razli~ni
kategorii na subjekti i opredeluvawe na razli~na stapka osnovica
za presmetka za pla}awe na pridonesite za zadol`itelno socij-
284

alno osiguruvawe, spored Sudot, ne zna~i naru{uvawe na principot na
ednakvata pravna polo`ba na subjektite na pazarot. Vo taa smisla,
pravo na zakonodavecot e da ja utvrdi mese~nata akontacija na neto
prihodot na koj se pla}a danok za samovraboteno lice, kako i osnovicata
za presmetuvawe i pla}awe na pridonesite za samovraboteno lice
koe vr{i profesionalna i druga intelektualna dejnost, kako {to predviduvaat
osporenite odredbi, pritoa vodej}i smetka zakonskite re-
{enija ednakvo da se odnesuvaat na subjektite koi se nao|aat vo ednakva
pravna polo`ba.
Trgnuvaj}i od navedenoto, spored Sudot, neosnovani se navodite
vo inicijativata deka so ~len 14 stav 1 to~ka 4 i ~len 15 od Zakonot za
pridonesi od zadol`itelno socijalno osiguruvawe se staveni vo neednakva
polo`ba subjektite na pazarot i deka se povreduvale ~lenovite
9, 32 i 55 od Ustavot na Republika Makedonija, poradi {to ne go postavi
pra{aweto za soglasnosta na ovie odredbi od Zakonot so
Ustavot.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
285

286

21. U. br. 232/2008 (25. 11. 2009)
Osporen akt i odredbi
Zakonot za lobirawe ("SV RM," br. 106/2008) i toa: - vo celina,
- ~l. 7 st. 2 al. 1 i 3, - ~l. 10 st. 1 i 3, - ~l. 11 st. 1, - ~l. 14 st. 3 vo delot:
"otfrli," - naslovot "VI Aktivnosti {to ne se smetaat za lobirawe,"
i - ~l. 23.
Pri~ini za osporuvawe
I
Celinata na Zakonot se osporuva od proceduralni i materijalni
pri~ini.
Proceduralni pri~ini se:
1. Zakonot bil donesen po itna postapka iako ne bile ispolneti
uslovite za toa opredeleni vo ~l. 167 od Delovnikot na Sobranieto
na Republika Makedonija, poradi {to takvata postapka na donesuvaweto
ne bila vo soglasnost so ~l. 61 st. 2 i ~l. 66 st. 4 od Ustavot gledani
vo vrska so navedenata odredba od Delovnikot na Sobranieto;
imeno, po itna postapka mo`elo da se donese zakon (1) zaradi spre~uvawe
i otstranuvawe na pogolemi naru{uvawa vo stopanstvoto, (2)
koga toa go baraat interesite na bezbednosta i odbranata na Republikata
i (3) vo slu~aj na pogolemi prirodni nepogodi, epidemii ili
drugi vonredni i neodlo`ni potrebi (~l. 167 od Delovnikot), a toa ne
bilo slu~aj so Zakonot, {to se gledalo od: obrazlo`enieto na Predlogot
spored koj "Vladata predlaga Sobranieto ovoj zakon da go donese
po itna postapka bidej}i dinami~niot razvoj na site oblasti vo Republika
Makedonija baraat novi pravila so koi }e se regulira ova zakonska
materija“, kako i od izjavata na pretsedatelot na Sobranieto na
Republika Makedonija, dadena pred ambasadorite na dr`avite-~lenki
na EU vo zemjava na 24. 09. 2008 godina, deka "gre{ka be{e donesuvweto
tolku golem broj zakoni po itna postapka."
2. Zakonot bil donesen bez prethodna rasprava, bez konsultacii
so zainteresiranite subjekti i bez rasprava na mati~noto rabotno
telo i na zakonodavnopravnata komisija iako gra|anite imaat pravo na
javno informirawe i pravo da bidat zapoznaeni so ~ovekovite prava i
osnovni slobodi zaradi aktivno pridonesuvawe, poedine~no ili zaedno
so drugi, na nivnoto unapreduvawe i za{tita, poradi {to i takvata
postapka na donesuvaweto ne bila vo soglasnost so ~l. 16 st. 2 i
~l. 50 st. 3 od Ustavot; obvrskata za obezbeduvawe na konsultacii so
287

zainteresiranite subjekti, za organot na dr`avnata uprava-podgotvuva~
na zakon, bila propi{ana vo ~l. 10 od Zakonot za organizacija i
rabota na organite na dr`avnata uprava (toa se ostvaruva preku javno
objavuvawe, organizirawe javni tribini, mislewe od zdru`enija na
gra|ani,....), a obvrskata za rasprava na mati~noto rabotno telo i na zakonodavno-pravnata
komisija bila opredelena vo ~l. 125 st. 1 i 2 i ~l.
168 st. 2 od Delovnikot na Sobranieto na Republika Makedonija.
3. Zakonot bil donesen otkako pretsedatelot na Republika Makedonija
ne go potpi{al ukazot za proglasuvawe na Zakonot i otkako
Sobranieto povtorno go razgledalo Zakonot, pri {to i vtoriot pat ne
bile otstraneti navedenite proceduralni nedostatoci, poradi {to
Zakonot ne bil donesen vo soglasnost so Ustavot.
Materijalni pri~ini za osporuvawe na celinata na Zakonot se:
1. Sodr`inata na celiot Zakon bila takva {to potpolno gi
onevozmo`uvala ili gi ograni~uvala osnovnite slobodi i prava na ~ovekot
i gra|aninot opredeleni vo ~l. 8 st. 1 al. 1, 3, 5 i 9, ~l. 9, ~l. 16
st. 2, 3 i 7, ~l. 20 st. 1, ~l. 21 st. 1, ~l. 24, ~l. 32 st. 1 i 2, ~l. 50 st. 3, ~l.
51, ~l. 54 st. 1, 3 i 4, ~l. 114 st. 1, Amandman XVII i Amandman XXI na
Ustavot, poradi {to Zakonot vo celina ne bil vo soglasnost so navedenite
ustavni odredbi, a ne bil vo soglasnost i so Zakonot za zdru-
`enija na gra|ani i fondaciite ("SV RM," br. 31/1998 i 29/2007), Zakonot
za politi~kite partii ("SV RM," br. 76/2004, 5/2007, 8/2007 i 5/
2008), Zakonot za javnite sobiri ("SV RM," br. 55/1995, 19/2006 i 66/
2007), Zakonot za postapuvawe po pretstavki i predlozi ("SV RM," br.
82/2008), Zakonot za lokalnata samouprava ("SV RM," br. 5/2002), Zakonot
za referendum i drugi oblici na neposredno izjasnuvawe na gra-
|anite ("SV RM," br. 81/2005 i 50/2006). Taka na primer, Zakonot potpolno
gi onevozmo`uval da u~estvuvaat vo podgotvuvaweto na zakonite
i drugite propisi i da lobiraat gra|anite koi nemaat visoko obrazovanie
i koi nemaat obrazovanie od oblasta za koja lobiraat; gra|anite,
pak, koi mo`at da u~estvuvaat vo taa postapka i da lobiraat,
bile ograni~eni okolu toa (1) vo koj period mo`e toa da go pravat
(izbranite i imenuvanite lica - po istekot na edna godina od prestanokot
na pravoto na plata, apana`ata - ~l. 8 st. 3 od Zakonot; odgovornite
lica vo javnite pretprijatija i javnite ustanovi, kako i vrabotenite
lica - po istekot na {est meseci od prestanokot na mandatot
odnosno na vrabotuvaweto - ~l. 9 st. 2 i 3 od Zakonot), (2) na koj na~in
mo`at toa da go pravat (neposredni sredbi i sostanoci so funkcionerite
od centralnata i lokalnata vlast, no vo soglasnost so pravilata
za rabota na tie organi odnosno so prethodno prijavuvawe i dozvola
- ~l. 15 st. 2 od Zakonot) i (3) vo kakva postapka (da moraat na funkcionerot
da mu ka`at za kogo lobiraat, koja e celta i namerata na
lobiraweto - ~l. 16 st. 1 od Zakonot; da mo`at da bidat odbieni od funkcionerot
bez da donese pismeno re{enie i bez da dade pravna pouka
za odbivaweto - ~l. 18 st. 2).
288

2. Sodr`inata na celinata na Zakonot bila nedore~ena, kontradiktorna
i poradi toa neprecizna, so {to celinata na Zakonot ne bila
vo soglasnost so temelnata vrednost - vladeeweto na pravoto. Vo taa
smisla, ne bilo konkretizirano (1) koe obrazovanie e potrebno za koja
oblast na lobirawe, (2) vo sodr`inata na Registarot za lobisti Zakonot
ne predvidel da se vnesuva podatokot za visokoto obrazovanie, (3)
Zakonot ne propi{al sankcija za lice koe nema obrazovanie od oblasta
za koja lobira, pa toa, i drugo, go pravele Zakonot neprecizen odnosno
neustaven.
II
^lenot 7 st. 2 al. 1 od Zakonot, so opredeluvaweto lobistot „da
ima visoko obrazovanie od oblasta za koja lobira“, vr{el diskriminirawe
na gra|anite po osnov na op{testvena polo`ba so ogled na toa
{to onie koi nemaat takvo obrazovanie ne mo`ele da u~estvuvaat vo
podgotvuvaweto na zakonite i drugite propisi, so toa im se
ograni~uvalo pravoto na rabota, sloboden izbor na vrabotuvawe,
dostapnost na sekoe rabotno mesto sekomu pod ednakvi uslovi, poradi
{to navedenata zakonska odredba ne bila vo soglasnost so ~l. 9 i ~l. 32
st. 1 i 2 od Ustavot.
III
^lenot 7 st. 2 al. 3 od Zakonot, so opredeluvaweto lobistot "da
ne e kaznet, odnosno da ne mu e izre~ena prekr{o~na sankcija za zabrana
za vr{ewe profesija ili dejnost vo oblasta za koja treba da lobira",
izleguval nadvor od ramkite na odnosot kaznivo delo i sudski
izre~enata kazna za negoviot storitel taka {to so zakon i nadvor od
eventualno izre~ena sudska kazna se opredeluvale i drugi posledici za
opredeleni gra|ani, so {to se ograni~uvale ustavno utvrdenite slobodi
i prava (~l. 9, ~l. 32 st. 1 i 2), poradi {to navedenata zakonska
odredba ne bila vo soglasnost so ~l. 13 st. 1 i ~l. 14 st. 2 od Ustavot.
IV
^lenot 10 st. 1 i 3 od Zakonot, so opredeluvaweto "registarot
na lobisti go vodi generalniot sekretar na Sobranieto na Republika
Makedonija" i "formata i sodr`inata na obrazecot za zapi{uvawe vo
Registarot i na~inot na negovoto vodewe go propi{uva ministerot za
pravda," go ovlastuval organot na dr`avnata uprava da donesuva propis
vo vrska so rabotata na generalniot sekretar na Sobranieto na Republika
Makedonija iako negovata rabota se opredeluvala samo so Delovnikot
na Sobranieto na Republika Makedonija (~l. 64 st. 4 od Delovnikot
- generalniot sekretar mu pomaga na pretsedatelot na Sobranieto
vo podgotovkite i organiziraweto na sednicite na Sobranieto i
vr{i drugi raboti utvrdeni so ovoj delovnik), poradi {to navedenite
zakonski odredbi ne bile vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 51, ~l.
289

61 st. 1, ~l. 68 st. 1 al. 2, ~l. 95 st. 3 i ~l. 96 od Ustavot, kako i so ~l. 61
st. 1 od Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata
uprava - "SV RM," br. 58/2000, 44/2002, 146/2007 i 82/2008 (spored ovaa
zakonska odredba, so aktite koi gi donesuva ministerot ne mo`e za
gra|anite i pravnite lica da se utvrduvaat prava i obvrski, nitu nadle`nost
na drugi organi).
V
^lenot 11 st. 1 od Zakonot, so propi{uvaweto vo Registarot na
lobisti, koj e javen registar, da "se zapi{uvaat imeto i prezimeto, mati~niot
broj na gra|aninot i negovata adresa, kako i imeto i sedi-
{teto na pravnoto lice vo koe lobistot e vraboten“, ovozmo`uval li-
~nite podatoci na lobistot da bidat javno dostapni, a toa ne bilo vo
soglasnost so ~l. 18 od Ustavot (so koj se garantira sigurnosta i tajnosta
na li~nite podatoci) i Zakonot za za{tita na li~nite podatoci
("SV RM," br. 7/2005 i 103/2008).
VI
^lenot 14 st. 3 od Zakonot, so opredeluvaweto deka generalniot
sekretar na Sobranieto na Republika Makedonija }e go otfrli
baraweto za upis vo Registarot na lobisti ako baratelot ne go dopolni
baraweto vo opredelen rok, namesto da bil ovlasten da donese
zaklu~ok kako {to opredeluval ~l. 65 st. 2 od Zakonot za op{tata
upravna postapka - "SV RM," br. 38/2005 i 110/2008 ili da go odbie baraweto
kako {to bilo navedeno na strana 17 vo obrazlo`enieto na
Predlogot za donesuvawe na Zakonot (vo koj slu~aj ~l. 14 st. 3 bi bil
konzistenten so ~l. 14 st. 4 od istiot zakon - da mo`e da se vodi
upraven spor soglasno Zakonot za upravnite sporovi - "SV RM," br. 62/
2006), ne bil vo soglasnost so temelnata vrednost - vladeeweto na pravoto.
Pokraj toa, osporenata odredba zboruvala za postoewe na barawe,
vo situacija koga ~l. 12 od istiot zakon zboruval za prijava za upis
vo Registarot, pa pri neusoglasenost na navedenite zakonski odredbi
~l. 14 st. 3 ne bil vo soglasnost so temelnata vrednost – vladeeweto na
pravoto.
VII
Naslovot "VI Aktivnosti {to ne se smetaat za lobirawe" i ~l.
23 od Zakonot, so opredeluvaweto deka samo onie koi se povikani od
organite na centralnata i lokalnata vlast da gi podgotvuvaat zakonite
i drugite propisi ne se smetale za lobisti, a site drugi se smetale
za lobisti, zna~elo diskriminacija so ogled na toa {to Zakonot ne
opredelil kriteriumi vrz osnova na koi nadle`nite organi bi
290

odlu~uvale kogo da povikuvaat, poradi {to navedenite zakonski
odredbi ne bile vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot.
Pokraj toa, ~l. 23 od Zakonot ne bil vo soglasnost so ~l. 8 st. 1
al. 3 od Ustavot zatoa {to (1) nepreciziral dali pod poimot nadomestok
za lobirawe se podrazbira i ~lenarina na ~lenovite na zdru-
`enie na gra|ani, (2) {to aktivnostite na zdru`enijata na gra|anite
vr{eni so nadomestok, za razlika od drugite pravni lica, se smetale
za lobirawe i (3) {to site aktivnosti na fondaciite, so nivnoto nespomenuvawe
vo ~lenot 23 od Zakonot, se smetale za lobirawe.
*
Zaedni~ka osobina na iznesenite navodi vo inicijativata e: so
Zakonot se ovozmo`uva samo lobisti - fizi~ki i pravni lica, i tie selektirani
(spored obrazovanie, oblast, organizacijata, povikuvaweto)
i ograni~eni (so na~inot i postapkata), da u~estvuvaat vo podgotvuvaweto
na zakonite i drugite propisi, a ne sekoj (gra|aninot, zdru`enijata
na gra|anite, fondaciite, drugi pravni lica) i bez ograni~uvawe
(vo materijalna i proceduralna smisla).
Sodr`ina na Predlogot za donesuvawe na Zakonot
Pri~inata poradi koja bil daden Predlogot za donesuvawe na
Zakonot po itna postapka bila: "dinami~niot razvoj na site oblasti
vo Republika Makedonija baraat novi pravila so koi }e se regulira
ovaa zakonska materija."
Vo odnos na sodr`inata na Zakonot vo celina, se naveduva deka
"so donesuvaweto na ovoj Zakon }e se napravi pravna ramka i legalizacija
na lobiraweto i uvid na javnosta vo procesot na lobiraweto, bidej}i
}e postojat pravila koi }e mora da gi po~ituva sekoj koj saka da
se zanimava so lobirawe."
Za konkretnite osporeni odredbi od Zakonot nema obrazlo`enie
od aspektite izneseni vo inicijativata.
I
Za celinata na Zakonot
Fakti~ka sostojba
^lenovite 1 i 2 od Zakonot se OP[TI ODREDBI. So niv se
opredeluva (1) materijata opfatena so Zakonot i (2) zna~eweto na klu-
~nite poimi. Materijata e: na~elata na lobiraweto, uslovite za steknuvawe
svojstvo na lobist, registriraweto na lobistite, vodeweto na
Registarot na lobisti, pravata i dol`nostite na lobistite, aktivnostite
koi ne se smetaat za lobirawe, nadzorot nad lobiraweto, merkite
protiv lobistite za nepo~ituvawe na Zakonot. Zna~eweto na klu-
~nite poimi e: "lobirawe" e aktivnost naso~ena kon zakonodavnata i
izvr{nata vlast na centralno nivo, kako i kon lokalnata vlast, so cel
291

da se ostvarat nekoi interesi vo procesot na donesuvawe zakoni i drugi
propisi; "lobist" e fizi~ko lice koe vr{i lobirawe za soodveten
pari~en nadomestok, registrirano za lobirawe ili vraboteno vo pravno
lice koe e registrirano za lobirawe; "nara~atel na lobirawe" e
fizi~ko ili pravno lice koe ima interes od lobivaweto pred zakonodavnata,
izvr{nata i lokalnata vlast.
Vo ~l. 3 - 6 od Zakonot se opredeleni NA^ELATA NA LOBI-
RAWETO (dobrovolnost, zakonitost, sovesnost i odgovornost, doverlivost,
transparentnost).
^lenovite 7 - 9 od Zakonot se posveteni na USLOVITE ZA
STEKNUVAWE SVOJSTVO NA LOBIST (fizi~ko lice: visoko
obrazovanie od oblasta za koja lobira, delovno sposoben, da ne e kaznet;
pravno lice - da e registrirano vo Centralniot registar, da e registrirano
i za dejnosta lobirawe; izbranite i imenuvanite lica,
odgovornite lica vo javnite pretprijatija i javnite ustanovi, kako i
vrabotenite - mo`at da vr{at lobirawe po istek na edna godina odnosno
na {est meseci).
^lenovite 10 - 14 od Zakonot se odnesuvat na REGISTRIRAWE
NA LOBISTITE (Registarot go vodi generalniot sekretar na Sobranieto
na Republika Makedonija, formata i sodr`inata na obrazecot
za zapi{uvawe vo Registarot go propi{uva ministerot za pravda; vo
Registarot se zapi{uvaat identitetot na fizi~koto i pravnoto lice;
prijavata na pravno lice za upis vo Registarot mora da sodr`i i registracija
vo Centralniot registar; registracijata se vr{i vo rok od 8
dena od podnesuvaweto na obrazecot i se izdava legitimacija; pri nekompletna
prijava i neotstranuvawe na nedostatocite, so re{enie se
otfrla baraweto, protiv {to baratelot ima pravo da povede upraven
spor).
So ~l. 15 - 22 od Zakonot se ureduvaat PRAVATA I DOL@NO-
STITE NA LOBISTOT (pravo da dobiva informacii i dokumenti
spored pravilata od Zakonot za sloboden pristap do informaciite od
javen karakter; neposredni sredbi i sostanoci so funkcionerite
spored pravilata za rabota na organite; lobistot mo`e da bara da gi
pretstavi svoite stavovi i mislewa pred rabotnite tela na zakonodavnata,
izvr{nata i lokalnata vlast; lobistot mo`e da bide pokanet
od rabotnite tela; mo`e da organizira i da u~estvuva vo javni debati,
da dava izjavi vo mediumi, ...lobistot e dol`en da dava to~ni podatoci
va`ni za lobiraweto, me|u koi i za kogo lobira, koja e celta i
namerata na lobiraweto; dol`en e da se odnesuva vo soglasnost so propisite
za spre~uvaweto na sudirot na interesite i za spre~uvawe na
korupcijata; da dostavuva godi{en pismen izve{taj so precizni podatoci).
^lenot 23 od Zakonot se odnesuva na AKTIVNOSTI [TO NE
SE SMETAAT ZA LOBIRAWE (ne se lobisti: licata koi se povikani
da u~estvuvaat vo procesot na podgotvuvaweto, objasnuvaweto/
292

implementacijata na zakoni ili drugi propisi; pravnite lica povikani
za prethodnoto - agencii, institucii, zdru`enija na gra|ani;
zdru`enijata na gra|ani, ako gi zastapuvaat interesite na svoite ~lenovi
ili ako zastapuvaat interesi na nekoi celni grupi bez nadomestok).
Vo ~l. 24 od Zakonot se ureduva NADZOROT NAD LOBIRA-
WETO (nadzorot go vr{i Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata,
funkcionerot kaj kogo se lobira e dol`en da podnese prijava
do Komisijata pri nezakonito lobirawe, na {to lobistot e dol`en da
odgovori za pet rabotni dena).
^lenovite 25 - 27 od Zakonot gi opredeluvaat VIDOVITE NA
MERKI (Komisijata mo`e na lobistot da mu izre~e merka - opomena
za to~no opredeleni situacii, merka - inicijativa za bri{ewe od Registarot
ako dva pati bide opomenat vo opredelen rok, i merka - bri-
{ewe od Registarot od strana na generalniot sekretar na Sobranieto
na Republika Makedonija; lobistot ima pravo da povede postapka pred
nadle`en sud protiv bilo koja od navedenite merki).
^lenovite 28 - 29 od Zakonot se PREODNI I ZAVR[NI
ODREDBI (za tri meseci, od vleguvaweto vo sila na Zakonot, da se donesat
opredelenite podzakonski akti; Zakonot vleguva vo sila osmiot
den od objavuvaweto - toa e 4. 09. 2008 godina).
Iznesenata sodr`ina na Celinata na Zakonot ja razbirame
kako: ureduvawe na dejnosta lobirawe odnosno na u~estvoto na opredeleni
lica koi ne se povikani od nadle`nite organi, vo podgotvuvaweto
i objasnuvaweto na zakonite i drugite propisi so cel da go
ostvarat interesot na nekoj subjekt, {to go vr{at za pari~en nadomestok,
a ne kako opredeluvawe na lobistite za edinstveni subjekti koi
mo`at da u~estvuvaat po procesot na podgotvuvaweto, objasnuvaweto/
implementiraweto na zakonite i drugite propisi i kako isklu~uvawe
na drugite subjekti od toj proces (gra|anite, zdru`enijata na gra|anite,
fondaciite...) kako {to smetaat inicijatorite. Toa proizleguva,
pokraj od sodr`inata na Zakonot, i od faktot deka Zakonot za lobirawe
ne predviduva prestanuvawe na va`eweto na drugi zakoni vrz
osnova na koi gra|anite i drugite pravni lica mo`at da u~estvuvaat vo
podgotvuvaweto na zakonite i drugite propisi (na primer, Zakonot za
referendum... Zakonot za zdru`enija na gra|ani i fondaciite...), kako
i od faktot deka Zakonot za sloboden pristap do informacii od javen
karakter se odnesuva, pokraj na lobistite, i na drugite subjekti (~l. 15
st. 1 od Zakonot za lobirawe).
Zna~i, osporeniot zakon ureduva: (1) del od po{iroka materijapodgotvuvawe
na zakoni i drugi propisi, (2) u~estvo vo toa i na lica
anga`irani na profitna osnova, (3) bez isklu~uvawe na drugi subjekti
od u~estvoto vo taa materija. Spored toa, Zakonot za lobirawe e lex
specialis vo odnos na drugi zakoni (na primer: vo odnos na Zakonot za
sloboden pristap do informacii od javen karakter).
293

294
Pravno mislewe
1. Spored ~l. 2 od Ustavot na Republika Makedonija, vo Republika
Makedonija suverenitetot proizleguva od gra|anite i im pripa|a
na gra|anite (st. 1); gra|anite na Republika Makedonija vlasta ja
ostvaruvaat preku demokratski izbrani pretstavnici, po pat na referendum
i drugi oblici na neposredno izjasnuvawe (st. 2).
Vo ~l. 8 od Ustavot se opredeleni temelnite vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija, me|u koi i osnovnite slobodi
i prava na ~ovekot i gra|aninot i vladeeweto na pravoto.
Spored ~l. 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija se
ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba (st. 1); gra|anite pred
Ustavot i zakonite se ednakvi (st. 2).
Spored ~l. 61 st. 1 od Ustavot, Sobranieto na Republika Makedonija
e pretstavni~ki organ na gra|anite i nositel na zakonodavnata
vlast na Republikata.
Spored ~l. 68 st. 1 al. 2 od Ustavot, Sobranieto na Republika
Makedonija donesuva zakoni.
Od iznesenite ustavni odredbi proizleguva deka Sobranieto na
Republika Makedonija, kako organ izbran neposredno od gra|anite zaradi
nivno pretstavuvawe, ima ustavno ovlastuvawe da ja vr{i zakonodavnata
vlast, i vo tie ramki da donesuva zakoni so koi }e gi ureduva
pravata i obvrskite na opredeleni subjekti vo op{testvoto, vodej}i
smetka za temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republikata,
me|u koi i za osnovnite slobodi i prava na gra|anite i za vladeeweto
na pravoto, kako i za ustavnite na~ela, me|u koi i za ednakvosta.
So ogled na toa {to so celinata na Zakonot za lobirawe se ureduva
materijata vo vrska so vr{eweto na dejnosta lobirawe odnosno
u~estvoto na opredeleni lica, koi ne se povikani od nadle`nite organi,
vo podgotvuvaweto na zakonite i drugite propisi so cel da go ostvarat
interesot na nekoj subjekt, za {to dobivaat pari~en nadomestok,
pri {to ne se isklu~uvaat od taa materija drugi subjekti, nitu se doveduvaat
vo pra{awe temelnite vrednosti na ustavniot poredok, nitu na-
~eloto na ednakvost, proizleguva deka takvata sodr`ina na Zakonot
ima ustavna osnova vo navedenite ~lenovi od Ustavot. Poradi toa, ne
mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na celinata na Zakonot,
materijalno gledana, so ustavnite odredbi.
2. Vo odnos na osporuvaweto na postapkata na donesuvaweto na
Zakonot od aspekt na (1) donesuvaweto po itna postapka, (2) bez prethodna
rasprava i konsultacii so zainteresiranite subjekti, (3) bez rasprava
na mati~noto rabotno telo i na zakonodavno-pravnata komisija
i (4) neotstranuvaweto na tie propusti pri vtoroto glasawe za donesuvawe
na Zakonot, tie pra{awa ne se vo delokrug na Ustavniot sud so

ogled na toa {to ne se materija uredena so Ustavot. Imeno, spored ~l.
110 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za
soglasnosta na zakonite so Ustavot i na drugite propisi i
kolektivnite dogovori so Ustavot i so zakonite, a ne i za soglasnosta
na zakonite so Delovnikot na Sobranieto na Republika Makedonija
{to e pra{awe pokrenato so ovaa inicijativa. Poradi toa,
inicijativata vo toj del treba da se otfrli.
II
^len 7 stav 2 alineja 1
Fakti~ka sostojba
Lobistot mora "da ima visoko obrazovanie od oblasta za koja
lobira."
Sporno pravno pra{awe
- dali so zakon mo`e da se propi{uvaat uslovi pod koi }e se
vr{i nekoja dejnost?
Pravno mislewe
Spored ~l. 32 st. 5 od Ustavot, ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite
i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektivni dogovori.
Od iznesenata ustavna odredba proizleguva deka pravata na
vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat, pokraj drugoto, i so
zakon.
So ogled na toa {to so osporeniot ~l. 7 st. 2 al. 1 od Zakonot se
ureduvaat pravata i polo`bata na vrabotenite koi ja vr{at dejnosta
lobirawe, takvata zakonska odredba ima ustavna osnova, poradi {to
nemo`e da se postavi pra{aweto za nejzinata soglasnost so Ustavot.
III
^len 7 stav 2 alineja 3
Fakti~ka sostojba
Lobistot mora "da ne e kaznet, odnosno da ne mu e izre~ena prekr{o~na
sankcija za zabrana za vr{ewe profesija ili dejnost vo oblasta
za koja treba da lobira."
295

296
Sporno pravno pra{awe
- dali propi{uvaweto na vakov uslov za vr{ewe na dejnosta
lobirawe e vo soglasnost so ~l. 13 st. 1 i ~l. 14 st. 2 od Ustavot?
Pravno mislewe
Spored ~l. 13 st. 1 od Ustavot, liceto obvineto za kaznivo delo
}e se smeta za nevino se dodeka negovata vina ne bide utvrdena so pravosilna
sudska odluka.
Spored ~l. 14 st. 2 od Ustavot, nikoj ne mo`e povtorno da bide
suden za delo za koe ve}e bil suden i za koe e donesena pravosilna sudska
odluka.
Od iznesenite ustavni odredbi proizleguva deka gra|aninot
mo`e da trpi pravni posledici od storeno krivi~no delo ili prekr{ok
samo vo obem opredelen so pravosilna sudska odluka, a ne pred
toa i nadvor od odlukata.
Ako ~l. 7 st. 2 al. 3 od Zakonot se razbere vo smisla deka lobist
ne mo`e da bide lice na koe so pravosilna sudska odluka mu e izre~ena
krivi~na ili prekr{o~na sankcija - zabrana za vr{ewe na dejnosta lobirawe
vo opredelena oblast, toa za vreme opredeleno so sudskata
odluka, takvata odredba ne e vo nesoglasnost so navedenite ustavni
odredbi so ogled na toa {to gra|aninot - kandidat ili vr{itel na
dejnosta lobist trpi pravna posledica od pravosilna sudska odluka.
Ako, pak, osporenata zakonska odredba se razbere vo smisla
deka dejnosta lobirawe ne mo`e da ja vr{i gra|anin na koj mu e izre~ena
krivi~na ili prekr{o~na sankcija - zabrana za vr{ewe dejnost vo
oblasta za koja treba da lobira i taa nemo`nost trae neograni~eno
vreme, toga{ takvata odredba zna~i postoewe pravna posledica nadvor
od pravosilna sudska odluka i neosnovano ograni~uvawe na slobodite
i pravata na ~ovekot i gra|aninot opredeleni vo Ustavot, me|u koi
pravo na rabota, sloboden izbor na vrabotuvawe, dostapnost na sekoe
rabotno mesto sekomu pod ednakvi uslovi (~l. 32 st. 1 i 2 od Ustavot),
poradi {to mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na ~l. 7 st. 2
al. 3 od Zakonot so ~l. 13 st. 1 i ~l. 14 st. 2 od Ustavot.
IV
^len 10 stavovite 1 i 3 od Zakonot
Fakti~ka sostojba
"Registarot na lobisti (vo natamo{niot tekst: Registarot), go
vodi generalniot sekretar na Sobranieto na Republika Makedonija"
(st. 1); "formata i sodr`inata na obrazecot za zapi{uvawe vo Registarot
i na~inot na negovoto vodewe go propi{uva ministerot za
pravda" (st. 3).

Sporno pravno pra{awe
- dali zakonodavecot mo`e so zakon da propi{uva prava i obvrski
na generalniot sekretar na Sobranieto na Republika Makedonija,
kako i da go ovlasti organot na dr`avnata uprava da ja opredeli formata
i sodr`inata na obrazecot za zapi{uvawe vo Registarot i da go
uredi na~inot na vodeweto na Registarot, vo situacija koga vo Zakonot
se utvrdeni potrebnite podatoci?
Pravno mislewe
Spored ~l. 68 st. 1 od Ustavot, Sobranieto na Republika Makedonija,
pokraj drugoto, donesuva zakoni (al. 2) i vr{i izbori, imenuvawa
i razre{uvawa i na drugi nositeli na javni i drugi funkcii utvrdeni
so Ustavot i so zakon (al. 16).
Spored ~l. 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava rabotite
od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite
na Ustavot i zakonite i za svojata rabota se odgovorni na Vladata.
Od iznesenite ustavni odredbi, me|u drugoto, proizleguva deka
funkciite se utvrduvaat, pokraj so Ustavot, i so zakon i deka Sobranieto
na Republika Makedonija gi donesuva zakonite so koi gi opredeluva
pravata i obvrskite na gra|anite, pa i na funkcionerite. Organite
na dr`avnata uprava, pak, gi izvr{uvaat Ustavot i zakonite vo
ramkite opredeleni so niv.
So ogled na toa {to so ~l. 10 st. 1 i 3 od Zakonot se opredeluvaat
pravata i obvrskite na funkcioner na Sobranieto na Republika
Makedonija i na organot na dr`avnata uprava, vo situacija koga
Zakonot gi propi{al ramkite za nivnoto postapuvawe, takvite odredbi
imaat osnova vo navedenite ustavni odredbi, poradi {to ne mo`e
da se postavi pra{aweto za nivnata soglasnost so Ustavot.
V
^len 11 stav 1 od Zakonot
Fakti~ka sostojba
"Vo Registarot se zapi{uvaat slednive podatoci za lobistot:
- ime i prezime, EMBG i adresata na `iveewe i
- imeto i sedi{teto na pravnoto lice vo koe lobistot e vraboten."
297

Sporno pravno pra{awe
- dali zapi{uvaweto na li~nite podatoci vo Registarot na lobisti,
koj e dostapen na javnosta, zna~i povreda na sigurnosta i tajnosta
na li~nite podatoci zagarantirana so ~len 18 od Ustavot?
Pravno mislewe
Imaj}i ja predvid sodr`inata na Zakonot vo celina, a taa e rekovme
ureduvawe na vr{eweto na dejnosta lobirawe od strana na fizi~ki
i pravni lica, proizleguva deka osporenata odredba odnosno zapi{uvaweto
na li~nite podatoci vo Registarot e vo funkcija na vr{eweto
na javna dejnost, poradi {to takvite odredbi nemo`e da se smetaat
za povreda na sigurnosta i tajnosta na li~nite podatoci. Ottuka,
ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na ~l. 11 st. 1 od Zakonot
so ustavnite odredbi.
VI
^len 14 stav 3 od Zakonot
Fakti~ka sostojba
Vo ~l. 14 st. 1 od Zakonot se opredeluva deka: "Ako prijavata za
upis ne gi sodr`i podatocite propi{ani vo obrazecot na prijavata,
generalniot sekretar na Sobranieto na Republika Makedonija }e go
povika baratelot za upis vo rok od tri dena da gi otstrani nedostatocite
vo prijavata."
Spored st. 2 od istiot ~len na Zakonot: "Ako baratelot postapi
soglasno so st. 1 od ovoj ~len }e bide zapi{an vo Registarot i }e mu se
izdade legitimacija."
Vo osporeniot st. 3 od istiot ~len na Zakonot se predviduva
deka: "Ako baratelot ne postapi soglasno so st. 1 od ovoj ~len, generalniot
sekretar na Sobranieto na Republika Makedonija }e donese re-
{enie so koe }e go otfrli dostavenoto barawe za upis vo Registarot."
Osporen e delot od odredbata „otfrli."
Spored st. 4: "Protiv re{enieto od st. 3 na ovoj ~len koe e kone~no
baratelot ima pravo da povede upraven spor pred nadle`niot
sud."
Sporno pravno pra{awe
- dali predviduvaweto otfrlawe na mesto "zaklu~ok" ili "odbivawe,"
kako i postoewe "barawe" namesto "prijava" za upis vo Registarot,
zna~i povreda na temelnata vrednost - vladeeweto na pravoto
od ~l. 8 st. 1al. 3 na Ustavot?
298

Pravno mislewe
Imaj}i predvid deka institutot "otfrlawe" gi opfa}a nedostatocite
vo procedurata za ostvaruvawe na nekoe pravo (nenadle`nost,
neblagovremenost, ve}e odlu~uvano), kade {to pripa|a i nekompletnost
na baranite podatoci, pri {to spored osporenata odredba
na otfrlaweto mu prethodi „povikuvawe“ i po otfrlaweto sledi "poveduvawe"
upraven spor, a pokraj toa dopolnitelnoto "kompletirawe"
na prijavata ovozmo`uva nova postapka po prijavata, proizleguva deka
ne postoi problem okolu temelnata vrednost – vladeeweto na pravoto,
poradi {to ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata
zakonska odredba so ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot.
Isto taka, nema povreda na vladeeweto na pravoto so toa {to
zakonskata odredba predviduva istovremeno postoewe na "barawe" i
na "prijava" za upis vo Registarot, zatoa {to toa se dva konzistentni
pravni akti koi me|u sebe se nadopolnuvaat.
VII
Naslovot "VI Aktivnosti {to ne se smetaat za lobirawe" i ~len 23 od
Zakonot
Fakti~ka sostojba
Naslovot glasi: "VI Aktivnosti {to ne se smetaat za lobirawe."
Vo ~l. 23 st. 1 od Zakonot se predviduva deka: "Za lobirawe, vo
smisla na ovoj zakon, nema da se smetaat aktivnostite na licata koi se
povikani da u~estvuvaat vo procesot na podgotvuvaweto, odnosno objasnuvaweto/implementacijata
na zakoni ili drugi propisi od strana na
zakonodavnata, izvr{nata ili lokalnata vlast bez ogled dali taa svoja
aktivnost ja vr{at so ili bez nadomestok."
Spored st. 2 od istiot ~len na Zakonot, za lobirawe nema da se
smetaat i aktivnostite vo smisla na st. 1 od ovoj ~len {to gi prezemaat
i pravni lica (agencii, institucii, zdru`enija na gra|ani od razni
oblasti), bez ogled dali za taa svoja aktivnost primaat nadomestok.
Vo st. 3 od istiot ~len na Zakonot se opredeluva deka: "Aktivnostite
na zdru`enijata na gra|ani soglasno so st. 1 na ovoj ~len, koga
se odnesuvaat na zastapuvawe na interesite na svoite ~lenovi ili na
opredeleni celni grupi ako gi vr{at bez nadomestok nema da se smetaat
za lobirawe soglasno so ovoj zakon."
299

Sporno pravno pra{awe
- dali naslovot i navedenite zakonski odredbi ja povreduvaat
temelnata vrednost vladeeweto na pravoto i na~eloto na ednakvost
opredeleni vo ~l. 8 st. 1 al. 3 i ~l. 9 od Ustavot?
Pravno mislewe
Imaj}i predvid deka Zakonot, kako celina, ja ureduva materijata
- vr{ewe na dejnosta lobirawe, vo situacija koga Zakonot ovozmo-
`uva vo postapkata na podgotvuvaweto na zakonite i drugite propisi
da u~estvuvaat i drugi subjekti na koi toa ne im e profitna dejnost,
proizleguva deka postoeweto na osporeniot naslov i na odredbite od
~l. 23 na Zakonot e nu`no, poradi {to ima ustavna osnova. Pritoa, vo
odnos na poimeni~noto povikuvawe na licata da u~estvuvaat vo podgotvuvaweto
na zakonite i drugite propisi, smetame deka toa pra{awe
ne e pravo na gra|anite za da se opredelat zakonski kriteriumi okolu
povikuvaweto, tuku e del od ustavnite ovlastuvawa na zakonodavecot
da donesuva zakoni. Vo vrska so drugite navodi vo inicijtivata (nejasnost
dali ~lenarinata na ~lenovite na zdru`enijata na gra|anite pretstavuva
nadomestok za zdru`enijata, dali zdru`enijata se diskriminirani
vo odnos na drugite pravni lica i dali fondaciite se najmnogu
diskriminirani bidej}i morale da se zapi{at kako lobisti), smetame
deka nema nejasnost so ogled na toa {to zdru`enijata na gra|ani ne se
smetaat za lobisti koga gi zastapuvaat interesite na svoite ~lenovi,
pa ~lenarinata ne e nadomestok, a nema nitu diskriminacija na zdru-
`enijata na gra|ani vo odnos na drugite pravni lica, nitu na fondaciite
vo odnos na drugite pravni lica so ogled na toa {to, rekovme,
u~estvoto vo podgotvuvaweto na zakonite i drugite propisi ne e pravo
na gra|anite, tuku e del od ustavnite ovlastuvawa na zakonodavecot da
donesuva zakoni. Poradi toa, nemo`e da se postavi pra{aweto za
soglasnosta na osporeniot naslov i na ~l. 23 od Zakonot so navedenite
ustavni odredbi.
Vrz osnova na iznesenoto, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica zaradi razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da odlu~i da:
- povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 7 st. 2 al. 3
od Zakonot za lobirawe ("SV RM," br. 106/2008), i da
- ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na Zakonot vo
celina, ~l. 7 st. 2 al. 1, ~l. 10 st. 1 i 3, ~l. 11 st. 1, ~l. 14 st. 3 vo delot
"otfrli," naslovot "VI Aktivnosti {to ne se smetaat za lobirawe" i
~l. 23 od Zakonot ozna~en vo prethodnata alineja od ovoj predlog.
*
300

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 25 noemvri 2009 godina,
donese
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len
7 stav 2 alinea 1 i 3, naslovot "VI. Aktivnosti {to ne se smetaat za lobirawe"
i ~len 23 od Zakonot za lobirawe ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija, br. 106/2008).
2. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
celinata na Zakonot, ~len 10 stavovite 1 i 3, ~len 11 stav 1 i ~len 14
stav 3 vo delot: "otfrli" od Zakonot ozna~en vo to~ka 1 od ova re{enie.
3. Fondacijata "Institut otvoreno op{testvo," Zdru`enieto
na gra|ani "Transparentnost Makedonija" i Zdru`enieto na gra|ani
"Gra|anska asocijacija Most," site od Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnesoa inicijativa za poveduvawe postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na odredbite i na celinata na Zakonot
ozna~en vo to~ka 1 od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, Zakonot bil donesen po itna
postapka iako ne bile ispolneti uslovite za toa opredeleni vo ~len
167 od Delovnikot na Sobranieto na Republika Makedonija, poradi
{to takvata postapka na donesuvaweto ne bila vo soglasnost so ~len
61 stav 2 i ~len 66 stav 4 od Ustavot. Pokraj toa, Zakonot bil donesen
bez prethodna rasprava, bez konsultacii so zainteresiranite subjekti
i bez rasprava na mati~noto rabotno telo i na zakonodavno-pravnata
komisija iako gra|anite imale pravo na javno informirawe i pravo da
bidat zapoznaeni so ~ovekovite prava i osnovni slobodi zaradi aktivno
pridonesuvawe, poedine~no ili zaedno so drugi, na nivnoto unapreduvawe
i za{tita, poradi {to i takvata postapka na donesuvaweto ne
bila vo soglasnost so ~len 16 stav 2 i ~len 50 stav 3 od Ustavot. Isto
taka, Zakonot bil donesen otkako pretsedatelot na Republika Makedonija
ne go potpi{al ukazot za proglasuvawe na Zakonot i otkako Sobranieto
na Republika Makedonija povtorno go razgledalo Zakonot,
pri{to i vtoriot pat ne bile otstraneti navedenite proceduralni nedostatoci,
poradi {to Zakonot ne bil donesen vo soglasnost so
Ustavot. Sodr`inata na celiot Zakon bila takva {to potpolno gi
onevozmo`uvala ili gi ograni~uvala osnovnite slobodi i prava na ~ovekot
i gra|aninot opredeleni vo ~len 8 stav 1 alineite 1, 3, 5 i 9,
~len 9, ~len 16 stavovite 2, 3 i 7, ~len 20 stav 1, ~len 21 stav 1, ~len 24,
~len 32 stavovite 1 i 2, ~len 50 stav 3, ~len 51, ~len 54 stavovite 1, 3 i
4, ~len 114 stav 1, Amandman XVII i Amandman XXI na Ustavot, poradi
301

{to Zakonot vo celina ne bil vo soglasnost so navedenite ustavni
odredbi, a ne bil vo soglasnost i so Zakonot za zdru`enija na gra|ani i
fondaciite ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 31/1998 i
29/2007), Zakonot za politi~kite partii ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija“ br. 76/2004, 5/2007, 8/2007 i 5/2008), Zakonot za javnite
sobiri ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 55/1995, 19/
2006 i 66/2007), Zakonot za postapuvawe po pretstavki i predlozi
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 82/2008), Zakonot za
lokalnata samouprava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 5/2002), Zakonot za referendum i drugi oblici na neposredno izjasnuvawe
na gra|anite ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br.
81/2005 i 50/2006). Pokraj toa, sodr`inata na celinata na Zakonot bila
nedore~ena, kontradiktorna i poradi toa neprecizna, so {to celinata
na Zakonot ne bila vo soglasnost so temelnata vrednost vladeeweto na
pravoto.
Vo odnos na ~len 7 stav 2 alineja 1 od Zakonot, koj opredeluval
lobistot da ima visoko obrazovanie od oblasta za koja lobira, inicijatorite
smetaat deka vr{el diskriminirawe na gra|anite po osnov na
op{testvena polo`ba so ogled na toa {to onie koi nemaat takvo
obrazovanie ne mo`ele da u~estvuvaat vo podgotvuvaweto na zakonite
i drugite propisi, so toa im se ograni~uvalo pravoto na rabota,
slobodniot izbor na vrabotuvawe, dostapnosta na sekoe rabotno mesto
sekomu pod ednakvi uslovi, poradi {to navedenata zakonska odredba ne
bila vo soglasnost so ~len 9 i ~len 32 stavovite 1 i 2 od Ustavot.
^lenot 7 stav 2 alineja 3 od Zakonot, so opredeluvaweto lobistot da
ne e kaznet, odnosno da ne mu e izre~ena prekr{o~na sankcija za
zabrana za vr{ewe profesija ili dejnost vo oblasta za koja treba da
lobira, izleguval nadvor od ramkite na odnosot kaznivo delo i sudski
izre~enata kazna za negoviot storitel taka {to so zakon i nadvor od
eventualno izre~ena sudska kazna se opredeluvale i drugi posledici za
opredeleni gra|ani, so {to se ograni~uvale ustavno utvrdenite
slobodi i prava (~len 9, ~len 32 stavovite 1 i 2), poradi {to
navedenata zakonska odredba ne bila vo soglasnost so ~len 13 stav 1 i
~len 14 stav 2 od Ustavot.
Vo vrska so ~lenot 10 stavovite 1 i 3 od Zakonot, koj opredeluval
registarot na lobisti da go vodi generalniot sekretar na Sobranieto
na Republika Makedonija i formata i sodr`inata na obrazecot
za zapi{uvawe vo Registarot i na~inot na negovoto vodewe da go propi{uva
ministerot za pravda, inicijatorite smetaat deka toa bilo
ovlastuvawe na organot na dr`avnata uprava da donesuva propis vo
vrska so rabotata na generalniot sekretar na Sobranieto na Republika
Makedonija iako negovata rabota se opredeluvala samo so Delovnikot
na Sobranieto na Republika Makedonija (~len 64 stav 4 od Delovnikot),
poradi {to navedenite zakonski odredbi ne bile vo soglasnost
so ~len 8 stav 1 alineite 3 i 4, ~len 51, ~len 61 stav 1, ~len 68 stav
302

1 alineja 2, ~len 95 stav 3 i ~len 96 od Ustavot, kako i so ~len 61 stav 1
od Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 58/2000, 44/2002, 146/
2007 i 82/2008).
^lenot 11 stav 1 od Zakonot, so propi{uvaweto vo Registarot
na lobisti, koj e javen registar, da se zapi{uvaat imeto i prezimeto,
mati~niot broj na gra|aninot i negovata adresa, kako i imeto i sedi-
{teto na pravnoto lice vo koe lobistot e vraboten, ovozmo`uval li~nite
podatoci na lobistot da bidat javno dostapni, a toa ne bilo vo soglasnost
so ~len 18 od Ustavot (so koj se garantira sigurnosta i tajnosta
na li~nite podatoci) i Zakonot za za{tita na li~nite podatoci
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 7/2005 i 103/2008).
Vo odnos na ~len 14 stav 3 od Zakonot, koj opredeluval deka generalniot
sekretar na Sobranieto na Republika Makedonija }e go otfrli
baraweto za upis vo Registarot na lobisti ako baratelot ne go
dopolni baraweto vo opredelen rok, namesto da bil ovlasten da donese
zaklu~ok kako {to opredeluval ~lenot 65 stav 2 od Zakonot za op{tata
upravna postapka ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br.
38/2005 i 110/2008) ili da go odbie baraweto kako {to bilo navedeno
na strana 17 vo obrazlo`enieto na Predlogot za donesuvawe na Zakonot,
ne bil vo soglasnost so temelnata vrednost na vladeeweto na pravoto.
Pokraj toa, osporenata odredba zboruvala za postoewe na barawe,
vo situacija koga ~lenot 12 od istiot zakon zboruval za prijava za upis
vo Registarot, pa pri neusoglasenost na navedenite zakonski odredbi
~lenot 14 stav 3 od Zakonot ne bil vo soglasnost so temelnata vrednost
na vladeeweto na pravoto.
Vo vrska so naslovot "VI. Aktivnosti {to ne se smetaat za lobirawe“
i ~lenot 23 od Zakonot, so koi se opredeluvalo deka samo onie
koi se povikani od organite na centralnata i lokalnata vlast da gi
podgotvuvaat zakonite i drugite propisi ne se smetale za lobisti, a
site drugi se smetale za lobisti, zna~elo diskriminacija so ogled na
toa {to Zakonot ne opredelil kriteriumi vrz osnova na koi nadle`nite
organi bi odlu~uvale kogo da povikuvaat, poradi {to navedenite
zakonski odredbi ne bile vo soglasnost so ~len 9 od Ustavot.
Pokraj toa, ~lenot 23 od Zakonot ne bil vo soglasnost so ~len 8 stav 1
alineja 3 od Ustavot zatoa {to (1) ne preciziral dali pod poimot
nadomestok za lobirawe se podrazbira i ~lenarina na ~lenovite na
zdru`enie na gra|ani, (2) {to aktivnostite na zdru`enijata na gra|anite
vr{eni so nadomestok, za razlika od drugite pravni lica, se smetale
za lobirawe i (3) {to site aktivnosti na fondaciite, so nivnoto
nespomenuvawe vo ~lenot 23 od Zakonot, se smetale za lobirawe.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~len 7 stav 2 od Zakonot se
opredeluvaat uslovite za steknuvawe svojstvo na lobist, pri {to vo
alineja 1 se propi{uva deka lobistot mora da ima visoko obrazovanie
od oblasta za koja lobira, a vo alineja 3 se opredeluva lobistot da ne e
303

kaznet, odnosno da ne mu e izre~ena prekr{o~na sankcija za zabrana za
vr{ewe profesija ili dejnost vo oblasta za koja treba da lobira.
Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, temelna vrednost na
ustavniot poredok na Republika Makedonija, pokraj drugoto, e vladeeweto
na pravoto.
Spored ~len 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba (stav 1); gra|anite pred
Ustavot i zakonite se ednakvi (stav 2).
Spored ~len 13 stav 1 od Ustavot, liceto obvineto za kaznivo
delo }e se smeta za nevino se dodeka negovata vina ne bide utvrdena so
pravosilna sudska odluka.
Spored ~len 14 stav 2 od Ustavot, nikoj ne mo`e povtorno da
bide suden za delo za koe ve}e bil suden i za koe e donesena pravosilna
sudska odluka.
Vo ~len 32 od Ustavot se opredeluva deka sekoj ima pravo na
rabota i sloboden izbor na vrabotuvawe (stav 1) i sekomu pod ednakvi
uslovi mu e dostapno sekoe rabotno mesto (stav 2).
Od iznesenite ustavni odredbi proizleguva deka sekoj ima
pravo na rabota i sloboden izbor na vrabotuvawe, na sekogo mora da mu
se ovozmo`i dostapnost na sekoe rabotno mesto pod ednakvi uslovi,
nezavisno od polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto
poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata
polo`ba, so {to se obezbeduva temelnata vrednost vladeeweto
na pravoto. Gra|aninot mo`e da trpi pravni posledici od storeno
krivi~no delo ili prekr{ok samo vo obem opredelen so pravosilna sudska
odluka, a ne pred toa i nadvor od odlukata.
So opredelbata vo ~len 7 stav 2 alinea 1 od Zakonot lobistot
da ima visoko obrazovanie od oblasta za koja lobira Sudot osnovano se
somneva deka se vr{i diskriminacija na gra|anite po osnov na op{-
testvena poolo`ba, taka {to gra|anite koi nemaat visoko obrazovanie
se diskriminirani zatoa {to ne mo`at da dadat svoj pridones vo
podgotovkata na zakonite. Od tie pri~ini pred Sudot se postavi
pra{aweto dali takvata zakonska odredba gi obezbeduva pravata
opredeleni vo ~len 32 stavovite 1 i 2, na~eloto na ednakvosta
utvrdeno vo ~len 9 i temelnata vrednost vladeeweto na pravoto vo
~len 8 stav 1 alineja 3 od ustavot.
Vo odnos na ~lenot 7 stav 2 alineja 3 od Zakonot, Sudot smeta
deka so nego se opredeluva dejnosta lobirawe da ne mo`e da ja vr{i
gra|anin na koj mu e izre~ena krivi~na ili prekr{o~na sankcija zabrana
za vr{ewe dejnost vo oblasta za koja treba da lobira, pri {to taa
nemo`nost trae neograni~eno vreme, pa pravnata posledica od pravosilnata
sudska odluka postoi i nadvor od odlukata, so {to neosnovano
se ograni~uvaat pravata na gra|anite opredeleni vo ~len 32 stavovite
304

1 i 2. Poradi toa, pred Sudot se postavi pra{aweto dali navedenata
zakonska odredba e vo soglasnost so ~len 13 stav 1 i ~len 14 stav 2 od
Ustavot.
5. Sudot na sednicata, isto taka, utvrdi deka osporeniot naslov
"VI. Aktivnosti {to ne se smetaat za lobirawe“ i deka vo osporeniot
~len 23 stav 1 od Zakonot se predviduva deka: "Za lobirawe, vo smisla
na ovoj zakon, nema da se smetaat aktivnostite na licata koi se
povikani da u~estvuvaat vo procesot na podgotvuvaweto, odnosno objasnuvaweto/implementacijata
na zakoni ili drugi propisi od strana na
zakonodavnata, izvr{nata ili lokalnata vlast bez ogled dali taa svoja
aktivnost ja vr{at so ili bez nadomestok“. Spored osporeniot stav 2
od istiot ~len na Zakonot, "za lobirawe nema da se smetaat i aktivnostite
vo smisla na stavot 1 od ovoj ~len {to gi prezemaat i pravni
lica (agencii, institucii, zdru`enija na gra|ani od razni oblasti),
bez ogled dali za taa svoja aktivnost primaat nadomestok“. Vo osporeniot
stav 3 od istiot ~len na Zakonot se opredeluva deka: "Aktivnostite
na zdru`enijata na gra|ani soglasno so stavot 1 na ovoj ~len,
koga se odnesuvaat na zastapuvawe na interesite na svoite ~lenovi ili
na opredeleni celni grupi ako gi vr{at bez nadomestok nema da se smetaat
za lobirawe soglasno so ovoj zakon."
Imaj}i predvid deka naslovot na Glava VI i ~lenot 23 od Zkonot,
ne obezbeduva postoewe na ednakvi mo`nosti za pristap na site
zainteresirani da u~estvuvaat vo procesot na podgotvuvawe na zakonite
i drugite propisi so ogled na toa deka se raboti za diskreciono
pravo na organizatorite da pokanuvaat po nivno nao|awe u~esnici vo
raspravata, se smeta deka postoi mo`nost za eventualna diskriminacija
i stesnuvawe na krugot na zainteresiranite koi imaat pravo i mo`nost
da u~estvuvaat vo raspravata. Od druga strana, se smeta deka aktivnostite
na zdru`enijata na gra|anite vr{eni so nadomestok se smetaat
za lobirawe iako isti takvi aktivnosti na drugite pravni lica
ne se smetaat za lobirawe. Faktot {to fondaciite ne se spomenati vo
~lenot 23 od Zakonot, so cel da se zemat predvid kako mo`ni lobisti,
se smeta za nedostatok vo ovaa zakonska odredba. Spored drugi mislewa
izneseni isto taka na Sednicata, osporeniot naslov i ~lenot 23 od
Zakonot ne sodr`at pobliski kriteriumi za povikuvawe na licata da
u~estvuvaat vo procesot na podgotvuvaweto na zakonite i drugite propisi,
potoa opredeluvaat aktivnostite na zdru`enijata na gra|anite
vr{eni so nadomestok da se smetaat za lobirawe iako takvite aktivnosti
na drugite pravni lica ne se smetaat za lobirawe i nespomenuvaweto
na fondaciite vo ~lenot 23 od zakonot predizvikuva site aktivnosti
na fondaciite da se smetaat za lobirawe iako tie mo`at i da ne
lobiraat. Poradi toa, pred Sudot se postavi pra{aweto dali toj del
od Zakonot e vo soglasnost so temelnata vrednost vladeeweto na pravoto.
305

6. a) Sudot, vo odnos na celinata na Zakonot, na sednicata utvrdi
deka ~lenovite 1 i 2 od Zakonot se odredbi so koi se opredeluva (1)
materijata opfatena so Zakonot i (2) zna~eweto na klu~nite poimi.
Materijata e: na~elata na lobiraweto, uslovite za steknuvawe svojstvo
na lobist, registriraweto na lobistite, vodeweto na Registarot
na lobisti, pravata i dol`nostite na lobistite, aktivnostite koi ne
se smetaat za lobirawe, nadzorot nad lobiraweto, merkite protiv lobistite
za nepo~ituvawe na Zakonot. Zna~eweto na klu~nite poimi e:
"lobirawe" e aktivnost naso~ena kon zakonodavnata i izvr{nata
vlast na centralno nivo, kako i kon lokalnata vlast, so cel da se ostvarat
nekoi interesi vo procesot na donesuvawe zakoni i drugi propisi;
"lobist" e fizi~ko lice koe vr{i lobirawe za soodveten pari-
~en nadomestok, registrirano za lobirawe ili vraboteno vo pravno
lice koe e registrirano za lobirawe; "nara~atel na lobirawe" e fizi~ko
ili pravno lice koe ima interes od lobivaweto pred zakonodavnata,
izvr{nata i lokalnata vlast.
Vo ~lenovite 3 - 6 od Zakonot se opredeleni na~elata na lobiraweto
(dobrovolnost, zakonitost, sovesnost i odgovornost, doverlivost,
transparentnost).
^lenovite 7 - 9 od Zakonot se posveteni na uslovite za steknuvawe
svojstvo na lobist.
^lenovite 10 - 14 od Zakonot se odnesuvat na registrirawe na
lobistite.
So ~lenovite 15 - 22 od Zakonot se ureduvaat pravata i dol`nostite
na lobistot (pravo da dobiva informacii i dokumenti spored
pravilata od Zakonot za sloboden pristap do informaciite od javen
karakter; neposredni sredbi i sostanoci so funkcionerite spored
pravilata za rabota na organite; lobistot mo`e da bara da gi pretstavi
svoite stavovi i mislewa pred rabotnite tela na zakonodavnata,
izvr{nata i lokalnata vlast; lobistot mo`e da bide pokanet od rabotnite
tela; mo`e da organizira i da u~estvuva vo javni debati, da dava
izjavi vo mediumi, ...; lobistot e dol`en da dava to~ni podatoci va`ni
za lobiraweto, me|u koi i za kogo lobira, koja e celta i namerata na
lobiraweto; dol`en e da se odnesuva vo soglasnost so propisite za
spre~uvaweto na sudirot na interesite i za spre~uvawe na korupcijata;
da dostavuva godi{en pismen izve{taj so precizni podatoci).
^lenot 23 od Zakonot se odnesuva na aktivnosti {to ne se smetaat
za lobirawe.
Vo ~len 24 od Zakonot se ureduva nadzorot nad lobiraweto
(nadzorot go vr{i Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata,
funkcionerot kaj kogo se lobira e dol`en da podnese prijava do Komisijata
pri nezakonito lobirawe, na {to lobistot e dol`en da odgovori
za pet rabotni dena).
^lenovite 25 - 27 od Zakonot gi opredeluvaat vidovite na merki
(Komisijata mo`e na lobistot da mu izre~e merka - opomena za to-
306

~no opredeleni situacii, merka - inicijativa za bri{ewe od Registarot
ako dva pati bide opomenat vo opredelen rok, i merka - bri{ewe
od Registarot od strana na generalniot sekretar na Sobranieto na Republika
Makedonija; lobistot ima pravo da povede postapka pred nadle`en
sud protiv bilo koja od navedenite merki).
^lenovite 28 - 29 od Zakonot se preodni i zavr{ni odredbi.
b) Spored ~len 2 od Ustavot na Republika Makedonija, vo Republika
Makedonija suverenitetot proizleguva od gra|anite i im pripa-
|a na gra|anite (stav 1); gra|anite na Republika Makedonija vlasta ja
ostvaruvaat preku demokratski izbrani pretstavnici, po pat na referendum
i drugi oblici na neposredno izjasnuvawe (stav 2).
Vo ~len 8 od Ustavot se opredeleni temelnite vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija, me|u koi i osnovnite slobodi
i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo i
utvrdeni so Ustavot i vladeeweto na pravoto.
Spored ~len 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba (stav 1); gra|anite pred
Ustavot i zakonite se ednakvi (stav 2).
Spored ~len 61 stav 1 od Ustavot, Sobranieto na Republika Makedonija
e pretstavni~ki organ na gra|anite i nositel na zakonodavnata
vlast na Republikata.
Spored ~len 68 stav 1 alineja 2 od Ustavot, Sobranieto na Republika
Makedonija donesuva zakoni.
Od iznesenite ustavni odredbi proizleguva deka Sobranieto na
Republika Makedonija, kako organ izbran neposredno od gra|anite zaradi
nivno pretstavuvawe, ima ustavno ovlastuvawe da ja vr{i zakonodavnata
vlast, i vo tie ramki da donesuva zakoni so koi }e gi ureduva
pravata i obvrskite na opredeleni subjekti vo op{testvoto, vodej}i
smetka za temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republikata,
me|u koi i za osnovnite slobodi i prava na gra|anite i za vladeeweto
na pravoto, kako i za ustavnite na~ela, me|u koi i za ednakvosta.
So ogled na toa {to so celinata na Zakonot za lobirawe se ureduva
materijata vo vrska so vr{eweto na dejnosta lobirawe odnosno
u~estvoto na opredeleni lica, koi ne se povikani od nadle`nite organi,
vo podgotvuvaweto na zakonite i drugite propisi so cel da go ostvarat
interesot na nekoj subjekt, za {to dobivaat pari~en nadomestok,
pri {to ne se isklu~uvaat od taa materija drugi subjekti, nitu se doveduvaat
vo pra{awe temelnite vrednosti na ustavniot poredok, nitu na-
~eloto na ednakvost, Sudot oceni deka takvata sodr`ina na Zakonot
ima ustavna osnova vo navedenite ~lenovi od Ustavot, poradi {to ne
mo`e go postavi pra{aweto za soglasnosta na celinata na Zakonot,
materijalno gledana, so ustavnite odredbi.
307

Vo odnos na osporuvaweto na postapkata na donesuvaweto na Zakonot
od aspekt na (1) donesuvaweto po itna postapka, (2) bez prethodna
rasprava i konsultacii so zainteresiranite subjekti, (3) bez rasprava
na mati~noto rabotno telo i na zakonodavno-pravnata komisija
i (4) neotstranuvaweto na tie propusti pri vtoroto glasawe za donesuvawe
na Zakonot, Sudot oceni deka tie pra{awa ne se vo delokrug na
Ustavniot sud so ogled na toa {to ne se materija uredena so Ustavot.
Imeno, spored ~len 110 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika
Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i na
drugite propisi i kolektivnite dogovori so Ustavot i so zakonite, a
ne i za soglasnosta na zakonite so Delovnikot na Sobranieto na
Republika Makedonija {to e pra{awe pokrenato so ovaa inicijativa.
7. a) Sudot, vo odnos na ~len 10 stavovite 1 i 3, ~len 11 stav 1 i
~len 14 stav 3 vo delot: "otfrli" od Zakonot, na sednicata utvrdi deka
vo ~len 10 se opredeluva: "Registarot na lobisti (vo natamo{niot tekst:
Registarot), go vodi generalniot sekretar na Sobranieto na Republika
Makedonija" (stav 1); "formata i sodr`inata na obrazecot za
zapi{uvawe vo Registarot i na~inot na negovoto vodewe go propi{uva
ministerot za pravda" (stav 3).
^len 11 stav 1 od Zakonot predviduva deka: "Vo Registarot se
zapi{uvaat slednive podatoci za lobistot: imeto i prezimeto, EMBG
i adresata na `iveewe i imeto i sedi{teto na pravnoto lice vo koe
lobistot e vraboten."
Vo ~len 14 stav 1 od Zakonot se opredeluva deka: "Ako prijavata
za upis ne gi sodr`i podatocite propi{ani vo obrazecot na prijavata,
generalniot sekretar na Sobranieto na Republika Makedonija }e go
povika baratelot za upis vo rok od tri dena da gi otstrani nedostatocite
vo prijavata." Spored stav 2 od istiot ~len na Zakonot: "Ako
baratelot postapi soglasno so stavot 1 od ovoj ~len }e bide zapi{an vo
Registarot i }e mu se izdade legitimacija." Vo osporeniot stav 3 od
istiot ~len na Zakonot se predviduva deka: "Ako baratelot ne postapi
soglasno so stavot 1 od ovoj ~len, generalniot sekretar na Sobranieto
na Republika Makedonija }e donese re{enie so koe }e go otfrli dostavenoto
barawe za upis vo Registarot.“ Spored stavot 4: "Protiv re-
{enieto od stavot 3 na ovoj ~len koe e kone~no baratelot ima pravo da
povede upraven spor pred nadle`niot sud.
b) Spored ~len 68 stav 1 od Ustavot, Sobranieto na Republika
Makedonija, pokraj drugoto, donesuva zakoni (alineja 2) i vr{i izbori,
imenuvawa i razre{uvawa i na drugi nositeli na javni i drugi funkcii
utvrdeni so Ustavot i so zakon (alineja 16).
Spored ~len 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava rabotite
od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite
na Ustavot i zakonite i za svojata rabota se odgovorni na Vladata.
308

Od iznesenite ustavni odredbi, me|u drugoto, proizleguva deka
funkciite se utvrduvaat, pokraj so Ustavot, i so zakon i deka Sobranieto
na Republika Makedonija gi donesuva zakonite so koi gi opredeluva
pravata i obvrskite na gra|anite, pa i na funkcionerite. Organite
na dr`avnata uprava, pak, gi izvr{uvaat Ustavot i zakonite vo ramkite
opredeleni so niv.
So ogled na toa {to so ~len 10 stavovite 1 i 3 od Zakonot se
opredeluvaat pravata i obvrskite na funkcioner na Sobranieto na Republika
Makedonija i na organot na dr`avnata uprava, vo situacija
koga Zakonot gi propi{al ramkite za nivnoto postapuvawe, takvite
odredbi imaat osnova vo navedenite ustavni odredbi, poradi {to Sudot
oceni deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za nivnata soglasnost
so Ustavot.
Vo odnos na ~len 11 stav 1 od Zakonot, Sudot oceni deka zapi-
{uvaweto na li~nite podatoci vo Registarot, koj e javen registar, e vo
funkcija na vr{ewe na javna dejnost, pa takvata odredba ne mo`e da se
smeta za povreda na sigurnosta i tajnosta na li~nite podatoci, poradi
{to ne go postavi pra{aweto za soglasnosta na navedenata zakonska
odredba so Ustavot.
Vo vrska so ~len 14 stav 3 vo delot: "otfrli“ od Zakonot, Sudot
oceni deka institutot otfrlawe gi opfa}a nedostatocite vo procedurata
za ostvaruvawe na nekoe pravo (nenadle`nost, neblagovremenost,
ve}e odlu~uvano), kade {to pripa|a i nekompletnost na baranite podatoci,
pri{to, spored osporenata odredba, na otfrlaweto mu prethodi
povikuvawe i po otfrlaweto sledi mo`nost za poveduvawe upraven
spor, a pokraj toa dopolnitelnoto kompletirawe na prijavata ovozmo-
`uva nova postapka po prijavata, poradi {to ne postoi problem okolu
temelnata vrednost vladeeweto na pravoto, pa ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporeniot del od zakonskata odredba so
~lenot 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot.
Sudot, isto taka, oceni deka nema povreda na vladeeweto na
pravoto so toa {to ozna~enata zakonska odredba predviduva istovremeno
postoewe na barawe i na prijava za upis vo Registarot, zatoa {to
toa se dva konzistentni pravni akti koi me|u sebe se nadopolnuvaat.
8. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2
od ova re{enie.
9. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r
Nata{a Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-
Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime
Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
*
309

Predlog za odlu~uvawe po predmetot U. br. 232/2008 so Nacrt-odluka
1. Ustavniot sud na Repubika Makedonija, so Re{enie U. br.
232/2008 od 25 noemvri 2009 godina, povede postapka za ocenuvawe na
ustavnosta na ~len 7 stav 2 alineite 1 i 3, naslovot "VI. Aktivnosti
{to ne se smetaat za lobirawe" i ~len 23 od Zakonot za lobirawe
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 106/2008).
Postapkata e povedena zatoa {to se postavi pra{aweto za soglasnosta
na ozna~enite odredbi od Zakonot so soodvetnite odredbi od
Ustavot na Republika Makedonija.
2. Donositelot na Zakonot ne dostavi odgovor na navodite vo
Re{enieto za poveduvawe na postapkata.
3. So ogled na toa {to fakti~kata i pravnata sostojba po predmetot
se nepromeneti, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica zaradi razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da gi ukine ~len 7 stav 2 alineite 1 i 3, naslovot "VI.
Aktivnosti {to ne se smetaat za lobirawe" i ~len 23 od Zakonot za
lobirawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 106/2008).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite
110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 27 januari
2010 godina, donese
O D L U K A
1. SE UKINUVAAT ~len 7 stav 2 alineite 1 i 3, naslovot "VI.
Aktivnosti {to ne se smetaat za lobirawe" i ~len 23 od Zakonot za
lobirawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 106/2008).
2. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija, na inicijativa na
Fondacijata "Institut otvoreno op{testvo," Zdru`enieto na gra|ani
"Transparentnost Makedonija" i Zdru`enieto na gra|ani "Gra|anska
asocijacija Most," site od Skopje, so Re{enie U. br. 232/2008 od 25 noemvri
2009 godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na odredbite
od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ovaa odluka, zatoa {to se postavi
pra{aweto za nivnata soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~len 7 stav 2 od Zakonot se
opredeluvaat uslovite za steknuvawe svojstvo na lobist, pri {to vo
alineja 1 se propi{uva deka lobistot mora da ima visoko obrazovanie
310

od oblasta za koja lobira, a vo alineja 3 se opredeluva lobistot da ne e
kaznet, odnosno da ne mu e izre~ena prekr{o~na sankcija za zabrana za
vr{ewe profesija ili dejnost vo oblasta za koja treba da lobira.
Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, temelna vrednost na
ustavniot poredok na Republika Makedonija, pokraj drugoto, e vladeeweto
na pravoto.
Spored ~len 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba (stav 1); gra|anite pred
Ustavot i zakonite se ednakvi (stav 2).
Spored ~len 13 stav 1 od Ustavot, liceto obvineto za kaznivo
delo }e se smeta za nevino se dodeka negovata vina ne bide utvrdena so
pravosilna sudska odluka.
Spored ~len 14 stav 2 od Ustavot, nikoj ne mo`e povtorno da
bide suden za delo za koe ve}e bil suden i za koe e donesena pravosilna
sudska odluka.
Vo ~len 32 od Ustavot se opredeluva deka sekoj ima pravo na rabota
i sloboden izbor na vrabotuvawe (stav 1), sekomu pod ednakvi
uslovi mu e dostapno sekoe rabotno mesto (stav 2), ostvaruvaweto na
pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so
kolektivni dogovori (stav 5).
Od iznesenite ustavni odredbi proizleguva deka sekoj ima
pravo na rabota i sloboden izbor na vrabotuvawe, na sekogo mora da mu
se ovozmo`i dostapnost na sekoe rabotno mesto pod ednakvi uslovi,
pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so
kolektivni dogovori nezavisno od polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto
i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe,
imotnata i op{testvenata polo`ba, so {to se obezbeduva temelnata
vrednost na vladeeweto na pravoto. Gra|aninot mo`e da trpi pravni
posledici od storeno krivi~no delo ili prekr{ok samo vo obem opredelen
so pravosilna sudska odluka, a ne pred toa i nadvor od odlukata.
So opredelbata vo ~len 7 stav 2 alineja 1 od Zakonot lobistot
da ima visoko obrazovanie od oblasta za koja lobira, Sudot smeta deka
se vr{i diskriminacija na gra|anite po osnov na op{testvena polo-
`ba taka {to gra|anite koi nemaat visoko obrazovanie se diskriminirani
zatoa {to ne mo`at da dadat svoj pridones vo podgotovkata na
zakonite. Od tie pri~ini, Sudot oceni deka takvata zakonska odredba
ne gi obezbeduva pravata opredeleni vo ~len 32 stavovite 1 i 2, na~eloto
na ednakvosta utvrdeno vo ~len 9 i temelnata vrednost na vladeeweto
na pravoto predvideno vo ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot.
Vo odnos na ~lenot 7 stav 2 alineja 3 od Zakonot, Sudot smeta
deka so nego se opredeluva dejnosta lobirawe da ne mo`e da ja vr{i
gra|anin na koj mu e izre~ena krivi~na ili prekr{o~na sankcija zabrana
za vr{ewe dejnost vo oblasta za koja treba da lobira, pri {to taa
311

nemo`nost trae neograni~eno vreme, pa pravnata posledica od pravosilnata
sudska odluka postoi i nadvor od odlukata, so {to neosnovano
se ograni~uvaat pravata na gra|anite opredeleni vo ~len 32 stavovite
1 i 2. Poradi toa, Sudot oceni deka navedenata zakonska odredba ne e
vo soglasnost so ~len 13 stav 1 i ~len 14 stav 2 od Ustavot.
5. Sudot na sednicata, isto taka, utvrdi deka osporeniot naslov
"VI. Aktivnosti {to ne se smetaat za lobirawe" i deka vo osporeniot
~len 23 stav 1 od Zakonot se predviduva deka: "Za lobirawe, vo smisla
na ovoj zakon, nema da se smetaat aktivnostite na licata koi se povikani
da u~estvuvaat vo procesot na podgotvuvaweto, odnosno objasnuvaweto/implementacijata
na zakoni ili drugi propisi od strana na zakonodavnata,
izvr{nata ili lokalnata vlast bez ogled dali taa svoja aktivnost
ja vr{at so ili bez nadomestok“. Spored osporeniot stav 2 od
istiot ~len na Zakonot, „za lobirawe nema da se smetaat i aktivnostite
vo smisla na stavot 1 od ovoj ~len {to gi prezemaat i pravni lica
(agencii, institucii, zdru`enija na gra|ani od razni oblasti), bez
ogled dali za taa svoja aktivnost primaat nadomestok“. Vo osporeniot
stav 3 od istiot ~len na Zakonot se opredeluva deka: "Aktivnostite na
zdru`enijata na gra|ani soglasno so stavot 1 na ovoj ~len, koga se odnesuvaat
na zastapuvawe na interesite na svoite ~lenovi ili na opredeleni
celni grupi ako gi vr{at bez nadomestok nema da se smetaat za
lobirawe soglasno so ovoj zakon“.
Imaj}i predvid deka naslovot na Glava VI i ~lenot 23 od Zakonot,
ne obezbeduva postoewe na ednakvi mo`nosti za pristap na site
zainteresirani da u~estvuvaat vo procesot na podgotvuvawe na zakonite
i drugite propisi so ogled na toa deka se raboti za diskreciono
pravo na organizatorite da pokanuvaat po nivno nao|awe u~esnici vo
raspravata, Sudot smeta deka postoi mo`nost za eventualna diskriminacija
i stesnuvawe na krugot na zainteresiranite koi imaat pravo i
mo`nost da u~estvuvaat vo raspravata. Od druga strana, Sudot smeta
deka aktivnostite na zdru`enijata na gra|anite vr{eni so nadomestok
se smetaat za lobirawe iako isti takvi aktivnosti na drugite pravni
lica ne se smetaat za lobirawe. Faktot {to fondaciite ne se spomenati
vo ~lenot 23 od Zakonot, so cel da se zemat predvid kako mo`ni
lobisti, Sudot go smeta za nedostatok vo ovaa zakonska odredba. Pokraj
toa, Sudot smeta deka osporeniot naslov i ~lenot 23 od Zakonot
ne sodr`at pobliski kriteriumi za povikuvawe na licata da u~estvuvaat
vo procesot na podgotvuvaweto na zakonite i drugite propisi,
potoa opredeluvaat aktivnostite na zdru`enijata na gra|anite vr{eni
so nadomestok da se smetaat za lobirawe iako takvite aktivnosti na
drugite pravni lica ne se smetaat za lobirawe i nespomenuvaweto na
fondaciite vo ~lenot 23 od Zakonot predizvikuva site aktivnosti na
fondaciite da se smetaat za lobirawe iako tie mo`e i da ne lobiraat.
Poradi toa, Sudot oceni deka ozna~eniot naslov i ~lenot 23 od Zak-
312

onot ne se vo soglasnost so temelnata vrednost na vladeeweto na pravoto.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ovaa odluka.
7. Ovaa odluka Sudot ja donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a
Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova
i d-r Zoran Sulejmanov.
313

314

22. U. br. 223/2009 (2. 12. 2009)
Osporen akt
^len 162 i ~l. 163 od Zakoniot za vnatre{ni raboti ("SV RM,"
br. 92/2009).
Navodi vo inicijativata
1) Spored navodite vo inicijativata podnesena preku advokatot
Aleksandar Pr~evski, osnovano se postavuvalo pra{aweto za soglasnosta
na osporenite odredbi od Zakonot so ~l. 9, ~l. 32 st. 1, 2 i 5,
~l. 34 i ~l. 51 od Ustavot.
Imeno, nedvosmisleno proizleguvalo deka pri donesuvawe na
osporenite odredbi, zakonodavecot ne propi{al ednakva pravna polo-
`ba za gra|anite vo odnos na na~inot na ureduvawe na pra{awata vo
vrska so ostvaruvaweto na pravata, obvrskite i odgovornostite na rabotnikot
i rabotodava~ot koi proizleguvaat od rabotniot odnos, negovoto
zasnovawe i prestanok, {to bila negova ustavna obvrska.
Spored ~l. 45 od Zakonot za vnatre{ni raboti, pravata i obvrskite
od rabotniot odnos, vrabotenite vo Ministerstvoto za vnatre{-
ni raboti gi ostvaruvale soglasno so ovoj zakon, Zakonot za policija,
Zakonot za dr`avnite slu`benici, propisite za rabotnite odnosi i
Kolektivniot dogovor na Ministerstvoto.
Navedenata odredba bila smestena vo Glava 6 od Zakonot, koja
nosi naslov "Rabotni odnosi", vo koja bile uredeni pra{awata za zasnovawe
na raboten odnos, obukata na rabotnicite vo Ministerstvoto,
nadomestocite na ime plata, rasporeduvaweto, unapreduvaweto i drugi
pra{awa od ovaa oblast, za vo t. 11 od istata glava koja nosi naslov
"Prekinuvawe na dogovor za vrabotuvawe," so edna odredba iska`ana
vo ~l. 129 da e regulirano pra{aweto za prekinuvawe na dogovorot za
vrabotuvawe na na~in {to na ovlastenoto slu`beni lice vo Ministerstvoto
mu se prekinuval dogovorot za vrabotuvawe koga gi ispolnuva
uslovite za ostvaruvawe na pravoto na penzija utvrdeno so ovoj i poseben
zakon. Analiziraj}i ja ovaa odredba, mo`elo da se zaklu~i deka
intencijata na zakonodavecot bila naso~ena kon utvrduvawe na propisite
so koi }e se regulira pra{aweto za steknuvawe so pravo na penzija,
kako pravo koe proizleguva od rabotniot odnos, zagarantirano so
Ustavot i drugite propisi {to ja reguliraat ovaa materija. Ako se
imala predvid navedenata odredba, so sigurnost mo`elo da se konstat-
315

ira deka osporenite odredbi od Zakonot iako regulirale ista materija,
bile protivre~ni kako po odnos na nivnata sodr`ina, taka i po
odnos na nivnata primena vo ostvaruvaweto na ovie prava na rabotnicite.
Ova dotolku pove}e, {to vo ovaa glava na Zakonot (Glava 6) ostanuvalo
neregulirano pra{aweto na steknuvawe so pravoto na penzija,
odnosno pra{aweto za prekinuvawe na dogovorot za rabota poradi
ispolnuvawe na uslovi na penzija, {to ka`uvalo deka vo vrska so ova
pra{awe, kako {to upatuval i samiot ~l. 45 od Zakonot, }e bile primeneti
odredbite od Zakonot za rabotnite odnosi, odnosno ~len 104 od
Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za rabotnite odnosi
("SV RM," br. 106/2008). Ova osobeno zatoa {to vo drugite propisi
navedeni vo ~l. 45 od Zakonot za vnatre{ni raboti, osven vo Zakonot
za rabotnite odnosi, ova pra{awe ne bilo regulirano, a osporenite
odredbi od Zakonot ne pretstavuvale materijalni odredbi od tekstot
na Zakonot i kako takvi - preodni i zavr{ni odredbi, mo`ele da reguliraat
samo pra{awa vo vrska so sproveduvaweto na materijalnite
odredbi od istiot zakon.
Vpro~em, kade i da bile staveni, osporenite odredbi ne bile vo
soglasnost so na~eloto na ednakvost na gra|anite i na~eloto na dostapnost
na sekoe rabotno mesto, sekomu pod ednakvi uslovi.
Osporenata odredba so koja edna grupa na vraboteni bile staveni
vo ponepovolna polo`ba vo odnos na drugite rabotnici, imala
karakter na diskriminatorska odredba, kako po odnos na pravoto na
vrabotuvawe, taka i po odnos na svojstvoto na rabotnici vo Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti. Ne mo`elo da se prifati deka vaka utvrdenoto
pravo za steknuvawe so pravo na penzija bilo vo korist na grupata
vraboteni pri Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na koi bi im
prestanal rabotniot odnos po ovoj osnov, tuku naprotiv ova pravo mo-
`elo i bilo nu`no da se prifati samo kako pravo koe bilo na {teta
na ovaa grupa vraboteni. Sosema razli~no bilo pra{aweto dokolku
primenata na vaka donesenite odredbi bi bila po sloboden izbor na
vrabotenite koi bi bile zasegnati so istite.
Poradi napred navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na navedenite odredbi i da gi poni{ti.
2) Spored navodite vo vtoropodnesenata inicijativa od strana
na Petko Burliovski od Bitola, Slav~o Markovski od s. Kravari i
Zoran Gi~evski od Bitola, so Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe, me|u drugoto, se regulirale i uslovite za ostvaruvawe na
penzija na site kategorii gra|ani vo Republika Makedonija i ovoj zakon
ne sodr`el odredbi so koi se dava mo`nost so drug zakon, za odredeni
kategorii na gra|ani, poinaku da se reguliraat uslovite za ostvaruvawe
pravo na penzija. Spored toa, ostanatite zakoni vo Republika
Makedonija ne smeele da sodr`at odredbi so koi im se namalu-
316

vaat ili skratuvaat pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
na vrabotenite vo Republika Makedonija.
Soglasno ~l. 102, 103, 104 i 107 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe, bile utvrdeni uslovite za ostvaruvawe pravo
na penzija na ovlastenite rabotnici vo Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti, kazneno popravnite ustanovi i vospitni domovi, koja kategorija
vraboteni soglasno rabotnoto mesto koe go izvr{uva rabotnikot,
ima pravo na sta` so zgolemeno traewe 12 meseci da se smetaat kako 16
meseci sta` na osiguruvawe.
Vo dosega{nite zakoni za vnatre{nite raboti, ovaa materija
voop{to ne bila regulirana, tuku bila regulirana samo so Zakonot za
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
So noviot Zakon za vnatre{ni raboti, koj e predmet na ovaa
inicijativa, se javuvala neednakvost na gra|anite, odnosno na vrabotenite
vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti so ostanatite ovlasteni
lica vo prethodno navedenite ustanovi vo smisla na ostvaruvawe na
pravoto na penzija, zatoa {to spored osporeniot ~l. 162 st. 1 od Zakonot,
vo periodot od pet godini smetano od denot na zapo~nuvawe na
primenata na ovoj ~len, Ministerstvoto gi prekinuvalo dogovorite za
vrabotuvawe na ovlastenite slu`beni lica i na rabotnicite koi dopolnitelno
se steknale so status na ovlasteno slu`ben lice, po sila na
zakon, so navr{uvawe na 40 godini penziski sta`, bez ogled na godinite
na vozrast.
Vakvata odredba bila vo sprotivnost so ~l. 102, 103, 104 i 107 od
Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe i se javuvala neednakvost
kako pome|u ovlastenite lica vraboteni vo Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti, taka i so ostanatite gra|ani vo Republika Makedonija,
ostanatite lica vraboteni vo Ministeratvoto za pravda, vo
kazneno popravnite ustanovi i vo vospitno popravnite domovi.
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da se proiznese
za soglasnosta na ~l. 162 st. 1 od Zakonot so ~l. 9 od Ustavot, osobeno
{to ovaa odredba (neustavna za podnositelite) }e se primenuvala pet
godini, a po istekot na ovoj period, Zakonot }e bil ustaven, {to bilo
anomalija na na{eto zakonodavstvo.
Isto taka, se predlaga da se oceni ~l. 162 st. 2 od Zakonot vo
odnos na ~l. 104 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
3) Spored navodite vo treto podnesenata inicijativa od Dobrivoj
Todorovski i drugi 13 lica, podnositelite na ovaa inicijativa
bile porane{ni rabotnici na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti -
Oddelenie za vnatre{ni raboti vo Ki~evo i bile penzionirani spored
odredbite na ~l. 135 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
("SV RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997 i 24/
2000). Penziskata osnova za odreduvawe na penzijata im bila presmetana
soglasno ~l. 19-32 od ovoj zakon ili presmetan im bil prosek od 40
godini nanazad i dobile minimalni penzii i 2 otpremnini so koi pen-
317

zii edvaj pre`ivuvale vo uslovi na ekonomska kriza i enormno zgolemuvawe
na tro{ocite za `ivot.
Prethodno, site pripadnici na Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti koi gi ispolnuvale uslovite bile penzionirani po odredbite
na prethodniot zakon, bile penzionirani so ednogodi{en prosek i dobile
mnogu visoki penzii i za razlika od niv, podnositelite na inicijativata
bile napolno obespraveni, bidej}i pred Ustavot i pred zakonite
ne bile ednakvi.
So novodoneseniot Zakon za vnatre{ni raboti i osporenite ~l.
162 i 163 od istiot, tie bile o{teteni vo sekoj pogled, bidej}i oti{le
vo penzija so prosek od 40 godini nanazad i so 2 plati otpremnina, a
novite penzioneri }e odele so osnovica od 80% od prose~nata mese~na
neto plata {to rabotnikot ja ostvaril vo tekot na najpovolnite 10 godini
penziski sta` i so otpremnina od 5 prose~ni neto plati. Site
tri nabroeni kategorii na penzioneri pla}ale pridonesi za penzisko
i invalidsko osiguruvawe kolku {to predviduval zakonot, a sega se javuvale
tri kategorii na penzii koe ne{to podnositelite na inicijativata
smetaat deka bilo protivustavno i protivzakonito.
Osporenite ~l. 162 i 163 od Zakonot ne bile vo soglasnost so
~l. 8 al. 3 od Ustavot, zatoa {to pri penzioniraweto na rabotnicite
na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti nemalo vladeewe na pravoto,
bidej}e se penzionirale so tri razli~ni zakona i razli~na visina na
otpremnina.
Isto taka, ovoj specijalno donesen zakon bil sprotiven na ~l. 9
Ustavot, spored koj gra|anite na Republika Makedonija se ednakvi vo
slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto
i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe,
imotnata i op{testvenata polo`ba.
Poradi navedenoto se predlaga Ustavniot sud da povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na osporeniot zakon i da gi poni{ti
~l. 162 i 163 od istiot. Dokolku nivnata inicijativa bide otfrlena,
napomenuvaat deka }e bidat prinudeni pravdata da ja baraat pred me|unarodniot
sud vo Strazbur.
Sodr`ina na osporenite odredbi
^len 162
1) Vo preodniot period vo traewe od pet godini, smetano od denot
na zapo~nuvaweto na primenata na ovoj ~len, Ministerstvoto gi
prekinuva dogovorite za vrabotuvawe na ovlastenite slu`beni lica i
na rabotnicite koi dopolnitelno se steknale so status na ovlasteno
slu`beno lice, po sila na zakon, so navr{uvawe na 40 godini penziski
sta` na ovlastenoto slu`beno lice, bez ogled na negovite godini na
vozrast.
318

2) Starosnata penzija od stavot 1 na ovoj ~len se utvrduva vo visina
od 80% od prose~nata mese~na neto plata {to rabotnikot ja ostvaril
vo tekot na najpovolnite deset godini od penziskiot sta`.
^len 163
Vo preodniot period od ~lenot 162 na ovoj zakon na rabotnikot
koj steknal pravo na penzija mu sleduva ednokraten nadomestok vo vid
na otpremnina, vo visina od pet prose~ni mese~ni neto plati ostvareni
po rabotnik vo Republika Makedonija, objavena do denot na isplatata.
Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Odluka U. br. 77/
2000, go poni{ti Zakonot za ostvaruvawe na predvremena penzija ("SV
RM," br. 37/2000, 41/2000 i 53/2000).
Od obrazlo`enieto na Odlukata. Spored toa, od site napred
izneseni ustavni opredelbi proizleguva deka zakonodavecot, pri ostvaruvaweto
na pravoto so zakon da ureduva pra{awa vo vrska so rabotniot
odnos i negoviot prestanok, kako i so socijalnata sigurnost na
gra|anite i penziite kako niven del, ima ustavna obvrska gra|anite da
gi stavi vo ednakva pravna polo`ba po navedenite osnovi.
Trgnuvaj}i od takvite ustavni opredelbi, Sudot utvrdi deka
osporeniot zakon ne propi{uva ednakva pravna polo`ba na gra|anite.
Imeno, Sudot utvrdi deka predviduvaweto, vo ~l. 1, Zakonot da se
odnesuva samo na nekoi vraboteni kaj korisnicite i edinkite - korisnici
na sredstvata od Buxetot na Republika Makedonija, a ne na site
koi ostvaruvaat sredstva od toj ist izvor, zna~i deka Zakonot ima neednakov
tretman kon gra|anite koi se vo ista op{testvena polo`ba.
Isto taka, Sudot utvrdi deka Zakonot ima neednakov tretman kon gra-
|anite koi se vo ista op{testvena polo`ba i so sodr`inata na ~l. 4 od
Zakonot (nekoj vraboten kaj korisnik na sredstvata od Buxetot da
mo`e da bira dali }e zamine vo predvremena penzija, a nekoj ne), so sodr`inata
na ~l. 9 od Zakonot (nekoi vraboteni vo visokoobrazovnite
i nau~ni institucii da ostvaruvaat pravo na predvremena penzija, a
nekoi ne), kako i so sodr`inata na ~l. 10 od Zakonot (imeno, Zakonot
da va`i do 31. 12. 2000 godina i, so toa, da se odnesuva na edni vraboteni,
a ne na site vraboteni).
Ponatamu, Sudot utvrdi deka predviduvaweto, vo ~l. 2 st. 1 al. 1
od Zakonot, na ma`ite-vraboteni kaj korisnicite na sredstvata od Buxetot
da im prestane rabotniot odnos so 63 godini `ivot, a na `enitevraboteni
kaj korisnicite na sredstvata od Buxetot so 58,5 godini
`ivot, vo situacija koga tie imaat isti godini penziski sta`, zna~i
neednakov odnos na Zakonot kon gra|anite po osnov na pol. Isto taka,
Sudot utvrdi deka Zakonot ima neednakov tretman kon gra|anite so
319

azli~en pol i so sodr`inata na ~l. 3 od Zakonot so ogled na toa {to
so nego se predviduva razli~na visina (razli~en procent) na penziska
osnovica na ma`ite i `enite (i ednite i drugite vraboteni kaj
korisnicite na sredstvata od Buxetot) so isti godini penziski sta`,
so {to ma`ite se staveni vo ponepovolna pravna polo`ba. [to se
odnesuva, pak, do sodr`inata na drugite zakonski odredbi, Sudot smeta
deka tie se vo funkcija na napred navedenite zakonski odredbi i ne
mo`at samostojno da egzistiraat vo pravniot poredok.
Imaj}i go predvid iznesenoto (sodr`inata na osporeniot zakon
vo negovata celina), od edna strana, i paralelno so ovoj zakon postoewe
na regulativata za rabotnite odnosi i za penziskiot sistem (Zakonot
za rabotnite odnosi i Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe),
vo koi se sodr`ani poinakvi re{enija za prestanokot na
rabotniot odnos i za ostvaruvaweto na pravoto na penzija otkolku vo
osporeniot zakon, od druga strana, Sudot utvrdi deka osporeniot zakon
ne ja zapazuva ustavnata obvrska za toa gra|anite da bidat ednakvo tretirani
i nediskriminirani so zakon.
Istovremeno, so ogled na toa {to na vrabotenite kaj korisnicite
na sredstvata od Buxetot, opfateni so osporeniot zakon, im se menuvaat
pravata od rabotniot odnos i vo vrska so penzijata, a na drugite
vraboteni ne, Sudot oceni deka so toa Zakonot sozdava pravna nesigurnost
i, preku nea koja e sostaven del na dominantnosta na pravoto kako
objektivno merilo nad subjektivnata volja, go povreduva vladeeweto
na pravoto, {to e temelna vrednost na pravniot poredok na Republika
Makedonija spored ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot.
2. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Odluka U. br. 10/
2001 go ukina Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za rabotnite
odnosi ("SV RM," br. 3/2001).
Od obrazlo`enieto na Odlukata: Spored misleweto na Sudot,
ustavna obvrska na zakonodavecot e pri ureduvaweto na pra{awata vo
vrska so ostvaruvaweto na pravata, obvrskite i odgovornostite na rabotnikot
i rabotodavecot od rabotniot odnos i zasnovawe i prestanok
na rabotniot odnos, kako i so socijalnata sigurnost na gra|anite i penziite
kako niven del, gra|anite da gi stavi vo ednakva pravna polo`ba
po navedenite osnovi. Osporeniot zakon, spored misleweto na Sudot,
ne propi{uva ednakva pravna polo`ba na gra|anite. Imeno, predviduvaweto
so osporeniot zakon ostvaruvaweto na pravata, obvrskite
i odgovornostite na rabotnikot i rabotodavecot od raboten odnos i
zasnovaweto i prestanokot na rabotniot odnos, da mo`at da se ureduvaat,
osven so Zaknot za rabotnite odnosi, i so drug zakon; voveduvaweto
na nov praven institut "prestanok na rabotniot odnos so otkaz
po potrebi na slu`bata," koj }e se primenuva samo na edna kategorija
rabotnici, odnosno na vrabotenite vo javniot sektor; prestanokot na
rabotniot odnos na ovaa kategorija rabotnici da zavisi od voljata na
rabotodavecot i utvrduvaweto na razli~ni prava na rabotnicite na
320

koi }e im prestane rabotniot odnos po toj osnov, ne zna~i drugo osven
stavawe na vrabotenite od javniot sektor vo privilegirana polo`ba
vo odnos na vrabotenite vo stopanstvoto, so {to se naru{uva principot
na ednakvost na gra|anite pred Ustavot i zakonite.
Ponatamu, Ustavot ne pravi razlika pome|u vrabotenite vo
stopanstvoto i nestopanstvoto, nitu, pak, dava elementi od koi zakonodavecot
bi mo`el da pravi takva razlika, poradi {to, spored misleweto
na Sudot, osporeniot zakon ne ja zapazuva ustavnata obvrska za
toa gra|anite da bidat ednakvo tretirani i nediskriminirani so zakon.
Imeno, pravoto na rabota, odnosno rabotniot odnos e univerzalno
pravo utvrdeno so Ustavot, koe ne mo`e da se specificira i da zavisi
od sektorot vo koj se ostvaruva. Spored toa, rabotniot odnos (negovoto
zasnovawe, prestanok, prava i obvrski {to proizleguvaat od takviot
odnos) e edinstvena kategorija na dogovoren odnos me|u rabotnikot i
rabotodavecot zaradi vr{ewe na opredeleni raboti i ostvaruvawe na
pravata i obvrskite od toj odnos, koj ednakvo se odnesuva na site rabotnici,
bez ogled na dejnosta ili oblasta vo koja se ostvaruva.
Vo osnova, vrabotenite vo stopanstvoto i vrabotenite vo nestopanstvoto
se nao|aat vo ednakva pravna polo`ba, odnosno vrabotenite
vo javniot sektor ne se nao|aat vo poinakva pravna polo`ba od
vrabotenite vo stopanstvoto i vo zavisnost od toa so zakon ne mo`at
da se utvrdat poinakvi uslovi za zasnovawe i prestanok na rabotniot
odnos po potrebi na slu`bata, nitu poinakvi prava po toj osnov.
Pokraj toa, osporeniot zakon ne sodr`i uslovi i kriteriumi na
koi bi bil obvrzan rabotodavecot da se pridr`uva pri davaweto na
otkaz na rabotnikot po potrebi na slu`bata, kako {to e toa slu~aj pri
prestanokot na rabotniot odnos poradi ekonomski, tehnolo{ki, strukturalni
ili sli~ni promeni. Na takov na~in, se zagrozuva pravnata
sigurnost na rabotnikot i se ograni~uva mo`nosta od za{tita na rabotnikot
na koj mu prestanal rabotniot odnos po toj osnov, so {to se
doveduva vo pra{awe i principot na vladeewe na pravoto.
Imaj}i ja predvid sodr`inata na ~l. 133-v od Zakonot, odnosno
kvalitetot na pravata {to se utvrduvaat za rabotnicite na koi }e im
prestane rabotniot odnos so otkaz po potrebi na slu`bata, za razlika
od pravata na drugite rabotnici, se doveduva vo pra{awe ednakvata
polo`ba na vrabotenite, privilegiraj}i gi vrabotenite vo javniot sektor.
Trgnuvaj}i od navedenoto, spored misleweto na Sudot, so osporeniot
zakon se povreduva principot na ednakvost na gra|anite i na
ednakvata pravna polo`ba na site subjekti na pazarot, kako i pravnata
sigurnost na rabotnicite na koi im prestanuva rabotniot odnos so
otkaz po potrebi na slu`bata, poradi {to Sudot oceni deka osporeniot
zakon ne e vo soglasnost so napred navedenite odredbi na
Ustavot.
321

3. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Udluka U. br. 23/
2001, 24/2001 i 48/2001 go ukina Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br.
5/2001 godina).
Od obrazlo`enieto na Odlukata. Trgnuvaj}i od toa deka so osporeniot
zakon se vr{at izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe i toa so predviduvawe na poseben
na~in na ostvaruvawe pravo na starosna penzija, ako na osigurenikot
mu nedostasuvaat najmnogu do pet godini pred ispolnuvaweto na uslovite
za steknuvawe pravo na starosna penzija i ako mu prestane rabotniot
odnos soglasno so ~l. 133-a od Zakonot za rabotnite odnosi, {to
bi zna~elo posebni uslovi za ostvaruvawe pravo na starosna penzija
pri prestnaok na raboten odnos koga vo svojstvo na rabotodavec se javuva
dr`avata, odnosno vo javniot sektor, Sudot smeta deka vrabotenite
vo javniot sektor se nao|aat vo poinakva pravna polo`ba od vrabotenite
vo stopanstvoto i deka za niv, so ovoj zakon se utvrduvaat poinakvi
uslovi i na~in za ostvaruvawe na pravoto na starosna penzija kako
posledica od prestanok na rabotniot odnos, isto na poinakov na~in i
pod poinakvi uslovi.
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka ustavna obvrska
na zakonodavecot pri ureduvawe na odnosite vo vrska so ostvaruvaweto
pravoto na starosna penzija kako osnovno pravo od pravoto
na socijalno osiguruvawe, gra|anite da gi stavi vo ednakva pravna polo`ba.
Me|utoa, Sudot utvrdi deka osporeniot zakon ne propi{uva
ednakvi uslovi za ostvaruvawe pravo na starosna penzija. Imeno, so voveduvaweto
na novi uslovi za ostvaruvawe pravo na starosna penzija vo
sistemot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, i toa povrzano so
prestanokot na rabotniot odnos po potreba na slu`bata so otkaz, i da
se odnesuva samo za vrabotenite vo javniot sektor, a ne na site vraboteni
koi ostvaruvaat pravo na penzija od ist izvor zna~i deka Zakonot
gra|anite gi stava vo neednakva polo`ba. Pri toa, treba da se ima predvid
deka Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na edinstven
na~in go uredil penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na rabotnicite
nepravej}i nikakva razlika vo ostvaruvaweto na pravata po
osnov na rabota, odnosno vrabotuvawe vo stopanstvoto ili vo javniot
sektor.
4. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Odluka U. br. 191/
2005 gi ukina ~l. 31 st. 1 al. 7 i ~l. 40, 41, 42, 43, 44, 45, 47 i 48 od Zakonot
za pratenicite ("SV RM," br. 84/2005).
Od obrazlo`enieto na Odlukata. Imaj}i go predvid iznesenoto,
nesporno mo`e da se konstatira deka sodr`inata na osporenite
odredbi od ~lenovite 40, 41, 42, 43, 44 i 45 od Zakonot za pratenicite
bitno otstapuva od op{to utvrdenite principi za ostvaruvawe na pravata
od oblasta na penziskoto i invaliskoto osiguruvawe.
322

Nesporno e deka vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,
isto taka, ima otstapuvawa od op{tite principi za steknuvawe
na pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe za odredeni
kategorii na rabotnici i toa vo Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti, Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, kazneno-popravnite i
vospitno-popravnite domovi. Imeno, istite mo`at pod popovolni,
odnosno razli~ni uslovi od op{tite da ostvaruvaat pravo na penzija i
toa poradi specifi~nosta, te`inata na rabotnoto mesto i uslovite
pod koi gi izvr{uvaat rabotite i rabotnite zada~i i obvrski.
Ottuka, Sudot oceni deka osporenite odredbi od Zakonot sami
po sebe i odnapred ne mo`e da bidat sprotivni na ustavniot princip
na ednakvost (~l. 9 od Ustavot) ili principot vladeewe na pravoto
(~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot), zatoa {to zakonodavecot utvrdil razli~ni
- popovolni uslovi za predvremenata starosna penzija za ovaa kategorija
osigurenici. Me|utoa, spored Sudot, vaka utvrdenite uslovi
mora da se zasnovaat na opravdani pri~ini, da bidat vo prifatliv
soodnos so op{tite principi na regulirawe na ovie prava vo ovaa
oblast, bez osnovi da ne se izdvojuvaat od grupacijata na osigurenici
na koja i pripa|aat za da ne bi se dovela vo pra{awe odredbata od ~l. 1
od Ustavot na Republika Makedonija so koja Republika Makedonija e
definirana kako demokratska i socijalna dr`ava {to indirektno
mo`e da se reflektira vrz ostanatite ustavni principi ednakvost,
vladeewe na pravoto i socijalna pravednost.
Vo obrazlo`enieto na Predlogot na zakonot takvi opravdani
pri~ini ne se dadeni pa soodvetno na toa, pri nepostoewe na takvi
pri~ini, se postavuva pra{aweto dali statusot, odnosno pravnata polo`ba
na pratenicite koja proizleguva pred se od Ustavot, odnosno na~inot
na steknuvawe na mandatot, pravnata priroda i vremetraeweto na
mandatot, pretstavni~kiot karakter na funkcijata, specifi~nosta na
pravata, dol`nostite i odgovornosta na prateni~kata funkcija, javnosta
vo rabotata, ograni~eniot mandat, nemo`nosta na pratenikot da
vr{i druga profesija, dol`nost ili profitna dejnost i dr., mo`e da
bide osnov, odnosno pri~ini do stepen za otstapuvawe na zakonodavecot
od na~eloto na ednakvost na pravata od oblasta na penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe.
Spored Sudot, iznesenata polo`ba, odnosno status na pratenikot
vo pravniot sistem na dr`avata ne mo`e da bidat opravdani pri~ini
ili uslovi za otstapuvawe od op{tite principi vo ovaa oblast do
stepen kako {to toa e napraveno vo osporeniot zakon.
Naprotiv, so samiot fakt {to zakonodavecot utvrdil pred se:
mnogu nizok minimalen broj na godini na sta` na osiguruvawe i starost
za steknuvawe na popovolna starosna penzija za pratenicite nasproti
utvrdenite vo op{tiot zakon za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
za site gra|ani, potoa steknuvawe na pravo na predvremena
starosna penzija ne samo po osnov na vlo`en trud i godini na starost,
323

tuku i po osnov na prateni~ki mandat (najmalku 2 godini prateni~ki
mandat), utvrduvawe na visinata na iznosot na starosna penzija po popovolni
osnovi od postojanite i sli~no, za Sudot ne samo {to za toa ne
postojat opravdani pri~ini, tuku eklatantno e deka osporenite odredbi
otstapuvaat od op{tite principi i ne se pribli`ni nitu na onie
so koi zakonodavecot otstapil od ovie principi predviduvaj}i posebni
uslovi za penzionirawe na odredena kategorija na rabotnici.
Od druga strana, pak, imaj}i ja predvid celokupnata zakonska
regulativa so koja se utvrdeni pra{awata koi se odnesuvaat na pravata
i dol`nostite na drugite nositeli na javni funkcii, odnosno izbrani
ili imenuvani lica vo Republika Makedonija, a za niv ne se utvrdeni
vakvi prava, osnovano mo`e da se postavi pra{aweto na ednakvosta na
nositelite na javni funkcii. Imeno, vo konkretniot slu~aj, Sudot
oceni deka so predviduvaweto na popovolni uslovi samo za odredena
grupa na nositeli na javni funkcii koi se vo ista op{testvena polo-
`ba so ostanatite nositeli na javni funkcii zakonodavecot ima neednakov
tretman {to e na {teta na onie koi ne se opfateni so ovoj ili
drug zakon.
Pravoto na ednakvost e eden od temelnite pravni principi utvrdeni
vo Ustavot na Republika Makedonija. Ova pravo opfa}a dva elementi,
i toa prvo, deka site gra|ani imaat pravo da bidat ednakvo tretirani
pred zakonite i vtoro, deka zakonot ednakvo se primenuva kon
site gra|ani od strana na dr`avnite organi. So drugi zborovi, pravoto
na ednakvost pred zakonot zna~i za{tita na gra|aninot od sekakov vid
na diskriminacija vo u`ivaweto na pravata, no i vo ostvaruvaweto na
obvrskite.
Od analizata na navedenata ustavna odredba proizleguva deka
ustavnoto na~elo na ednakvost go obvrzuva zakonodavecot vo ureduvaweto
na odnosite na~eloto na ednakvost da go sogleda na konkreten,
a ne na apstrakten na~in preku praviloto deka so ednakvite ednakvo
treba da se postapuva, a so neednakvite neednakvo.
Ottuka, imaj}i go predvid iznesenoto Sudot oceni deka so osporenite
zakonski odredbi zakonodavecot utvrdil poinakvi uslovi i
na~in na ostvaruvawe na predvremena starosna penzija koi vo osnova
ne mo`at da bidat ni{to drugo osven steknuvawe na prava pod privilegirani
uslovi i se odnesuvaat samo na pratenicite, a ne na site nositeli
na javni funkcii koi se vo ista op{testvena polo`ba ili na
site gra|ani bez za toa da postojat opravdani osnovi, so {to zakonodavecot
gi stava gra|anite vo neednakva polo`ba, {to e vo direktna
sprotivnost so ~l. 9 od Ustavot na Republika Makedonija.
5. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br. 27/
2006, pome|u drugoto, ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 226-a vo celina i posebno na st. 1, st. 3 vo celina i posebno vo delot
"izvr{eni soglasno so dinami~kiot plan za transformacija na edinicite,
komandite i {tabovite na Armijata," st. 4 al. 1 i st. 5 na ovoj
324

~len vo delot "Ministerstvoto za odbrana" i ~l. 226-b st. 1 i st. 2 vo
delot "Ministerstvoto za odbrana" od Zakonot za slu`ba vo Armijata
na Republika Makedonija ("SV RM," br. 62/2002, 98/2002, 25/2003, 71/
2003 i 112/2005).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Me|utoa, so ogled na toa {to
~l. 226-a st. 4 al. 1 od Zakonot vo odnos na ~l. 9 od Ustavot so nekoi
inicijativi se osporuva i od pri~ini {to so nego se sozdavala pravna
neednakvost me|u samite voeni stare{ini, zatoa {to tie do krajot na
2007 godina, mo`ele pravoto na penzija da go ostvaruvaat pod razli~ni
uslovi Sudot pri ocenuvawe na osporeniot st. 4 al. 1 na ~l. 226-a od Zakonot,
ja ima{e predvid i sodr`inata na ~l. 4 od Zakonot za dopolnuvawe
na Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija
("SV RM,"br. 71/2003), na koj se povikuvaat ovie podnositeli.
Imeno, spored ~l. 4 od navedeniot Zakon, vo preodniot period
od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon do 31. 12. 2007 godina,
voen stare{ina i civilno lice na slu`ba vo Armijata steknuva pravo
na starosna penzija koga }e napolni penziski sta` 40 godini (ma`),
odnosno 35 godini (`ena), bez ogled na vozrasta. (st. 1)
Za ispolnuvawe na uslovite od st. 1 na ovoj ~len se vr{i dokup
na sta`, najmnogu do pet godini. (st. 2)
Osnovicata za dokup na sta` se opredeluva od platata isplatena
posledniot mesec pred ostvaruvawe na pravoto na penzija i vremeto
na dokupot na sta`, a sredstvata gi obezbeduva Ministerstvoto za
odbrana. (st. 3)
Pobliski propisi za na~inot i postapkaa za dokup na sta` donesuva
ministerot za odbrana. (st. 4 na ~l. 4 od ovoj zakon)
Razgleduvaj}i ja osporenata odredba na st. 4 al. 1 od Zakonot vo
odnos na odredbata na ~l. 4 od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za
slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija mo`e da se konstatira
deka ovie dve odredbi se so razli~no vreme na va`ewe i toa: osporenata
odredba va`i za neodredeno vreme, a odredbata na ~l. 4 od ozna-
~eniot zakon e od temporalen karakter, odnosno va`i samo za odreden
vremenski period (do krajot na idnata godina).
Isto taka, navedenite dve odredbi se razlikuvaat i vo odnos na
toa koga mo`e da se ostvaruva pravoto na penzija pod uslovite predvideni
vo niv. Taka, pravoto na penzija soglasno uslovite utvrdeni vo
osporenata odredba na ~l. 226-a st. 4 al. 1 od Zakonot (koe e samo edno
od pravata utvrdeni vo ovoj ~len, a vo ~ija celina treba da se posmatra
i ovaa odredba za da se sfati nejzinata cel i su{tina), voeniot stare-
{ina mo`e da go ostvaruva samo ako rabotniot odnos mu prestane poradi
strukturni promeni vo aktot za formacija na Armijata i toa vo
smisla na st. 1, 2 i 3 od istiot ~len na ovoj Zakon, dodeka ostvaruvaweto
na pravoto na penzija pod uslovi utvrdeni vo ~l. 4 od ozna~eniot
Zakon za dopolnuvawe na Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika
325

Makedonija, ne se uslovuva so prestanok na rabotniot odnos isklu~ivo
po toj osnov.
Ottuka, ne e slu~ajno {to vo dvete ovie odredbi, za pravata {to
se steknuvaat pod uslovite utvrdeni vo niv zakonodavecot operira so
razli~ni termini, odnosno definicii. Imeno, vo ~l. 4 od ozna~eniot
zakon stanuva zbor za steknuvawe pravo na starosna penzija, koe e utvrdeno
i vo sistemskiot Zakon za penziskoto i invalidsko osiguruvawe,
koe osigurenicite go steknuvaat pod posebni uslovi utvrdeni vo ovoj
zakon, dodeka vo osporeniot st. 4 al. 1 na ~l. 226-a od Zakonot se raboti
za pravo na penzija (bez prefiksot starosna), a ova pravo pod uslovi
utvrdeni vo taa odredba voeniot stare{ina mo`e da go stekne dokolku
ne gi ispolnuva uslovite za starosna penzija.
Od navedenoto proizleguva deka vo tie dve zakonski odredbi
vsu{nost se raboti za dve razli~ni, a ne za isti prava, kako {to smetaat
podnositelite na inicijativite. Poradi toa, spored Sudot vo vakov
slu~aj ne mo`e da stane zbor za neednakvost na voenite stare{ini
zatoa {to osnovano i opravdano e zakonodavecot za dve razli~ni prava
da utvrduva i razli~ni uslovi za nivno ostvaruvawe.
Ottuka, navodite vo inicijativite deka so osporenata odredba
na st. 4 al. 1 na ~l. 226-a od Zakonot voenite stare{ini na slu`ba vo
Armijata na Republika Makedonija se doveduvale vo neednakva, odnosno
neramnopravna polo`ba, zatoa {to vo nea ne se predviduvala mo`nost
za dokup na sta`, kako {to toa bilo predvideno vo ~l. 4 na ozna~eniot
zakon, spored Sudot se neosnovani, poradi {to i od aspekt na
ovie navodi ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na ~lenot
226-a st. 4 al. 1 od Zakonot so ~l. 9 od Ustavot, nitu pak na ~l. 226-b st.
1 od Zakonot, koj, isto taka, od istite pri~ini se osporuva vo odnos na
ovoj ~len od Ustavot so inicijativata na Samostojniot sindikat na
vraboteni vo odbranata.
So ogled na toa {to vo konkretniot slu~aj se osporuvaat zakonski
odredbi i toa odredbi na ~l. 226-a i 226-b od Zakonot za slu`ba vo
Armijata na Republika Makedonija, koi se pomesteni vo Glava XVIII -
Prestanok na rabotniot odnos, a vo koi kako lex specialis na specifi~en,
jasen i precizen na~in se ureduva prestanokot na rabotniot
odnos vo Ministerstvoto za odbrana na voen stare{ina, pri {to edno
od pravata {to vo toj slu~aj mu se obezbeduva na voeniot stare{ina e i
pravoto na penzija pod uslovi i visina utvrdeni so ovoj zakon, koe, pak,
kako pravo od socijalnoto osiguruvawe e vo funkcija na obezbeduvawe
na socijalnata sigurnost, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi pra-
{aweto za soglasnosta na osporenite zakonski odredbi nitu so ~lenot
8 st. 1 al. 3, ~l. 32 st. 5 i ~l. 34 od Ustavot, vo odnos na koi, isto taka,
se osporuva nivnata ustavnost.
6. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br. 8/
2002 ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~lenot 82 stav 1 i
326

2 od Zakonot za dr`avnite slu`benici ("SV RM," br. 59/2000, 112/2000,
34/2001 i 103/2001).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto. Soglasno ~l. 82 st. 5 od Zakonot
za dr`avnite slu`benici, vo slu~aj na prestanok na vrabotuvaweto,
dr`avniot slu`benik gi ima pravata utvrdeni so Zakonot za
rabotnite odnosi i so Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
Vrz osnova na iznesenoto proizleguva deka site prava vo slu~aj
na prestanok na vrabotuvaweto na dr`avnite slu`benici se ostvaruvaat
soglasno odredbite na Zakonot za rabotnite odnosi identi~no
kako i za ostanatite vraboteni koi nemaat status na dr`avni slu`benici.
Toa zna~i deka dr`avnite slu`benici na koi im prestanuva rabotniot
odnos zaradi namaluvawe na nadle`nostite ili obemot na rabotata
na soodvetniot organ, se izedna~eni vo svoite prava so drugite
rabotnici na koi im prestanuva rabotniot odnos zaradi ekonomski,
tehnolo{ki, strukturalni ili sli~ni promeni.
Vrz osnova na iznesenoto Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporeniot ~l. 82 st. 1 i 2 od Zakonot
so Ustavot od aspekt na ramnopravnosta na dr`avnite slu`benici
kako i od aspekt na nivnata pravna sigurnost, poradi {to odlu~i kako
vo to~kata 1 od ova re{enie.
7. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
223/2005 ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~l. 210 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
("SV RM," br. 80/1993, 3/1994-ispravka, 14/1995, 71/1996, 32/
1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005 i 101/
2005), vo delot spored koj prestanuva da va`at ~l. 132 i 137 od Zakonot
za vnatre{ni raboti ozna~en vo osporeniot ~l. 210 od Zakonot.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto. Vo odnos na pra{aweto, pak,
dali so Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe voop{to, a
ne so konkretno osporeniot del na ~l. 210 od Zakonot, zakonodavecot
gi dovel gra|anite - rabotnici so posebni dol`nosti i ovlastuvawa vo
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vo neednakva polo`ba poradi
toa {to nekoi pravoto na penzija go ostvarile spored prethodniot
praven re`im, koj bil popovolen, a drugi ova pravo go ostvarile i }e
go ostvaruvaat spored sega va`e~kiot Zakon za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe, a koe pra{awe posredno se nametnuva so ovaa inicijativa,
spored Sudot vo konkretniot slu~aj ne mo`e da stane zbor za
neednakvost bidej}i ovie dve kategorii gra|ani pravoto na penzija go
ostvarile ili treba da go ostvaruvaat vrz osnova na dva razli~ni pravni
re`imi. Imeno, od aspekt na na~eloto na ednakvost, spored Sudot
bitno e {to va`e~kiot praven re`im za pravata od penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe ednakvo se odnesuva za site rabotnici so posebni
dol`nosti i ovlastuvawa od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti
od denot na primenata na Zakonot za penziskoto i invalidskoto
327

osiguruvawe (1. 01. 1994 godina) i {to so ovoj zakon tie se staveni vo
ednakva, a ne vo neednakva pravna polo`ba.
8. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br. 87/
2009, pome|u drugoto, ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 28 st. 1 t. 8 i 9 od Zakonot za prosvetnata inspekcija ("SV RM," br.
52/2005 i 81/2008).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto. Faktot {to so Zakonot za
rabotnite odnosi, kako lex generalis, se ureduvaat rabotnite odnosi i
pravata i obvrskite na rabotnicite i rabotodava~ite, vo koja smisla i
odgovornosta na rabotnikot, ne pretstavuva pre~ka zakonodavecot vo
ramkite na svoite ustavni ovlastuvawa (~l. 68 st. 1 al.a 2 od Ustavot)
so drugi zakoni da douredi odredeni pra{awa, kako {to vpro~em e i
slu~ajot so predmetniot zakon i toa ne pretstavuva povreda na Ustavot.
Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot oceni deka se neosnovani navodite
vo inicijativata deka so osporenite zakonski odredbi so koi se
propi{uva ovlastuvawe za prosvetniot inspektor da predlo`i otstranuvawe
od rabotnoto mesto na nastavnik i drugi vraboteni vo vospitno-obrazovniot
proces vo slu~aite utvrdeni so ovoj zakon, se voveduval
dualizam vo zakonskata regulativa od oblasta na rabotnite odnosi,
vo delot za odgovornosta na rabotnikot, kako pra{awe koe bilo uredeno
so Zakonot za rabotnite odnosi, na edinstven i op{t na~in za site
vraboteni i rabotodava~i, poradi {to ne go postavi pra{aweto za soglasnosta
na ovie odredbi so ~len 32 stav 5 od Ustavot.
328
Sporno pravno pra{awe
- Dali so propi{uvaweto mo`nost za predvremeno penzionirawe
na ovlasteni slu`beni lica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti
koi navr{ile 40 godini penziski sta`, bez ogled na nivnata vozrast,
so pravo da steknat polna starosna penzija, kako reformska merka
koja }e se primenuva vo limitiran period od pet godini, se povreduvaat
pravoto na rabota na ovie lica i na~eloto na ednakvost na
gra|anite pred Ustavot i zakonite, odnosno pravoto na socijalna sigurnost
soglasno so na~eloto na socijalna pravednost.
Pravno mislewe
1. Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, vladeeweto na pravoto e
temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~l. 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija se
ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot
i zakonite se ednakvi.

Soglasno ~l. 32 st. 2 od Ustavot, sekomu, pod ednakvi uslovi, mu
e dostapno sekoe rabotno mesto. Soglasno st. 5 na istiot ~len, ostvaruvaweto
na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so
zakon i so kolektivni dogovori.
Spored ~l. 51 st. 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon.
Od sodr`inata na navedenite odredbi od Ustavot proizleguva
deka pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba, kako i pravata od penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe, kako del od socijalnoto osiguruvawe,
se ureduvaat so zakon i so kolektiven dogovor.
So Zakonot za vnatre{ni raboti se ureduvaat vnatre{nite raboti,
organizacijata i nadle`nosta na Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti (vo natamo{niot tekst: Ministerstvoto), kategoriite, statusot
i posebnite dol`nosti i ovlastuvawa na rabotnicite vo Ministerstvoto,
kontrolata na vr{eweto na rabotite na Ministerstvoto,
pravata i obvrskite od raboten odnos na rabotnicite vo Ministerstvoto,
dol`nostite na rabotnicite vo Ministerstvoto, materijalnata
odgovornost, odnosno nadomestokot na {teta i disciplinskata odgovornost
na rabotnicite vo Ministerstvoto ( ~l. 1).
Spored ~l. 2 na ovoj zakon, vnatre{ni raboti, vo smisla na ovoj
zakon se:
- ostvaruvawe na sistemot na javna i dr`avna bezbednost;
- spre~uvawe na nasilno urivawe na demokratskite institucii
utvrdeni so Ustavot na Republika Makedonija;
- za{tita na `ivotot, li~nata sigurnost i imotot na gra|anite;
- spre~uvawe na razgoruvawe na nacionalna, rasna ili verska
omraza i netrpelivost;
- spre~uvawe na vr{ewe krivi~ni dela i prekr{oci, otkrivawe
i fa}awe na nivnite storiteli i prezemawe na drugi so zakon opredeleni
merki za gonewe na storitelite na tie dela;
- gra|anski raboti i
- drugi raboti utvrdeni so ovoj i poseben zakon.
Soglasno ~l. 29 st. 1 od Zakonot, vo Ministerstvoto rabotnicite
imaat status na: ovlasteni slu`beni lica, soglasno so ovoj zakon;
dr`avni slu`benici, soglasno so Zakonot za dr`avnite slu`benici i
rabotnici, soglasno so Zakonot za rabotnite odnosi. Spored st. 2 na
ovoj ~len, ovlasteni slu`beni lica od st. 1 al. 1 na ovoj ~len se: ovlasteni
slu`beni lica za vr{ewe stru~ni ili gra|anski raboti; ovlasteni
slu`beni lica za bezbednost i kontrarazuznavawe i policiski
slu`benici.
Spored ~l. 31 od Zakonot, rabotnicite vo Ministerstvoto koi
se so status na ovlasteni slu`beni lica, imaat posebni dol`nosti i
ovlastuvawa, utvrdeni so ovoj i drug zakon, poradi vidot, slo`enosta i
te`inata na rabotata, kako i uslovite i na~inot na nejzinoto vr{ewe.
329

Soglasno ~l. 45 od ovoj zakon, pravata i obvrskite od rabotniot
odnos, rabotnicite vo Ministerstvoto gi ostvaruvaat soglasno so ovoj
zakon, Zakonot za policija, Zakonot za dr`avnite slu`benici, propisite
za rabotnite odnosi i Kolektivniot dogovor na Ministerstvoto.
Spored ~l. 129 od istiot zakon, na ovlasteno slu`beno lice vo
Ministerstvoto, mu se prekinuva dogovorot za vrabotuvawe koga gi
ispolnuva uslovite za ostvaruvawe na pravoto na penzija utvrdeni so
ovoj i poseben zakon.
Od analizata na navedenite zakonski odredbi i na Zakonot vo
celina, proizleguva deka zakonodavecot go uredil pra{aweto na posebni
dol`nosti i ovlastuvawa na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti,
kako nadle`en organ na dr`avnata uprava koj gi vr{i vnatre{nite
raboti utvrdeni so ovoj zakon, vo koja smisla gi utvrdil i pravata i
dol`nostite na ovlastenite slu`beni lica, kako rabotnici na Ministerstvoto
koi imaat posebni dol`nosti i ovlastuvawa, razli~ni od
rabotnite zada~i na drugite vraboteni vo Ministerstvoto.
Ponatamu, vo preodnite i zavr{nite odredbi na ovoj zakon, zakonodavecot
propi{al deka vo preodniot period vo traewe od pet godini,
smetano od denot na zapo~nuvaweto na primenata na ovoj ~len, Ministerstvoto
gi prekinuva dogovorite za vrabotuvawe na ovlastenite
slu`beni lica i na rabotnicite koi dopolnitelno se steknale so status
na ovlasteno slu`beno lice, po sila na zakon, so navr{uvawe na 40
godini penziski sta` na ovlastenoto slu`beno lice, bez ogled na negovite
godini na vozrast (~l. 162 st. 1). Starosna penzija na ovie lica
se utvrduva vo visina od 80% od prose~nata mese~na neto plata {to rabotnikot
ja ostvaril vo tekot na najpovolnite deset godini od penziskiot
sta` ( ~l. 162 st. 2). Spored ~l. 163 na istiot zakon, vo preodniot
period od ~l. 162 na ovoj zakon na rabotnikot koj steknal pravo na penzija
mu sleduva ednokraten nadomestok vo vid na otpremnina, vo visina
od pet prose~ni mese~ni neto plati ostvareni po rabotnik vo
Republika Makedonija, objavena do denot na isplatata.
Pri navedenata situacija se postavuva pra{aweto dali zakonodavecot
imal ustaven osnov vo Zakonot za vnatre{ni raboti, kako preodno,
vremeno re{enie koe }e trae odreden period od pet godini, da
propi{e prekinuvawe na raboten odnos po sila na zakon, poradi navr{en
penziski sta`, bez ogled na vozrasta na ovlastenoto slu`beno
lice, kako i dali mo`el da propi{e toa lice da stekne pravo na penzija,
bez ispolnuvawe na potrebnata starosna granica za ostvaruvawe
na ova pravo utvrdena kako uslov vo sistemot na penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe.
Vo odgovor na ova pra{awe smetame deka treba da se napravi
analiza na odredbite od Zakonot za rabotnite odnosi koi ja ureduvaat
materijata za prestanok na rabotniot odnos, kako i na odredbite od
Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe koi ja ureduvaat
materijata za steknuvawe na penzija kako pravo od raboten odnos.
330

Analizata na Zakonot za rabotnite odnosi poka`uva deka ovoj
zakon nema odredbi spored koi dogovorot za vrabotuvawe prestanuva
poradi ispolnuvawe na uslovi za penzija, tuku sodr`i odredbi za prekin
na dogovorot za rabota poradi vozrast na rabotnikot, odnosno
odredba spored koja rabotodava~ot go prekinuva dogovorot za vrabotuvawe
na rabotnikot koga rabotnikot }e napolni 64 godini vozrast
i 15 godini penziski sta` (~l. 104 st. 1) i odredba spored koja rabotodava~ot,
na barawe na rabotnikot od stavot 1 na ovoj ~len mo`e da mu
go prodol`i dogovorot za vrabotuvawe najmnogu do 65 godini vozrast,
dokolku so zakon poinaku ne e utvrdeno (~l. 104 st. 2).
Spored odredbite na Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe, osigurenikot steknuva pravo na starosna penzija koga }e
napolni 64 godini `ivot (ma`), odnosno 62 godini `ivot (`ena) i najmalku
15 godini penziski sta` (~l. 17 st. 1). Pritoa, Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe ima otstapuvawa od ovie op{ti
principi za steknuvawe na pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
za odredeni kategorii na rabotnici i toa osigurenici vo
odbranata, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Ministerstvoto za
nadvore{ni raboti, kazneno-popravnite i vospitno-popravnite domovi
(Glava IV. Steknuvawe i ostvaruvawe na pravata na opredeleni
kategorii osigurenici pod posebni uslovi, ~l. 94 - 109). Imeno, istite
mo`at pod popovolni, odnosno razli~ni uslovi od op{tite da ostvaruvaat
pravo na penzija i toa poradi specifi~nosta, te`inata na rabotnoto
mesto i uslovite pod koi gi izvr{uvaat rabotite i rabotnite
zada~i i obvrski. Taka, rabotnik na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti
koj ima najmalku 25 godini penziski od koi najmalku 15 godini
efektivno pominati na rabotni mesta za koi sta`ot na osiguruvawe se
smeta so zgolemeno traewe i 55 godini (ma`), odnosno 50 godini `ivot
(`ena), mo`e da ostvari pravo na starosna penzija, ako rabotniot
odnos mu prestane po potreba na slu`bata (~len 100). Na rabotnicite
od ~lenovite 100, 102 i 104 na ovoj zakon im se opredeluva starosna penzija
koja za 25 godini penziski sta` iznesuva 62,0% od penziskata
osnova za ma`, odnosno 65,6% od penziskata osnova za `ena i se zgolemuva
za po 1,2% od penziskata osnova za sekoja natamo{na navr{ena
godina do 40 godini penziski sta` (ma`), odnosno za po 1,44% od penziskata
osnova za sekoja natamo{na navr{ena godina do 35 godini penziski
sta` (`ena), taka {to starosnata penzija ne mo`e da iznesuva
pove}e od 80% od penziskata osnova (~l. 105).
Od navedenata zakonska regulativa proizleguva deka rabotodava~ot
}e go prekine dogovorot za rabota vo situacija koga rabotnikot
}e postigne vozrast od 64 godini, koja pak vozrast e uslov istiot da
mo`e da ostvari starosna penzija, dokolku ima najmalku 15 godini penziski
sta`. Toa vsu{nost zna~i deka rabotodava~ot ima zakonsko pravo,
no i obvrska da go prekine rabotniot odnos na licata koga }e ispolnat
uslovi za ostvaruvawe na starosna penzija, a najdocna do napol-
331

nuvawe 65 godini vozrast na rabotnikot, dokolku so zakon ne e poinaku
utvrdeno.
So osporenoto re{enie vo ~l. 162 od Zakonot za vnatre{ni raboti,
zakonodavecot opredeluva za opredelen period od pet godini po
primenata na ovoj ~len (od 1. 01. 2010 do 31. 12. 2014 godina), drug, razli~en
osnov za prestanok na dogovorot za vrabotuvawe na ovlastenite
slu`beni lica vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, koj ne e povrzan
so vozrasta na rabotnikot, tuku zavisi od ostvareniot penziski
sta`, koj pak ovozmo`uva steknuvawe pravo na predvremena penzija.
Spored obrazlo`enieto za donesuvawe na Zakonot za vnatre{ni raboti,
vakvoto zakonsko re{enie pretstavuva merka so koja treba da se postigne
namaluvawe na brojot na vrabotenite vo Ministerstvorto za
vnatre{ni raboti, vo duhot na reformite i dostignuvawe na prepora~aniot
soodnos na broj na gra|ani i broj na pripadnici na policijata,
imaj}i pradvid deka zaedni~kite standardi i principi na Evropskata
Unija, kako i evropskite preporaki vo odnos na dimenzioniraweto
na ~ove~kite resursi, predviduvale dostignuvawe na standardot
1:300 (eden policaec na trista `iteli), pri {to soglasno izvr-
{enite analizi vo Ministerstvorto za vnatre{ni raboti, utvrden bil
vkupen broj na vraboteni vo Ministerstvoto pogolem od predvidenite
standardi. Pritoa, se uka`uva deka namaluvaweto na brojot na vraboteni
so posebni uslovi za nivno penzionirawe, ne pretstavuvalo novina
vo na~inot na ostvaruvawe na navedenata cel. Imeno, so Zakonot
za slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija ("SV RM," br. 62/2002,
98/2002, 71/2003 i 112/2005), bile predvideni posebni uslovi za penzionirawe
na voenite stare{ini, vo nasoka na implementacija na reformite
vo Armijata na Republika Makedonija, soglasno standardite na
NATO. 3
3
Закон за служба во Армијата на Република Македонија (Службен весник
на Република Македонија” број 62/2002, 98/2002, 25/2003, 71/2003, 112/2005,
134/2007 и 6/2009)
Член 225
На професионален војник и воен старешина му престанува работниот однос
во Министерството за одбрана во следниве случаи ако:
. 8) исполни услови за пензија согласно со закон - со денот на доставување
на конечното решение за престанок на работниот однос и
Член 226-а
На воен старешина може да му престане работниот однос во Министерството
за одбрана и поради структурни промени во актот за формацијата на Армијата.
Структурни промени во актот за формацијата на Армијата се промени кои
се однесуваат на организационата поставеност на Армијата и кои предизвикуваат
укинување или трансформација на единицата, командата или штабот, бараат
332

Imaj}i go predvid iznesenoto, nesporno mo`e da se konstatira
deka sodr`inata na osporenata odredba od ~lenot 162 od Zakonot za
vnatre{nite raboti otstapuva od op{to utvrdenite principi za
prestanok na rabotniot odnos soglasno Zakonot za rabotnite odnosi i
za steknuvawe starosna penzija soglasno Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe.
промена на должностите или намалување на обемот на работата и укинување на
формациски места.
На воениот старешина, кој во рок од 60 дена од структурните промени во
актот за формацијата на Армијата извршени согласно со динамичкиот план за трансформација
на единиците, командите и штабовите на Армијата, нема да биде поставен
на формациско место согласно со одредбите на членовите 74, 75 или 76 став 1
точка 1 од овој закон или го одбие понуденото поставување, му престанува работниот
однос во Министерството за одбрана.
Во случај на престанок на работниот однос во смисла на ставот 3 на овој
член, Министерството за одбрана на воениот старешина му обезбедува едно од следниве
права:
- стекнување право на пензија под условите утврдени со овој закон, со
најмалку 25 години пензиски стаж, без оглед на возраста, доколку не исполнува
услови за старосна пензија;
Член 226-6
Висината на пензијата од членот 226-а став 4 алинеја 1 на овој закон се
утврдува во зависност од должината на исполнетиот пензиски стаж, со тоа што
пензиската основа во висина од 80%, се намалува за 1% за секоја година пензиски
стаж пократок од 40 години.
ЗАКОН за дополнување на Законот за служба во Армијата на Република
Македонија ("СV RM," бр. 71.2003 од 05.11.2003 година)
Член 4
Во преодниот период од денот на влегувањето во сила на овој закон до 31
декември 2007 година, воен старешина и цивилно лице на служба во Армијата
стекнува право на старосна пензија кога ќе наполни пензиски стаж 40 години (маж),
односно 35 години (жена), без оглед на возраста.
За исполнување на условите од ставот 1 на овој член се врши докуп на стаж,
најмногу до пет години.
Основицата за докуп на стаж се определува од платата исплатена
последниот месец пред остварување на правото на пензија и времето на
докупот на стаж, а средствата ги обезбедува Министерството за одбрана.
Поблиски прописи за начинот и постапката за докуп на стаж донесува
министерот за одбрана.
333

Postoeweto na Zakonot za rabotnite odnosi i na Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe, kako lex generalis, so koi se ureduvaat
rabotnite odnosi i pravata od oblasta na penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe, vo koja smisla se ureduva prekinuvaweto na dogovorot
za vrabotuvawe poradi vozrast i steknuvaweto na starosna penzija
kako edno od pravata vo sferata na penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe, smetame deka ne pretstavuva pre~ka zakonodavecot vo ramkite
na svoite ustavni ovlastuvawa (~l. 68 st. 1 al. 2 od Ustavot) so
drugi zakoni da douredi odredeni pra{awa od ovaa oblast, kako {to
vpro~em e i slu~ajot so predmetniot zakon i toa, samo po sebe, ne pretstavuva
povreda na ustavniot princip na ednakvost (~l. 9 od Ustavot)
ili na principot vladeewe na pravoto (~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot).
Sepak, posebnoto, razli~no ureduvawe na ovie pra{awa smetame
deka mora da se zasnova na opravdani pri~ini i da bide vo prifatliv
soodnos so op{tite principi na regulirawe na tie pra{awa vo soodvetnata
oblast, odnosno bez opravdan osnov da ne gi izdvojuva osigurenicite
od grupacijata na koja i pripa|aat, za da ne bi se dovela vo
pra{awe odredbata od ~l. 1 od Ustavot na Republika Makedonija so
koja Republika Makedonija e definirana kako demokratska i socijalna
dr`ava {to indirektno mo`e da se reflektira vrz ostanatite ustavni
principi ednakvost, vladeewe na pravoto i socijalna pravednost.
Vo ovaa smisla, posebniot osnov utvrden vo preodnite i zavr{-
nite odredbi na Zakonot za vnatre{ni raboti kako lex specialis so koj se
ureduvaat pra{awata na vnatre{nite raboti i pravata, obvrskite i
dol`nostite na ovlastenite slu`beni lica koi gi vr{at vnatre{nite
raboti, vo naredniot peroid od pet godini, za prekinuvawe na dogovorot
za vrabotuvawe na ovlastenite slu`beni lica vo Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti, koi navr{ile 40 godini penziski sta`, bez ogled
na vozrasta i mo`nosta istite da steknat polna penzija, smetame deka
ima svoja opravdanost vo potrebata da se sprovedat reformi vo Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti, koi podrazbiraat namaluvawe na
postojniot broj vraboteni so status na ovlasteni slu`beni lica, pri
{to dr`avata, pri propi{uvawe na ovaa merka, vodela gri`a za obezbeduvawe
na socijalna za{tita i socijalna sigurnost na ovie lica, soglasno
so na~eloto na socijalna pravednost.
Imeno, zakonodavecot ocenil kako opravdano, vo interes na
sproveduvaweto na potrebnite reformi vo Ministertsvoto za vnatre-
{ni raboti, koi nu`no baraat namaluvawe na brojot na vrabotenite vo
Ministerstvoto, no i vo interes na poedincite koi }e bidat opfateni
so takvata reforma, procesot na prekinuvaweto na rabotniot odnos na
ovie lica pred navr{uvawe na vozrast od 64 godini, po sila na zakon,
da go kompenzira so steknuvawe pravo na polna penzija, koja soodvetstvuva
na starosna penzija za 40 godini penziski sta`.
Dokaz deka zakonodavecot, pri propi{uvawe na navedenata reformska
merka vodel smetka za na~eloto na socijalnata pravednost e
334

faktot {to prestanokot na rabotniot odnos go uslovil da se odnesuva
samo za onaa kategorija ovlasteni slu`beni lica koi navr{ile 40 godini
penziski sta`, koj sta`, bez ogled na nivnata vozrast, }e im ovozmo`i
da ostvarat pravo na polna penzija, soodvetno na odredbite vo
Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe so koj se utvrduva
visinata na starosnata penzija. Imeno, spored ~l. 193-b od ovoj zakon,
visinata na starosnata penzija za osigurenicite od ~l. 11, 12 i 13 na
ovoj zakon koi bile opfateni vo zadol`itelno penzisko i invalidsko
osiguruvawe do 1. 09. 2001 godina i koi ne izbrale da se vklu~at vo zadol`itelno
kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe i imaat ispolnet
penziski sta` najmalku 15 godini se utvrduva od penziskata
osnova zavisno od dol`inata na penziskiot sta` i za 40 godini penziski
sta` iznesuva 80% od penziskata osnova. Toa zna~i deka zakonodavecot,
pri propi{uvaweto na posebnoto pravo utvrdeno vo Zakonot
za vnatre{ni raboti, koe e vremenski limitirano na period od pet godini,
vodel smetka utvrdenite uslovi da bidat vo prifatliv soodnos
so op{tite principi na regulirawe na vakvite prava, taka {to ovlastenite
slu`beni lica od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na koi
}e im prestane rabotniot odnos po sila na zakon zaradi toa {to imaat
navr{eno 40 godini penziski sta`, bez ogled na nivnata vozrast (logi-
~na pretpostavka e deka se pomladi od 64 godini) gi stava vo ramnopravna
polo`ba so drugite osigurenici vo sistemot na penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe koi isto taka ostvarile 40 godini penziski
sta`, no koi navr{ile 64 godini starost, taka {to i na ednite i na
drugite im ovozmo`uva ostvaruvawe na penzija vo ist, najvisok procent
od penziskata osnova.
Vo ista nasoka smetame deka treba da se ceni osporeniot ~l. 163
od Zakonot, koj propi{uva pravo na ednokraten nadomestok vo vid na
otpremnina, vo visina od pet prose~ni mese~ni neto plati ostvareni
po rabotnik vo Republika Makedonija, za licata koi }e bidat opfateni
so navedenata reformska merka, odnosno deka i ova re{enie e vo
funkcija na obezbeduvawe socijalna sigurnost soglasno so na~eloto na
socijalna pravednost i deka pretstavuva celina so prestanokot na vrabotuvaweto
po sila na zakon, so pravo na predvremeno penzionirawe,
kako merka so koja se obezbeduvaat reformite vo Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti, vo period od pet godini. Napomenuvame deka pravoto
na ispratnina pri zaminuvawe vo penzija za vrabotenite vo Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti, soglasno ~l. 87 st. 3 al. 3 od Kolektivniot
dogovor na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ("SV
RM," br. 8/1998, 12/2000, 2/2003,3/2004, 16/2006 i 21/2009) iznesuva trikraten
iznos od prose~nata mese~na plata vo stopanstvoto na Republikata
isplatena vo poslednite tri meseca, {to zna~i deka zakonodavecot
opredelil popovolna ispratnina za licata na koi }e im
prestane rabotniot odnos vrz osnova na ovoj zakon.
335

Pritoa, smetame deka e potrebno da se ima predvid deka zakonodavecot
i vo drugi slu~ai koga gi reguliral pra{awata na sproveduvawe
na reformski merki vo odredeni oblasti, koi nu`no baraat namaluvawe
na brojot na vrabotenite, predviduval sli~ni merki koi zna-
~at prekin na rabotniot odnos na lica opfateni so tie merki, i mo`nost
za ostvaruvawe na odredeni prava za tie lica, kako {to e pravoto
da steknat penzija, iako ne go ispolnuvaat uslovot da imaat 64 godini.
Takov e slu~ajot so merkite utvrdeni vo Zakonot za slu`ba vo Armijata
na Republika Makedonija, koj propi{uva prestanok na rabotniot
odnos na voenite stare{ini poradi strukturni promeni vo aktot za
formacija na Armijata, pri {to kako edna od merkite koi gi predvidel
zakonodavecot za licata na koi }e im prestane rabotniot odnos, e
mo`nosta istite da steknat pravo na penzija so najmalku 25 godini penziski
sta`, bez ogled na vozrasta (~l. 226-a), pri {to Ustavniot sud
ocenil deka toa pravo e vo funkcija na obezbeduvawe socijalna
sigurnost i ne go postavil pra{aweto za soglasnosta na ovaa odredba
so ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 32 st. 5 i ~l. 34 od Ustavot (Odluka U. br. 27/
2006).
Trgnuvaj}i od navedenoto, smetame deka zakonskata regulativa
vo osporenite odredbi od Glavata - Preodni i zavr{ni odredbi od
Zakonot za vnatre{ni raboti, koja ovozmo`uva predvremeno penzionirawe
na ovlastenite slu`beni lica, kako preodno re{enie koe }e
trae opredeleno vreme od pet godini, koe zakonodavecot ocenil deka e
opravdano za polesno sproveduvawe na reformskite procesi koi imaat
za cel podobruvawe na personalnata struktura vo Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti soglasno zaedni~kite standardi i principi na
Evropskata Unija za ~ove~kite resursi neophodni za funkcionirawe
na ova ministerstvo, ne mo`e osnovano da se dovede pod somnenie vo
odnos na soglasnosta so ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 9, ~l. 32, ~l. 34 i ~l. 51 od
Ustavot.
2. Me|utoa, pri analizata na zakonskoto re{enie od osporeniot
~l. 162 st. 2 od Zakonot, vo delot na opredeluvawe na penziskata osnova,
mo`e da se konstatira deka zakonodavecot otstapil od ovoj princip
pri utvrduvawe na penziskata osnova za presmetka na visinata na
penzijata vo posebniot zakon. Imeno, soglasno Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe, penziskata osnova se utvrduva od mese~niot
prosek na platite {to osigurenikot gi ostvaril za vreme na vkupnoto
traewe na osiguruvaweto, a najrano od 1. 01. 1970 godina (~l. 19
st. 1). Vo osporeniot ~l. 162 st. 2 od Zakonot za vnatre{ni raboti, penziskata
osnova pretstavuva prose~nata mese~na neto plata {to rabotnikot
ja ostvaril vo tekot na najpovolnite deset godini od penziskiot
sta`.
Smetame deka vakvoto re{enie na zakonodavecot mo`e osnovano
da se dovede pod somnenie vo odnos na soglasnosta so na~eloto na
ednakvost na gra|anite pred Ustavot i zakonite. Imeno, vakvoto re{-
336

enie vo Zakonot gi stava vo neednakva polo`ba ovlastenite slu`beni
lica na koi se odnesuva ova pravo vo odnos na drugite ovlasteni slu-
`beni lica koi }e prodol`at so rabota vo Ministerstvoto po istekot
na preodniot rok od pet godini i za koi penziskata osnova }e pretstavuva,
isto kako i za site drugi osigurenici, mese~niot prosek na
platite {to gi ostvarile za vreme na vkupnoto traewe na osiguruvaweto,
kako i vo odnos na ovlastenite slu`beni lica vo Armijata na
Republika Makedonija, vo Ministerstvoto za pravda, kazneno-popravnite
ustanovi i vospitno-popravnite domovi, za koi isto taka se
propi{ani razli~ni, popovolni uslovi za ostvaruvawe na pravoto na
starosna penzija, no za koi, isto kako i za ostanatite osigurenici vo
sistemot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, penziskata osnova
}e se utvrduva od mese~niot prosek na platite {to osigurenikot gi
ostvaril za vreme na vkupnoto traewe na osiguruvaweto. Smetame deka
so vakvata regulativa, zakonodavecot ima neednakov tretman {to e na
{teta na onie koi ne se opfateni so ovoj zakon.
Pravoto na ednakvost e eden od temelnite pravni principi utvrdeni
vo Ustavot na Republika Makedonija. Ova pravo opfa}a dva elementi,
i toa prvo, deka site gra|ani imaat pravo da bidat ednakvo tretirani
pred zakonite i vtoro, deka zakonot ednakvo se primenuva kon
site gra|ani od strana na dr`avnite organi. So drugi zborovi, pravoto
na ednakvost pred zakonot zna~i za{tita na gra|aninot od sekakov vid
na diskriminacija vo u`ivaweto na pravata, no i vo ostvaruvaweto na
obvrskite.
Od analizata na navedenata ustavna odredba proizleguva deka
ustavnoto na~elo na ednakvost go obvrzuva zakonodavecot vo ureduvaweto
na odnosite na~eloto na ednakvost da go sogleda na konkreten, a
ne na apstrakten na~in preku praviloto deka so ednakvite ednakvo
treba da se postapuva, a so neednakvite neednakvo.
Ottuka, imaj}i go predvid iznesenoto, smetame deka so osporeniot
~l. 162 st. 2 vo delot "od prose~nata mese~na neto plata {to
rabotnikot ja ostvaril vo tekot na najpovolnite deset godini od penziskiot
sta`" zakonodavecot utvrdil poinakov osnov za utvrduvawe na
visinata na penzijata, razli~en od osnovot koj va`i za site drugi osigurenici
vo sistemot na penziskoto i inavalidskoto osiguruvawe, koj
zna~i steknuvawe na prava pod privilegirani uslovi samo za odredena
kategorija ovlasteni slu`beni lica, a ne za site ovlasteni slu`beni
lica koi se vo ista op{testvena polo`ba ili za site gra|ani, bez za
toa da postojat opravdani osnovi, so {to zakonodavecot gi stavil gra-
|anite vo neednakva polo`ba, {to vodi do povreda na na~eloto na
vladeewe na pravoto i pretstavuva povreda na ~lenot 9 od Ustavot na
Republika Makedonija.
3. Navodite vo tretopodnesenata inicijativa spored koi pripadnicite
na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti se penzionirale po
tri razli~ni zakoni - Zakonot za penziskoto i inavalidsko osiguruva-
337

we koj va`el pred donesuvaweto na sega va`e~kiot zakon, po sega va`e~kiot
Zakon za penziskoto i inavalidskoto osiguruvawe i po sega doneseniot
Zakon za vnatre{ni raboti, koi imale razli~ni re{enija vo
odnos na opredeluvaweto na penziskata osnova i ispratninata, {to neopravdano
gi stavalo vo neednakva polo`ba iako site rabotele vo isto
Ministerstvo, na isti ili sli~ni raboti i zada~i, smetame deka se neosnovani.
Imeno, smetame deka vo konkretniot slu~aj ne mo`e da stane
zbor za neednakvost bidej}i navedenite osigurenici pravoto na penzija
go ostvarile ili treba da go ostvaruvaat vrz osnova na tri razli~ni
pravni re`imi, a od aspekt na na~eloto na ednakvost, smetame deka
pravo na zakonodavecot e da go ureduva re`imot na penziskoto i inavalidskoto
osiguruvawe, vo zavisnst od finansiskite mo`nosti i potrebi
na dr`avata, pri {to bitno e sekoj od tie re`imi, vo vreme na negovoto
va`awe, ednakvo da se odnesuva za site osigurenici koi se nao-
|aat vo ista pravna polo`ba, {to e i slu~aj so navedenite zakoni.
4. Soglasno ~l. 110 od Ustavot, Ustavniot sud e nadle`en da
odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta na
drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i so zakonite.
Navodite vo prvopodnesenata inicijativa za me|usebna protivre~nost
na odredbi od istiot zakon (~l. 45 vo odnos na ~l. 162 od Zakonot
za vnatre{ni raboti), pretstavuva barawe za me|usebna ocena na
usoglasenosta na odredbi od ist zakon, {to izleguva nadvor od nadle`nostite
na Ustavniot sud utvrdeni so ~l. 110 od Ustavot.
Navodite vo vtoropodnesenata inicijativa za konkretno barawe
na soglasnosta na ~l. 162 st. 2 od Zakonot za vnatre{ni raboti so
~l. 104 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, pretstavuva
barawe za me|usebna soglasnost na dva zakona, {to isto taka ne
spa|a vo nadle`nost na Ustavniot sud.
Vrz osnova na navedenoto, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe.
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l.
162 st. 2 vo delot: "vo tekot na najpovolnite deset godini od penziskiot
sta`" od Zakoniot za vnatre{ni raboti ("SV RM," br. 92/2009).
3. Sudot da go zapre izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili
dejstvija prezemeni vrz osnova na osporenata odredba ozna~ena vo t. 2
od ovoj predlog.
4. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 163 i ~l. 162 st. 1 i st. 2 vo delot: "starosnata penzija od st. 1 na
ovoj ~len se utvrduva vo visina od 80%" od Zakonot ozna~en vo t. 2 na
ovoj predlog.
5. Sudot da ja otfrli inicijativata za baraweto ocena na soglasnosta
na ~l. 45 vo odnos na ~l. 162 od Zakonot za vnatre{ni raboti,
kako i inicijativata za ocena na soglasnosta na ~l. 162 st. 2 od Zako-
338

not za vnatre{ni raboti so ~l. 104 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe.
*
Na Sednicata od 2. 12. 2009 vo raspravata po ovoj predmet u~estvuvaa
samo dvajca sudii so navodni argumenti protiv predlogot od
Referatot: Liljana Ingilizova i Gzime Starova. So ogled na toa {to
ne navedoa nitu eden vistinski argument protiv mojot predlog
("zakonodavecot mo`el da najde drug na~in da ja sprovede ovaa
reforma" - Ingilizova) se prejde na glasawe. Jas ostanav na predlogot
vo celina i pretsedatelot kako takov go postavi na glasawe.
Rezultatot od glasaweto be{e 5:4 protiv mojot predlog (protiv glasaa:
G. Starova, Q. I. Ristova, N. D. Gaber, I. Darli{ta i I. Spirovski).
Po ovaa Sudot saka{e da prejde na poedine~no glasawe so koe
kako sudija izvestitel ne se soglasiv i rekov deka }e ja napu{tam sednicata
ako taka se glasa. Toa i se slu~i. Potoa, vo moe otsustvo Sudot
go ukinaa vo celost ~l. 162 od Zakonot so {to poka`a deka mi go odzema
predmetot (se glasa{e po moj predmet vo moe otsustvo bez da mi se
dade mo`nost jas da gi formuliram (preformuliram) predlozite i na
niv da se dadat predlozi-amandmani od strana na drugite sudii).
Na 7. 12. 2009 (na Kolegium na Sudot, I. Darli{ta ne prifati
toj da bide noviot sudija izvestitel po predmetot, no toa bez problem
go stori Ingilizova).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 1 i ~len 71 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br.70/1992), na sednicata odr`ana na 2
dekemvri 2009 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len
162 od Zakonot za vnatre{ni raboti ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija." br. 92/2009).
2. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 163 od Zakonot ozna~en vo to~ka 1 na ova re{enie.
3. SE OTFRLA inicijativata za ocena na soglasnosta na ~len
45 vo odnos na ~len 162 od Zakonot za vnatre{ni raboti, kako i inicijativata
za ocena na soglasnosta na ~len 162 stav 2 od Zakonot za
vnatre{ni raboti so ~len 104 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe.
4. SE ZAPIRA izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija
prezemeni vrz osnova na osporenata odredba ozna~ena vo to~ka 1
od ova re{enie.
339

5. Krste Krajovski i drugi, preku polnomo{nik advokat Aleksandar
Pr~evski od Bitola; Petko Burliovski od Bitola, Slav~o Markovski
od s. Kravari i Zoran Gi~evski od Bitola, kako i Dobrivoj
Todorovski od Ki~evo, [aban Abdiu od s. Zajas i 12 drugi podnositeli
od Ki~evo, na Ustavniot sud na Republika Makedonija mu podnesoa
inicijativi za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
odredbite od Zakonot ozna~en vo to~ka 1 od ova re{enie.
- Spored navodite vo inicijativata podnesena preku advokatot
Aleksandar Pr~evski, osnovano se postavuvalo pra{aweto za soglasnosta
na osporenite odredbi od Zakonot so ~len 9, ~len 32 stavovite 1,
2 i 5, ~len 34 i ~len 51 od Ustavot. Imeno, nedvosmisleno proizleguvalo
deka pri donesuvawe na osporenite odredbi, zakonodavecot ne
propi{al ednakva pravna polo`ba za gra|anite vo odnos na na~inot na
ureduvawe na pra{awata vo vrska so ostvaruvaweto na pravata, obvrskite
i odgovornostite na rabotnikot i rabotodava~ot koi proizleguvaat
od rabotniot odnos, negovoto zasnovawe i prestanok, {to bila negova
ustavna obvrska.
Spored ~len 45 od Zakonot za vnatre{ni raboti, pravata i obvrskite
od rabotniot odnos, vrabotenite vo Ministerstvoto za vnatre-
{ni raboti gi ostvaruvale soglasno so ovoj zakon, Zakonot za policija,
Zakonot za dr`avnite slu`benici, propisite za rabotnite odnosi
i Kolektivniot dogovor na Ministerstvoto. Navedenata odredba
bila smestena vo Glava 6 od Zakonot, koja nosi naslov "Rabotni odnosi,"
vo koja bile uredeni pra{awata za zasnovawe na raboten odnos,
obukata na rabotnicite vo Ministerstvoto, nadomestocite na ime plata,
rasporeduvaweto, unapreduvaweto i drugi pra{awa od ovaa oblast,
za da vo to~ka 11 od istata glava koja nosi naslov "Prekinuvawe na dogovor
za vrabotuvawe“, so edna odredba iska`ana vo ~len 129 bilo regulirano
pra{aweto za prekinuvawe na dogovorot za vrabotuvawe na
na~in {to na ovlastenoto slu`beni lice vo Ministerstvoto mu se
prekinuval dogovorot za vrabotuvawe koga gi ispolnuva uslovite za
ostvaruvawe na pravoto na penzija utvrdeno so ovoj i poseben zakon.
Analiziraj}i ja ovaa odredba, mo`elo da se zaklu~i deka intencijata
na zakonodavecot bila naso~ena kon utvrduvawe na propisite so koi }e
se regulira pra{aweto za steknuvawe so pravo na penzija, kako pravo
koe proizleguva od rabotniot odnos, zagarantirano so Ustavot i drugite
propisi {to ja reguliraat ovaa materija. Ako se imala predvid navedenata
odredba, so sigurnost mo`elo da se konstatira deka osporenite
odredbi od Zakonot iako regulirale ista materija, bile protivre~ni
kako po odnos na nivnata sodr`ina, taka i po odnos na nivnata
primena vo ostvaruvaweto na ovie prava na rabotnicite. Ova dotolku
pove}e, {to vo ovaa glava na Zakonot (Glava 6) ostanuvalo neregulirano
pra{aweto na steknuvawe so pravoto na penzija, odnosno pra{aweto
za prekinuvawe na dogovorot za rabota poradi ispolnuvawe na
uslovi na penzija, {to ka`uvalo deka vo vrska so ova pra{awe, kako
340

{to upatuval i samiot ~len 45 od Zakonot, }e bile primeneti odredbite
od Zakonot za rabotnite odnosi, odnosno ~len 104 od Zakonot za
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za rabotnite odnosi ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija“ br. 106/2008). Ova osobeno zatoa {to
vo drugite propisi navedeni vo ~lenot 45 od Zakonot za vnatre{ni raboti,
osven vo Zakonot za rabotnite odnosi, ova pra{awe ne bilo regulirano,
a osporenite odredbi od Zakonot ne pretstavuvale materijalni
odredbi od tekstot na Zakonot i kako takvi - preodni i zavr{ni
odredbi, mo`ele da reguliraat samo pra{awa vo vrska so sproveduvaweto
na materijalnite odredbi od istiot zakon. Vpro~em, kade i da
bile staveni, osporenite odredbi ne bile vo soglasnost so na~eloto na
ednakvost na gra|anite i na~eloto na dostapnost na sekoe rabotno
mesto, sekomu pod ednakvi uslovi.
Osporenata odredba so koja edna grupa na vraboteni bile staveni
vo ponepovolna polo`ba vo odnos na drugite rabotnici, imala
karakter na diskriminatorska odredba, kako po odnos na pravoto na
vrabotuvawe, taka i po odnos na svojstvoto na rabotnici vo Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti. Ne mo`elo da se prifati deka vaka utvrdenoto
pravo za steknuvawe so pravo na penzija bilo vo korist na grupata
vraboteni pri Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na koi bi im
prestanal rabotniot odnos po ovoj osnov, tuku naprotiv ova pravo mo-
`elo i bilo nu`no da se prifati samo kako pravo koe bilo na {teta
na ovaa grupa vraboteni. Sosema razli~no bilo pra{aweto dokolku
primenata na vaka donesenite odredbi bi bila po sloboden izbor na
vrabotenite koi bi bile zasegnati so istite.
Poradi napred navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na navedenite odredbi i da gi poni{ti.
- Spored navodite vo vtoropodnesenata inicijativa od strana
na Petko Burliovski od Bitola, Slav~o Markovski od s. Kravari i
Zoran Gi~evski od Bitola, so Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe, me|u drugoto, se regulirale i uslovite za ostvaruvawe na
penzija na site kategorii gra|ani vo Republika Makedonija i ovoj zakon
ne sodr`el odredbi so koi se dava mo`nost so drug zakon, za odredeni
kategorii na gra|ani, poinaku da se reguliraat uslovite za ostvaruvawe
pravo na penzija. Spored toa, ostanatite zakoni vo Republika
Makedonija ne smeele da sodr`at odredbi so koi im se namaluvaat
ili skratuvaat pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
na vrabotenite vo Republika Makedonija.
Soglasno ~lenovite 102, 103, 104 i 107 od Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe, bile utvrdeni uslovite za ostvaruvawe
pravo na penzija na ovlastenite rabotnici vo Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti, kazneno popravnite ustanovi i vospitni domovi, koja
kategorija vraboteni soglasno rabotnoto mesto koe go izvr{uva rabo-
341

tnikot, ima pravo na sta` so zgolemeno traewe 12 meseci da se smetaat
kako 16 meseci sta` na osiguruvawe.
Vo dosega{nite zakoni za vnatre{nite raboti, ovaa materija
voop{to ne bila regulirana, tuku bila regulirana samo so Zakonot za
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
So noviot Zakon za vnatre{ni raboti, koj e predmet na ovaa
inicijativa, se javuvala neednakvost na gra|anite, odnosno na vrabotenite
vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti so ostanatite ovlasteni
lica vo prethodno navedenite ustanovi vo smisla na ostvaruvawe
na pravoto na penzija, zatoa {to spored osporeniot ~len 162 stav 1 od
Zakonot, vo periodot od pet godini smetano od denot na zapo~nuvawe
na primenata na ovoj ~len, Ministerstvoto gi prekinuvalo dogovorite
za vrabotuvawe na ovlastenite slu`beni lica i na rabotnicite koi
dopolnitelno se steknale so status na ovlasteno slu`ben lice, po sila
na zakon, so navr{uvawe na 40 godini penziski sta`, bez ogled na godinite
na vozrast.
Vakvata odredba bila vo sprotivnost so ~lenovite 102, 103, 104
i 107 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe i se javuvala
neednakvost kako pome|u ovlastenite lica vraboteni vo Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti, taka i so ostanatite gra|ani vo Republika
Makedonija, ostanatite lica vraboteni vo Ministeratvoto za
pravda, vo kazneno popravnite ustanovi i vo vospitno popravnite domovi.
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da se proiznese
za soglasnosta na ~len 162 stav 1 od Zakonot so ~len 9 od Ustavot, osobeno
{to ovaa odredba (neustavna za podnositelite) }e se primenuvala
pet godini, a po istekot na ovoj period, Zakonot }e bil ustaven, {to
bilo anomalija na na{eto zakonodavstvo.
Isto taka, se predlaga da se oceni ~lenot 162 stav 2 od Zakonot
vo odnos na ~len 104 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
- Spored navodite vo treto podnesenata inicijativa od Dobrivoj
Todorovski i drugi 13 lica, podnositelite na ovaa inicijativa
bile porane{ni rabotnici na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti –
Oddelenie za vnatre{ni raboti vo Ki~evo i bile penzionirani spored
odredbite na ~len 135 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 80/1993,
3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997 i 24/2000). Penziskata osnova za odreduvawe
na penzijata im bila presmetana soglasno ~lenovite 19-32 od ovoj
zakon ili presmetan im bil prosek od 40 godini nanazad i dobile minimalni
penzii i 2 otpremnini so koi penzii edvaj pre`ivuvale vo
uslovi na ekonomska kriza i enormno zgolemuvawe na tro{ocite za
`ivot.
Prethodno, site pripadnici na Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti koi gi ispolnuvale uslovite bile penzionirani po odredbite
342

na prethodniot zakon, bile penzionirani so ednogodi{en prosek i dobile
mnogu visoki penzii i za razlika od niv, podnositelite na inicijativata
bile napolno obespraveni, bidej}i pred Ustavot i pred zakonite
ne bile ednakvi.
So novodoneseniot Zakon za vnatre{ni raboti i osporenite
~lenovi 162 i 163 od istiot, tie bile o{teteni vo sekoj pogled, bidej}i
oti{le vo penzija so prosek od 40 godini nanazad i so 2 plati otpremnina,
a novite penzioneri }e odele so osnovica od 80% od prose~nata
mese~na neto plata {to rabotnikot ja ostvaril vo tekot na najpovolnite
10 godini penziski sta` i so otpremnina od 5 prose~ni neto plati.
Site tri nabroeni kategorii na penzioneri pla}ale pridonesi za
penzisko i invalidsko osiguruvawe kolku {to predviduval zakonot, a
sega se javuvale tri kategorii na penzii koe ne{to podnositelite na
inicijativata smetaat deka bilo protivustavno i protivzakonito.
Osporenite ~lenovi 162 i 163 od Zakonot ne bile vo soglasnost
so ~len 8 alineja 3 od Ustavot, zatoa {to pri penzioniraweto na rabotnicite
na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti nemalo vladeewe
na pravoto, bidej}e se penzionirale so tri razli~ni zakona i razli~na
visina na otpremnina.
Isto taka, ovoj specijalno donesen zakon bil sprotiven na ~len
9 Ustavot, spored koj gra|anite na Republika Makedonija se ednakvi vo
slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto
i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe,
imotnata i op{testvenata polo`ba.
Poradi navedenoto se predlaga Ustavniot sud da povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na osporeniot zakon i da gi poni{ti
~lenovite 162 i 163 od istiot. Dokolku nivnata inicijativa bide otfrlena,
napomenuvaat deka }e bidat prinudeni pravdata da ja baraat
pred me|unarodniot sud vo Strazbur.
6. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 162 stav 1 od Zakonot
za vnatre{ni raboti, vo preodniot period vo traewe od pet
godini, smetano od denot na zapo~nuvaweto na primenata na ovoj ~len,
Ministerstvoto gi prekinuva dogovorite za vrabotuvawe na ovlastenite
slu`beni lica i na rabotnicite koi dopolnitelno se steknale so
status na ovlasteno slu`beno lice, po sila na zakon, so navr{uvawe na
40 godini penziski sta` na ovlastenoto slu`beno lice, bez ogled na
negovite godini na vozrast. Spored stav 2 na istiot ~len, starosnata
penzija od stavot 1 na ovoj ~len se utvrduva vo visina od 80% od prose~nata
mese~na neto plata {to rabotnikot ja ostvaril vo tekot na
najpovolnite deset godini od penziskiot sta`.
Spored ~len 163 od istiot zakon, vo preodniot period od ~lenot
162 na ovoj zakon na rabotnikot koj steknal pravo na penzija mu
sleduva ednokraten nadomestok vo vid na otpremnina, vo visina od pet
prose~ni mese~ni neto plati ostvareni po rabotnik vo Republika Makedonija,
objavena do denot na isplatata.
343

7. Soglasno ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, vladeeweto na
pravoto e temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~len 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot
i zakonite se ednakvi.
Soglasno ~len 32 stav 2 od Ustavot, sekomu, pod ednakvi uslovi,
mu e dostapno sekoe rabotno mesto. Soglasno stav 5 na istiot ~len,
ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat
so zakon i so kolektivni dogovori.
Spored ~len 51 stav 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija
zakonite mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi
so Ustavot i so zakon.
Od sodr`inata na navedenite odredbi od Ustavot proizleguva
deka pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba, kako i pravata od penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe, kako del od socijalnoto osiguruvawe,
se ureduvaat so zakon i so kolektiven dogovor.
So Zakonot za vnatre{ni raboti se ureduvaat vnatre{nite raboti,
organizacijata i nadle`nosta na Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti (vo natamo{niot tekst: Ministerstvoto), kategoriite, statusot
i posebnite dol`nosti i ovlastuvawa na rabotnicite vo Ministerstvoto,
kontrolata na vr{eweto na rabotite na Ministerstvoto,
pravata i obvrskite od raboten odnos na rabotnicite vo Ministerstvoto,
dol`nostite na rabotnicite vo Ministerstvoto, materijalnata
odgovornost, odnosno nadomestokot na {teta i disciplinskata
odgovornost na rabotnicite vo Ministerstvoto (~len 1).
Spored ~len 2 na ovoj zakon, vnatre{ni raboti, vo smisla na
ovoj zakon se:
- ostvaruvawe na sistemot na javna i dr`avna bezbednost;
- spre~uvawe na nasilno urivawe na demokratskite institucii
utvrdeni so Ustavot na Republika Makedonija;
- za{tita na `ivotot, li~nata sigurnost i imotot na gra|anite;
- spre~uvawe na razgoruvawe na nacionalna, rasna ili verska
omraza i
netrpelivost;
- spre~uvawe na vr{ewe krivi~ni dela i prekr{oci, otkrivawe
i fa}awe na nivnite storiteli i prezemawe na drugi so zakon opredeleni
merki za gonewe na storitelite na tie dela;
- gra|anski raboti i
- drugi raboti utvrdeni so ovoj i poseben zakon.
Soglasno ~len 29 stav 1 od Zakonot, vo Ministerstvoto rabotnicite
imaat status na: ovlasteni slu`beni lica, soglasno so ovoj
zakon; dr`avni slu`benici, soglasno so Zakonot za dr`avnite slu-
344

`benici i rabotnici, soglasno so Zakonot za rabotnite odnosi. Spored
stav 2 na ovoj ~len, ovlasteni slu`beni lica od stavot 1 alineja 1
na ovoj ~len se: ovlasteni slu`beni lica za vr{ewe stru~ni ili gra-
|anski raboti; ovlasteni slu`beni lica za bezbednost i kontrarazuznavawe
i policiski slu`benici.
Spored ~len 31 od Zakonot, rabotnicite vo Ministerstvoto
koi se so status na ovlasteni slu`beni lica, imaat posebni dol`nosti
i ovlastuvawa, utvrdeni so ovoj i drug zakon, poradi vidot, slo`enosta
i te`inata na rabotata, kako i uslovite i na~inot na nejzinoto
vr{ewe.
Soglasno ~len 45 od ovoj zakon, pravata i obvrskite od rabotniot
odnos, rabotnicite vo Ministerstvoto gi ostvaruvaat soglasno
so ovoj zakon, Zakonot za policija, Zakonot za dr`avnite slu`benici,
propisite za rabotnite odnosi i Kolektivniot dogovor na Ministerstvoto.
Spored ~len 129 od istiot zakon, na ovlasteno slu`beno lice
vo Ministerstvoto, mu se prekinuva dogovorot za vrabotuvawe koga gi
ispolnuva uslovite za ostvaruvawe na pravoto na penzija utvrdeni so
ovoj i poseben zakon.
Od analizata na navedenite zakonski odredbi i na Zakonot vo
celina, proizleguva deka zakonodavecot go uredil pra{aweto na posebni
dol`nosti i ovlastuvawa na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti,
kako nadle`en organ na dr`avnata uprava koj gi vr{i vnatre{nite
raboti utvrdeni so ovoj zakon, vo koja smisla gi utvrdil i pravata i
dol`nostite na ovlastenite slu`beni lica, kako rabotnici na Ministerstvoto
koi imaat posebni dol`nosti i ovlastuvawa, razli~ni od
rabotnite zada~i na drugite vraboteni vo Ministerstvoto.
Ponatamu, vo preodnite i zavr{nite odredbi na ovoj zakon, zakonodavecot
propi{al deka vo preodniot period vo traewe od pet godini,
smetano od denot na zapo~nuvaweto na primenata na ovoj ~len,
Ministerstvoto gi prekinuva dogovorite za vrabotuvawe na ovlastenite
slu`beni lica i na rabotnicite koi dopolnitelno se steknale
so status na ovlasteno slu`beno lice, po sila na zakon, so navr{uvawe
na 40 godini penziski sta` na ovlastenoto slu`beno lice, bez ogled na
negovite godini na vozrast (~len 162 stav 1). Starosna penzija na ovie
lica se utvrduva vo visina od 80% od prose~nata mese~na neto plata
{to rabotnikot ja ostvaril vo tekot na najpovolnite deset godini od
penziskiot sta` ( ~len 162 stav 2).
Pri navedenata situacija se postavuva pra{aweto - dali so propi{uvaweto
mo`nost za predvremeno penzionirawe na ovlasteni slu-
`beni lica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti koi navr{ile 40
godini penziski sta`, bez ogled na nivnata vozrast, so pravo da steknat
polna starosna penzija, kako reformska merka koja }e se primenuva
vo limitiran period od pet godini, se povreduva na~eloto na
ednakvost na gra|anite pred Ustavot i zakonite.
345

Vo odgovor na ova pra{awe, Sudot gi ima{e predvid odredbite
od Zakonot za rabotnite odnosi koi ja ureduvaat materijata za prestanok
na rabotniot odnos, kako i odredbite od Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe koi ja ureduvaat materijata za steknuvawe
na penzija kako pravo od raboten odnos.
Sudot utvrdi deka Zakonot za rabotnite odnosi ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija“ br. 62/2005, 106/2008, 161/2008 i 114/
2009) nema odredbi spored koi dogovorot za vrabotuvawe prestanuva
poradi ispolnuvawe na uslovi za penzija, tuku sodr`i odredbi za prekin
na dogovorot za rabota poradi vozrast na rabotnikot, odnosno
odredba spored koja rabotodava~ot go prekinuva dogovorot za vrabotuvawe
na rabotnikot koga rabotnikot }e napolni 64 godini vozrast i
15 godini penziski sta` (~len 104 stav 1) i odredba spored koja rabotodava~ot,
na barawe na rabotnikot od stavot 1 na ovoj ~len mo`e da mu
go prodol`i dogovorot za vrabotuvawe najmnogu do 65 godini vozrast,
dokolku so zakon poinaku ne e utvrdeno (~len 104 stav 2).
Spored odredbite na Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 80/1993,
3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/
2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005 , 70/2006, 153/07, 152/2008, 161/2008 i 81/
2009), osigurenikot steknuva pravo na starosna penzija koga }e napolni
64 godini `ivot (ma`), odnosno 62 godini `ivot (`ena) i najmalku
15 godini penziski sta` (~len 17 stav 1). Pritoa, Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe ima otstapuvawa od ovie op{ti
principi za steknuvawe na pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
za odredeni kategorii na rabotnici i toa osigurenici vo
odbranata, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Ministerstvoto za
nadvore{ni raboti, kazneno-popravnite i vospitno-popravnite domovi
(Glava IV. Steknuvawe i ostvaruvawe na pravata na opredeleni kategorii
osigurenici pod posebni uslovi, ~lenovi 94 - 109). Imeno, istite
mo`at pod popovolni, odnosno razli~ni uslovi od op{tite da ostvaruvaat
pravo na penzija i toa poradi specifi~nosta, te`inata na rabotnoto
mesto i uslovite pod koi gi izvr{uvaat rabotite i rabotnite
zada~i i obvrski. Taka, rabotnik na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti
koj ima najmalku 25 godini penziski od koi najmalku 15 godini
efektivno pominati na rabotni mesta za koi sta`ot na osiguruvawe se
smeta so zgolemeno traewe i 55 godini (ma`), odnosno 50 godini `ivot
(`ena), mo`e da ostvari pravo na starosna penzija, ako rabotniot
odnos mu prestane po potreba na slu`bata (~len 100). Na rabotnicite
od ~lenovite 100, 102 i 104 na ovoj zakon im se opredeluva starosna penzija
koja za 25 godini penziski sta` iznesuva 62,0% od penziskata
osnova za ma`, odnosno 65,6% od penziskata osnova za `ena i se zgolemuva
za po 1,2% od penziskata osnova za sekoja natamo{na navr{ena
godina do 40 godini penziski sta` (ma`), odnosno za po 1,44% od penziskata
osnova za sekoja natamo{na navr{ena godina do 35 godini pen-
346

ziski sta` (`ena), taka {to starosnata penzija ne mo`e da iznesuva
pove}e od 80% od penziskata osnova (~len 105).
Od navedenata zakonska regulativa proizleguva deka rabotodava~ot
}e go prekine dogovorot za rabota vo situacija koga rabotnikot
}e postigne vozrast od 64 godini, koja pak vozrast e uslov istiot da
mo`e da ostvari starosna penzija, dokolku ima najmalku 15 godini penziski
sta`. Toa vsu{nost zna~i deka rabotodava~ot ima zakonsko
pravo, no i obvrska da go prekine rabotniot odnos na licata koga }e
ispolnat uslovi za ostvaruvawe na starosna penzija, a najdocna do napolnuvawe
65 godini vozrast na rabotnikot, dokolku so zakon ne e poinaku
utvrdeno.
So osporenoto re{enie vo ~len 162 od Zakonot za vnatre{ni
raboti, zakonodavecot opredeluva za opredelen period od pet godini
po primenata na ovoj ~len (od 1 januari 2010 do 31 dekemvri 2014 godina),
drug, razli~en osnov za prestanok na dogovorot za vrabotuvawe na
ovlastenite slu`beni lica vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti,
koj ne e povrzan so vozrasta na rabotnikot, tuku zavisi od ostvareniot
penziski sta`. Spored obrazlo`enieto za donesuvawe na Zakonot za
vnatre{ni raboti, vakvoto zakonsko re{enie pretstavuva merka so
koja treba da se postigne namaluvawe na brojot na vrabotenite vo Ministerstvorto
za vnatre{ni raboti, vo duhot na reformite i dostignuvawe
na prepora~aniot soodnos na broj na gra|ani i broj na pripadnici
na policijata, imaj}i pradvid deka zaedni~kite standardi i principi
na Evropskata Unija, kako i evropskite preporaki vo odnos na
dimenzioniraweto na ~ove~kite resursi, predviduvale dostignuvawe
na standardot 1:300 (eden policaec na trista `iteli), pri {to soglasno
izvr{enite analizi vo Ministerstvorto za vnatre{ni raboti,
utvrden bil vkupen broj na vraboteni vo Ministerstvoto pogolem od
predvidenite standardi. Pritoa, se uka`uva deka namaluvaweto na
brojot na vraboteni so posebni uslovi za nivno penzionirawe, ne pretstavuvalo
novina vo na~inot na ostvaruvawe na navedenata cel. Imeno,
so Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija, br. 62/2002, 98/2002, 71/2003 i 112/
2005), bile predvideni posebni uslovi za penzionirawe na voenite stare{ini,
vo nasoka na implementacija na reformite vo Armijata na
Republika Makedonija, soglasno standardite na NATO.
Imaj}i go predvid iznesenoto, Sudot konstatira deka sodr`inata
na osporenata odredba od ~lenot 162 od Zakonot za vnatre{nite
raboti otstapuva od op{to utvrdenite principi za prestanok na rabotniot
odnos soglasno Zakonot za rabotnite odnosi i za steknuvawe starosna
penzija soglasno Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
Postoeweto na Zakonot za rabotnite odnosi i na Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe, kako lex generalis, so koi se ureduvaat
rabotnite odnosi i pravata od oblasta na penziskoto i inval-
347

idskoto osiguruvawe, vo koja smisla se ureduva prekinuvaweto na dogovorot
za vrabotuvawe poradi vozrast i steknuvaweto na starosna penzija
kako edno od pravata vo sferata na penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe, spored Sudot, ne pretstavuva pre~ka zakonodavecot vo
ramkite na svoite ustavni ovlastuvawa (~len 68 stav 1 alineja 2 od
Ustavot) so drugi zakoni da douredi odredeni pra{awa od ovaa oblast,
i toa, samo po sebe, ne pretstavuva povreda na ustavniot princip na
ednakvost (~len 9 od Ustavot) i na principot vladeewe na pravoto
(~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot).
Sepak, posebnoto, razli~no ureduvawe, odnosno doureduvawe na
ovie pra{awa, spored Sudot, mora da se zasnova na opravdani pri~ini
i da bide vo prifatliv soodnos so op{tite principi na regulirawe na
tie pra{awa vo soodvetnata oblast, odnosno bez opravdan osnov da ne
gi izdvojuva osigurenicite od grupacijata na koja i pripa|aat, za da ne
bi se dovela vo pra{awe odredbata od ~len 1 od Ustavot na Republika
Makedonija so koja Republika Makedonija e definirana kako demokratska
i socijalna dr`ava {to indirektno mo`e da se reflektira
vrz ostanatite ustavni principi ednakvost, vladeewe na pravoto i socijalna
pravednost.
Vo ovaa smisla, Sudot ja ima{e predvid potrebata da se sprovedat
reformi vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, koi podrazbiraat
namaluvawe na postojniot broj vraboteni so status na ovlasteni
slu`beni lica, me|utoa, smeta deka izbraniot na~in toa da se sprovede
preku predvremenoto penzionirawe na ovlastenite slu`beni lica, po
sila na zakon, bez ogled na vozrasta, mo`e osnovano da go dovede vo
pra{awe principot na ednakvost na gra|anite pred Ustavot i zakonot.
Imeno, steknuvaweto na pravo na starosna penzija vo sistemot
na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe vo Republika Makedonija e
usloveno so vozrasta na osigurenikot, a zakonodavecot specifikata na
rabotata na ovlastenite slu`beni lica vo Ministerstvoto za vnatre-
{ni raboti ve}e ja ima vgradeno vo postojniot sistem za penzisko i
invalidsko osiguruvawe, na na~in koj ovozmo`uva privilegirani uslovi
za nivno steknuvawe so pravo na starosna penzija, i toa i vo odnos
na vozrasta i vo odnos na penziskiot sta`.
Toa zna~i deka so pravoto na predvremeno penzionirawe spored
Zakonot za vnatre{ni raboti, nezavisno {to istoto e predvideno kako
merka od vremen karakter, zakonodavecot propi{uva novi, razli~ni
uslovi za steknuvawe pravo na penzija na ovlastenite slu`beni lica
vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na koi se odnesuva ova re{enie,
so {to istite gi stava vo neramnopravna polo`ba vo odnos na drugite
ovlasteni slu`beni lica vo Ministerstvoto, koi }e prodol`at
so rabota po istekot na rokot za koj va`i vremenata merka, vo odnos na
ovlastenite slu`beni lica vo Armijata na Republika Makedonija, vo
Ministerstvoto za pravda, kazneno-popravnite ustanovi i vospitnopopravnite
domovi, za koi isto taka, poradi specifikata na rabotata
348

koja ja vr{at, vo sistemot za penzisko i invalidsko osiguruvawe se
propi{ani razli~ni, popovolni uslovi za ostvaruvawe na pravoto na
starosna penzija, kako i vo odnos na site ostanati osigurenici vo sistemot
na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
U{te pove}e, zakonskoto re{enie vo Zakonot za vnatre{ni raboti
spored koe penziskata osnova za licata na koi }e im prestane
rabotniot odnos po sila na ovoj zakon i koi }e ostvarat pravo na starosna
penzija, da pretstavuva prose~nata mese~na neto plata {to rabotnikot
ja ostvaril vo tekot na najpovolnite deset godini od penziskiot
sta`, bitno otstapuva od re{enieto za utvrduvawe na penziskata
osnova utvrdeno vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,
spored koe, penziskata osnova se utvrduva od mese~niot prosek na
platite {to osigurenikot gi ostvaril za vreme na vkupnoto traewe na
osiguruvaweto, a najrano od 1 januari 1970 godina (~len 19 stav 1), so
{to licata na koi bi se odnesuvalo ova pravo gi stava vo privilegirana
polo`ba vo odnos na site ostanati osigurenici vo sistemot na penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe.
Pravoto na ednakvost e eden od temelnite pravni principi
utvrdeni vo Ustavot na Republika Makedonija. Ova pravo opfa}a dva
elementi, i toa prvo, deka site gra|ani imaat pravo da bidat ednakvo
tretirani pred zakonite i vtoro, deka zakonot ednakvo se primenuva
kon site gra|ani od strana na dr`avnite organi. So drugi zborovi,
pravoto na ednakvost pred zakonot zna~i za{tita na gra|aninot od sekakov
vid na diskriminacija vo u`ivaweto na pravata, no i vo ostvaruvaweto
na obvrskite.
Od analizata na navedenata ustavna odredba proizleguva deka
ustavnoto na~elo na ednakvost go obvrzuva zakonodavecot vo ureduvaweto
na odnosite na~eloto na ednakvost da go sogleda na konkreten, a
ne na apstrakten na~in preku praviloto deka so ednakvite ednakvo
treba da se postapuva, a so neednakvite neednakvo.
Trgnuvaj}i od iznesenoto, spored Sudot, so osporeniot ~len 162
od Zakonot za vnatre{ni raboti, zakonodavecot utvrdil novi uslovi
za steknuvawe pravo na starosna penzija i za utvrduvawe na visinata
na vakvata penzija, razli~ni od uslovite koi va`at za site drugi osigurenici
vo sistemot na penziskoto i inavalidskoto osiguruvawe, koi
zna~at steknuvawe na prava pod privilegirani uslovi samo za odredena
kategorija ovlasteni slu`beni lica vo Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti, a ne za site ovlasteni slu`beni lica koi se vo ista
op{testvena polo`ba ili za site gra|ani, bez za toa da postojat opravdani
osnovi, so {to postoi osnovano somnenie deka zakonodavecot gi
stavil gra|anite vo neednakva polo`ba, {to vodi do povreda na na-
~eloto na vladeewe na pravoto i pretstavuva povreda na ~lenot 9 od
Ustavot na Republika Makedonija.
8. Spored ~len 163 od Zakonot za vnatre{ni raboti, vo preodniot
period od ~lenot 162 na ovoj zakon, na rabotnikot koj steknal
349

pravo na penzija mu sleduva ednokraten nadomestok vo vid na otpremnina,
vo visina od pet prose~ni mese~ni neto plati ostvareni po rabotnik
vo Republika Makedonija, objavena do denot na isplatata.
Spored Sudot, utvrduvaweto na pravo na otpremnina poradi
steknuvawe pravo na starosna penzija i opredeluvaweto na nejzinata
visina, pretstavuva pra{awe od sferata na rabotnite odnosi, koe se
ureduva so zakon i so kolektivni dogovori, soglasno ~len 32 stav 5 od
Ustavot.
Toa zna~i deka zakonodavecot imal ustavno utvrdeno pravo vo
Zakonot za vnatre{ni raboti da ja utvrdi visinata na otpremninata na
ovlastenite slu`beni lica koi zaminuvaat vo penzija, poradi {to
Sudot ne go postavi pra{aweto za ustavnosta na ~lenot 163 od Zakonot.
Me|utoa, vo situacija koga se doveduva vo pra{awe ustavnosta
na ~lenot 162 od Zakonot, od pri~ini izneseni vo to~ka 1 na pravnoto
mislewe, koj e osnova za ostvaruvawe na pravoto na otpremnina poradi
predvremenoto penzionirawe utvrdeno so ~len 163 od Zakonot, se nametnuva
pra{aweto na opravdanosta na opstojuvaweto vo pravniot poredok
na ~lenot 163 od Zakonot, dokolku ~lenot 162 od Zakonot bide otstranet
od pravniot poredok zaradi neustavnost, zatoa {to sudbinata
na dvata ~lena nesomneno e povrzana i me|usebno uslovena.
9. Navodite vo tretopodnesenata inicijativa spored koi pripadnicite
na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti se penzionirale po
tri razli~ni zakoni - Zakonot za penziskoto i inavalidsko osiguruvawe
koj va`el pred donesuvaweto na sega va`e~kiot zakon, po sega va-
`e~kiot Zakon za penziskoto i inavalidskoto osiguruvawe i po sega
doneseniot Zakon za vnatre{ni raboti, koi imale razli~ni re{enija
vo odnos na opredeluvaweto na penziskata osnova i ispratninata, {to
neopravdano gi stavalo vo neednakva polo`ba iako site rabotele vo
isto Ministerstvo, na isti ili sli~ni raboti i zada~i, Sudot gi oceni
kako neosnovani.
Spored Sudot, vo konkretniot slu~aj ne mo`e da stane zbor za
neednakvost bidej}i navedenite osigurenici pravoto na penzija go ostvarile
ili treba da go ostvaruvaat vrz osnova na tri razli~ni pravni
re`imi, a od aspekt na na~eloto na ednakvost, pravo na zakonodavecot
e da go ureduva re`imot na penziskoto i inavalidskoto osiguruvawe,
vo zavisnst od finansiskite mo`nosti i potrebi na dr`avata, pri {to
bitno e sekoj od tie re`imi, vo vreme na negovoto va`awe, ednakvo da
se odnesuva za site osigurenici koi se nao|aat vo ista pravna polo`ba,
{to e slu~aj so navedenite zakoni.
Poradi navedenoto, Sudot ne prifati deka promenata na re`imot
na penziskoto i inavalidskoto osiguruvawe, utvrdena so navedenite
zakoni, zna~i povreda na na~eloto na vladeewe na pravoto i povreda
na ednakvosta na gra|anite pred Ustavot i zakonite utvrdeni so
~len 8 alineja 3 i ~len 9 od Ustavot.
350

10. Soglasno ~len 110 od Ustavot, Ustavniot sud e nadle`en da
odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta na
drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i so zakonite.
Navodite vo prvopodnesenata inicijativa za me|usebna protivre~nost
na odredbi od istiot zakon (~len 45 vo odnos na ~len 162 od Zakonot
za vnatre{ni raboti), pretstavuva barawe za me|usebna ocena na
usoglasenosta na odredbi od ist zakon, {to izleguva nadvor od nadle`nostite
na Ustavniot sud utvrdeni so ~len 110 od Ustavot.
Navodite vo vtoropodnesenata inicijativa za konkretno barawe
na soglasnosta na ~len 162 stav 2 od Zakonot za vnatre{ni raboti
so ~len 104 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,
pretstavuva barawe za me|usebna soglasnost na dva zakona, {to isto
taka ne spa|a vo nadle`nost na Ustavniot sud.
Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot oceni deka se ispolneti uslovite
od ~len 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud, za otfrlawe
na inicijativite vo ovie delovi.
11. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1, 2,
3 i 4 od ova re{enie.
12. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot, d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, d-r Gzime Starova i Igor Spirovski, a vo odnos na
to~kite 1 i 4 od Re{enieto, re{enieto e doneseno so mnozinstvo glasovi.
*
Predlog za odlu~uvawe po predmetot U. br. 223/2009 so Nacrt-re{enie
Ustavniot sud na Republika Makedonija, na sednicata odr`ana
na 2. 12. 2009 godina, so Re{enie U. br. 223/2009, povede postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 162 od Zakonot za vnatre{ni raboti
("SV RM," br. 92/2009), zatoa {to osnovano se postavi pra{aweto za
negovata soglasnost so Ustavot, kako i go zapre izvr{uvaweto na poedine~nite
akti ili dejstvija prezemeni vrz osnova na osporenata odredba.
Sobranieto na Republika Makedonija, na sednicata odr`ana na
12. 03. 2010 godina, donese Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za vnatre{ni raboti ("SV RM," br. 35/2010 od 12. 03. 2010 godina).
So ~l. 3 od ovoj zakon, ~l. 147, 153, 154, 162 i 163 se bri{at, a soglasno
~l. 6 od istiot zakon, ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na
objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija." So toa,
osporeniot ~l. 162 od Zakonot za vnatre{ni raboti, smetano od 20. 03.
2010 godina, prestana da va`i.
Soglasno ~l. 47 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja zapre postapkata ako vo tekot na postapkata
zakonot, drugiot propis ili op{t akt prestanale da va`at, a
351

ne nao|a osnovi za ocenuvawe na nivnata ustavnost, odnosno ustavnost
i zakonitost vo vreme na va`eweto.
So ogled na toa {to osporeniot ~l. 162 od Zakonot za vnatre{ni
raboti prestanal da va`i vo tekot na postapkata za ocenuvawe
na negovata ustavnost i pove}e ne e vo pravniot poredok na Republika
Makedonija, smetame deka se ispolneti uslovite od ~l. 47 od Delovnikot
na Ustavniot sud za zapirawe na postapkata, poradi {to se p r e d
l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica zaradi odlu~uvawe.
2. Sudot da ja zapre postapkata za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 162 od Zakonot za vnatre{ni raboti ("SV RM," br. 92/2009).
3. Da se stavi nadvor od sila Re{enieto za zapirawe na izvr{uvaweto
na poedine~nite akti ili dejstvija prezemeni vrz osnova
na odredbata ozna~ena vo t. 2 od ovoj predlog.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 47 i 71 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija“ br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 31. 03.
2010 godina, donese
352
R E [ E N I E
1. SE ZAPIRA postapkata za ocenuvawe na ustavnosta na ~len
162 od Zakonot za vnatre{ni raboti ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 92/2009).
2. SE STAVA NADVOR OD SILA Re{enieto za zapirawe na
izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija prezemeni vrz osnova
na odredbata ozna~ena vo to~ka 1 od ova re{enie.
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod inicijativa
podnesena od Krste Krajovski i drugi, preku polnomo{nik advokat
Aleksandar Pr~evski od Bitola; Petko Burliovski od Bitola, Slav~o
Markovski od s. Kravari i Zoran Gi~evski od Bitola, kako i Dobrivoj
Todorovski od Ki~evo, [aban Abdiu od s. Zajas i 12 drugi podnositeli
od Ki~evo, so Re{enie U. br. 223/2009 od 2 dekemvri 2009 godina povede
postapka za ocenuvawe na odredbata ozna~ena vo to~ka 1 na ova re{enie,
zatoa {to osnovano se postavi pra{aweto za nejzinata soglasnost
so Ustavot, kako i go zapre izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili
dejstvija prezemeni vrz osnova na osporenata odredba.
4. Sobranieto na Republika Makedonija, na sednicata odr`ana
na 12 mart 2010 godina, donese Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na
Zakonot za vnatre{ni raboti ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 35/2010 od 12 mart 2010 godina). So ~len 3 od ovoj zakon,
~lenovite 147, 153, 154, 162 i 163 se bri{at, a soglasno ~len 6 od istiot
zakon, ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto

vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija." So toa, osporeniot
~len 162 od Zakonot za vnatre{ni raboti, smetano od 20 mart 2010 godina,
prestana da va`i.
5. Spored ~len 110 alineja 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i
za soglasnosta na propisite i na kolektivnite dogovori so Ustavot i
so zakonite.
Soglasno ~len 47 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja zapre postapkata ako vo tekot na postapkata
zakonot, drugiot propis ili op{t akt prestanale da va`at, a
ne nao|a osnovi za ocenuvawe na nivnata ustavnost, odnosno ustavnost
i zakonitost vo vreme na va`eweto.
So ogled na toa {to osporeniot ~len 162 od Zakonot za vnatre{ni
raboti prestana da va`i vo tekot na postapkata za ocenuvawe
na negovata ustavnost i pove}e ne e vo pravniot poredok na Republika
Makedonija, Sudot oceni deka se ispolneti uslovite od ~len 47 od Delovnikot
na Ustavniot sud za zapirawe na postapkata, poradi {to
odlu~i kako vo to~ka 1 na ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot, d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
353

354

23. U. br. 32/2009 (27. 01. 2010)
Osporen akt i odredbi
Zakonot za izvr{uvawe na Buxetot na Republika Makedonija za
2009 godina ("SV RM," br. 166/2008) i toa: ~l. 10 st. 1 vo delot: "Vladata
na Republika Makedonija }e ja opredeli visinata na nadomestokot
za zakupnina na stan" i ~l. 24 st. 2.
Aspekti na osporuvawe
Predviduvaweto, vo ~l. 10 st. 1 od Zakonot, Vladata na Republika
Makedonija da ja opredeli visinata na nadomestokot za zakupnina
na stan za licata na koi im sleduva pravo na koristewe slu`ben stan
dokolku stanot ne mo`e da im bide obezbeden, vo situacija koga Zakonot
ne sodr`el nikakvi kriteriumi i parametri vrz osnova na koi
Vladata na Republika Makedonija bi go izvr{ila takvoto ovlastuvawe,
zna~elo utvrduvawe na prava i obvrski na gra|anite so podzakonski
akt, ostavawe mo`nost za arbitrernost i me{awe na izvr{nata vo
zakonodavnata vlast, poradi {to osporenata zakonska odredba ne bila
vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 51, ~l. 68 st. 1 al. 2 i 3, ~l. 88 i
~l. 91 al. 1 i 5 od Ustavot na Republika Makedonija.
Vo odnos na ~l. 24 st. 2 od Zakonot, podnositelot na inicijativata
smeta deka opredeluvaweto Ministerstvoto za finansii spored
svoite interni proceduri da obezbeduva sredstva od Buxetot na Republika
Makedonija dokolku sredstvata od EU za finansirawe na oddelni
proekti bile nenavremeni, zna~elo Ministerstvoto za finansii da
donesuva podzakonski propisi - interni proceduri bez da postoi zakonsko
ovlastuvawe za toa soglasno na ~l. 49 st. 1 i ~l. 55 st. 1 od Zakonot
za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava ("SV
RM," br. 58/2000, 44/2002 i 82/2008), poradi {to takvata zakonska odredba
ne bila vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 51, ~l. 95 st. 3 i ~l. 96
od Ustavot.
Fakti~ka sostojba
1.a) Vo ~l. 10 st. 1 od Zakonot se opredeluva deka: "Na licata na
koi im sleduva pravo na koristewe na slu`ben stan soglasno so zakon,
dokolku istiot ne mo`e da im bide obezbeden, imaat pravo na nadomes-
355

tok za zakupnina na stan. Vladata na Republika Makedonija }e ja opredeli
visinata na nadomestokot za zakupnina na stan."
Vo ~l. 28, 29 i 34 od Zakonot za domuvawe ("SV RM," br. 21/1998,
44/2000, 39/2003, 36/2004, 120/2005 i 13/2007), koj va`e{e vo vreme na donesuvaweto
na osporeniot ~l. 10 st. 1 i na koi zakonski odredbi upatuva
Vladata na Republika Makedonija vo svoeto mislewe, ne se opredeleni
elementite vrz osnova na koi se utvrduva visinata na zakupninata,
tuku vo ~l. 29 st. 1 al. 3 od toj zakon se propi{uva deka vo godi{nata
programa za planirawe i obezbeduvawe na sredstva, Vladata na
Republika Makedonija }e gi opredeli elementite za visinata na zakupninata.
Toa e i napraveno vo Glava IV.IV. od Programata za izgradba
i odr`uvawe na stanovi sopstvenost na Republika Makedonija za 2009
godina ("SV RM," br.3/2009) taka {to e opredeleno deka visinata na zakupninata
za koristewe na stan se utvrduva vrz osnova na: grade`nata
vrednost na stanot, amortizacija na stanot vo zavisnost od godinite na
starosta, povr{inata na stanot.
Vo ~l. 99 st. 8 t. 6 od Zakonot za domuvawe ("SV RM," br.
99/2009), koj va`i sega odnosno od 13 avgust 2009 godina, isto taka se
predviduva deka visinata na zakupot }e se utvrdi so godi{na programa
za izgradba i odr`uvawe na stanbeniot prostor vo sopstvenost na Republika
Makedonija, {to ja donesuva Vladata na Republika Makedonija,
bez Zakonot da gi opredelil elementite za utvrduvawe na visinata na
zakupninata.
Spored toa, nema zakonski kriteriumi za opredeluvawe na visinata
na nadomestokot za zakupnina na stan za licata koi imaat pravo
na koristewe na slu`ben stan dokolku stanot ne mo`e da im bide obezbeden.
b) Vo ~l. 24 st. 1 od Zakonot se opredeluva deka "sredstvata za
finansirawe na proektite od oddelnite komponenti od IPA (nacionalno
kofinansirawe i IPA sredstvata od EU), indikativno se planirani
vo Razdel 090.02 - Ministerstvo za finansii - funkcii na dr`avata,
osven sredstvata za nacionalno kofinansirawe na pettata komponenta
od IPA - Ruralen razvoj koi se planirani vo Razdel 140.04 - Agencija
za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj."
Vo osporeniot st. 2 od istiot ~len na Zakonot se opredeluva
deka: "Pri nenavremen transfer na sredstvata od EU nameneti za finansirawe
na proektite od oddelnite komponenti od IPA, sredstva }e
se obezbedat od Buxetot na Republika Makedonija soglasno so internite
proceduri na Ministerstvoto za finansii."
Spored toa, ovlastuvaweto na Ministerstvoto za finansii da
obezbedi sredstva soglasno na internite proceduri se odnesuva na situacija
koga (1) EU ne prenela sredstva za opredeleni proekti na vreme
i koga (2) vo Buxetot na Republika Makedonija se planirani sredstva
za tie proekti.
356

2. Vo ~l. 51 od Zakonot se opredeluva deka "Buxetot na Republika
Makedonija za 2009 godina }e se izvr{uva od 1 januari do 31 dekemvri
2009 godina."
Vo ~l. 54, pak, od Zakonot za izvr{uvawe na Buxetot na Republika
Makedonija za 2010 godina ("SV RM," br.156/2009) se opredeluva
deka "Buxetot na Republika Makedonija za 2010 godina }e se izvr{uva
od 1 januari do 31 dekemvri 2010 godina."
Spored toa, osporenite odredbi od Zakonot za izvr{uvawe na
Buxetot na Republika Makedonija za 2009 godina prestanale da va`at
na 31 dekemvri 2009 godina.
Pra{awe koe prethodi na pravnite pra{awa od inicijativata
Dali postojat procesni pretpostavki za postapuvawe na Sudot
po inicijativata?
Ustavnosudska praktika po prethodnoto pra{awe
Re{enie U br.156/2007 od 20 fevruari 2008 godina: "So ogled na
toa {to Zakonot (Zakon za izvr{uvawe na Buxetot na Republika Makedonija
za 2007 godina) i negovite osporeni odredbi prestanale da va-
`at so istekot na 2007 godina, Sudot utvrdi deka nema procesni pretpostavki
za postapuvawe po inicijativata..."
Pravno mislewe
Spored ~l. 110 st. 1 od Ustavot na Republika Makedonija, Ustavniot
sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite
so Ustavot.
Spored ~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija ("SV RM," br. 70/1992), Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata
ako postojat procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
So ogled na toa {to Zakonot i negovite osporeni odredbi prestanale
da va`at na 31 dekemvri 2009 godina, proizleguva deka nema
procesni pretpostavki za postapuvawe po inicijativata, pa soglasno
ozna~enata odredba od Delovnikot na Sudot taa treba da se otfrli.
Vrz osnova na iznesenoto, se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica zaradi razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta
na ~l. 10 st. 1 vo delot: "Vladata na Republika Makedonija }e ja opredeli
visinata na nadomestokot za zakupnina na stan“ i na ~l. 24 st. 2 od
Zakonot za izvr{uvawe na Buxetot na Republika Makedonija za 2009
godina ("SV RM," br. 166/2008).
357

*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 3 i ~len 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na
20 januari 2010 godina, donese
358
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~len 10 stav 1 vo delot: "Vladata na Republika
Makedonija }e ja opredeli visinata na nadomestokot za zakupnina na
stan" i ~len 24 stav 2 od Zakonot za izvr{uvawe na Buxetot na
Republika Makedonija za 2009 godina ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 166/2008).
2. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na odredbite od Zakonot ozna~en vo to~ka 1 od ova
re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, predviduvaweto, vo ~len 10
stav 1 od Zakonot, Vladata na Republika Makedonija da ja opredeli visinata
na nadomestokot za zakupnina na stan za licata na koi im sleduva
pravo na koristewe slu`ben stan dokolku stanot ne mo`e da im
bide obezbeden, vo situacija koga Zakonot ne sodr`el nikakvi kriteriumi
i parametri vrz osnova na koi Vladata na Republika Makedonija
bi go izvr{ila takvoto ovlastuvawe, zna~elo utvrduvawe na prava
i obvrski na gra|anite so podzakonski akt, ostavawe mo`nost za arbitrernost
i me{awe na izvr{nata vo zakonodavnata vlast, poradi {to
osporenata zakonska odredba ne bila vo soglasnost so ~len 8 stav 1
alineite 3 i 4, ~len 51, ~len 68 stav 1 alineite 2 i 3, ~len 88 i ~len 91
alineite 1 i 5 od Ustavot na Republika Makedonija.
Vo odnos na ~len 24 stav 2 od Zakonot, podnositelot na
inicijativata smeta deka opredeluvaweto Ministerstvoto za finansii
spored svoite interni proceduri da obezbeduva sredstva od Buxetot
na Republika Makedonija dokolku sredstvata od EU za finansirawe
na oddelni proekti bile nenavremeni, zna~elo Ministerstvoto za
finansii da donesuva podzakonski propisi - interni proceduri bez da
postoi zakonsko ovlastuvawe za toa soglasno na ~len 49 stav 1 i ~len
55 stav 1 od Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata
uprava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 58/2000,
44/2002 i 82/2008), poradi {to takvata zakonska odredba ne bila vo
soglasnost so ~len 8 stav 1 alineite 3 i 4, ~len 51, ~len 95 stav 3 i ~len
96 od Ustavot.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~len 10 stav 1 od Zakonot
se opredeluva deka: "Na licata na koi im sleduva pravo na koristewe

na slu`ben stan soglasno so zakon, dokolku istiot ne mo`e da im bide
obezbeden, imaat pravo na nadomestok za zakupnina na stan. Vladata na
Republika Makedonija }e ja opredeli visinata na nadomestokot za
zakupnina na stan."
Vo ~len 24 stav 1 od Zakonot se opredeluva deka "sredstvata za
finansirawe na proektite od oddelnite komponenti od IPA (nacionalno
kofinansirawe i IPA sredstvata od EU), indikativno se planirani
vo Razdel 090.02 - Ministerstvo za finansii - funkcii na dr`avata,
osven sredstvata za nacionalno kofinansirawe na pettata komponenta
od IPA - Ruralen razvoj koi se planirani vo Razdel 140.04 -
Agencija za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot
razvoj."
Vo osporeniot stav 2 od istiot ~len na Zakonot se opredeluva
deka: "Pri nenavremen transfer na sredstvata od EU nameneti za finansirawe
na proektite od oddelnite komponenti od IPA, sredstva }e
se obezbedat od Buxetot na Republika Makedonija soglasno so internite
proceduri na Ministerstvoto za finansii."
Vo ~len 51 od Zakonot se opredeluva deka: "Buxetot na Republika
Makedonija za 2009 godina }e se izvr{uva od 1 januari do 31
dekemvri 2009 godina."
Vo ~len 54, pak, od Zakonot za izvr{uvawe na Buxetot na Republika
Makedonija za 2010 godina ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 156/2009) se opredeluva deka: "Buxetot na Republika
Makedonija za 2010 godina }e se izvr{uva od 1 januari do 31 dekemvri
2010 godina."
4. Spored ~len 110 stav 1 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na
zakonite so Ustavot.
Spored ~len 28 alineja 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na
Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 70/1992), Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako postojat
procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
So ogled na toa {to Zakonot i negovite osporeni odredbi prestanale
da va`at na 31 dekemvri 2009 godina, Sudot utvrdi deka nema
procesni pretpostavki za postapuvawe po inicijativata soglasno
ozna~enata odredba od Delovnikot na Sudot.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
359

360

24. U. br. 63/2009 (20. 01. 2010)
Osporen akt
^len 35 st. 1 t. 4 od Zakonot za Sovetot na javnite obviniteli
na Republika Makedonija ("SV RM," br.150/2007).
Sodr`ina na osporeniot akt
"Prestanok na mandatot na ~len na Sovetot, i glasi:
^len 35
(1) Na ~len na Sovetot mu prestanuva mandatot:
1) so istekot na vremeto za koe e izbran;
2) po negovo barawe;
3) so ispolnuvawe na uslovite za starosna penzija soglasno so
zakon,
4) ako e osuden so pravosilna presuda za krivi~no delo na bezuslovna
kazna zatvor od najmalku {est meseca ili na poblaga kazna za
drugo krivi~no delo koe go pravi nedostoen da ja vr{i funkcijata
~len na Sovetot,
5) ako trajno ja zagubi sposobnosta za vr{ewe na funkcijata i
6) ako na negovo barawe i so negova soglasnost e izbran ili
imenuvan na druga javna funkcija ili profesija.
(2) Vo slu~ajot od stavot (1) to~ka 2 na ovoj ~len mandatot prestanuva
koga Sovetot, Sobranieto na Republika Makedonija, odnosno
Vladata na Republika Makedonija na sednica }e ja usvoi ostavkata.
(3) Vo slu~aj od stavot (1) to~ka 4 na ovoj ~len mandatot prestanuva
so denot na pravosilnosta na presudata.
(4) Vo slu~ajot od stavot (1) to~ka 5 na ovoj ~len mandatot prestanuva
koga Sovetot vrz osnova na pravosilna sudska odluka na sednica
}e utvrdi prestanok na funkcijata ~len na Sovetot poradi trajno gubewe
na sposobnosta za vr{ewe na funkcijata.
(5) Vo slu~ajot od stavot (1) to~ka 6 na ovoj ~len mandatot prestanuva
so izborot na druga funkcija ili profesija.
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata, osporenata odredba od Zakonot
se odnesuvala generalno za site ~lenovi na Sovetot a koga ~lenot
na Sovetot e osuden za storeno krivi~no delo za koe mu bila izre~ena
361

kazna zatvor od najmalku {est meseci ili na poblaga kazna za drugo
krivi~no delo koe go pravelo nedostoen da ja vr{i funkcijata ~len na
Sovetot, bez ogled na vidot na krivi~noto delo i negovata priroda. So
osporenata odredba od Zakonot se ograni~uvalo, po sila na zakon, pravoto
na edno lice da prodol`i da ja vr{i svojata funkcija i vo slu~ai
koga krivi~noto delo za koe toa lice bilo osudeno ne e vo nikakva vrska
so vr{eweto na ovaa funkcija, pa ottuka formulacija na osporenata
odredba bila neprecizna i nejasna i kako takva ne obezbeduvala
pravna sigurnost na gra|anite, kako eden element na ustavniot princip
na vladeewe na pravoto. Poradi ovie pri~ini podnositelot na
inicijativata smeta deka so osporenata odredba od Zakonot se povreduvale
~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 9 st. 2, ~l. 13 st. 1, ~l. 14 st. 1, ~l. 23, ~l. 51
i ~l. 54 st. 1 od Ustavot na Republika Makedonija i predlaga Sudot da
povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na odredbata od Zakonot.
362
Ustavno sudska praktika
So Odluka U. br. 210/2001 od 6. 02. 2002 godina, Sudot go ukina
~l. 101 st. 2 vo delot "i nastapuvaat po sila na zakonot so koj se predvideni"
od Krivi~niot zakonik.
Spored ~l. 101 stav 1 od Krivi~niot zakonik, pravnite posledici
od osudata {to se nadovrzuvaat na osudite za opredeleni krivi~ni
dela, ne mo`at da nastapat koga za krivi~noto delo na storitelot mu e
izre~ena pari~na kazna, uslovna osuda, sudska opomena ili koga toj e
osloboden od kazna, a spored st. 2 od ovoj ~len, pravnite posledici mo-
`at da se predvidat samo so zakon i nastapuvaat po sila na zakonot so
koj se predvideni.
Stavot na Sudot zazemen vo ovaa odluka kako i vo drugi negovi
odluki, }e se sledi i vo pravnoto mislewe na referatot vo konkretniov
predmet.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 1 i 3 od Ustavot, temelni vrednosti na
ustavniot poredok na Republika Makedonija se osnovnite slobodi i
prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni
so Ustavot i vladeeweto na pravoto.
Soglasno ~l. 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot
i zakonite se ednakvi.
So odredbata od ~l. 13 st. 1 od Ustavot e opredeleno deka liceto
obvineto za kaznivo delo }e se smeta za nevino se dodeka negovata
vina ne bide utvrdena so pravosilna sudska odluka.

So ~l. 14 st. 1 od Ustavot e opredeleno deka nikoj nemo`e da
bide kaznet za delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno so zakon
ili so drug propis kako kaznivo delo i za koe ne bila predvidena
kazna.
Spored ~l. 23 od Ustavot, sekoj gra|anin ima pravo da u~estvuva
vo vr{eweto na javni funkcii.
Spored ~l. 32 st. 1 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota, sloboden
izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
obezbednost za vreme na privremena nevrabotenost. Spored st. 2 na
istiot ~len od Ustavot, sekomu, pod ednakvi uslovi mu e dostapno sekoe
rabotno mesto.
Spored ~l. 51 od Ustavot vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~l. 54 st. 1 od Ustavot, slobodite i pravata na ~ovekot i
gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni so Ustavot,
a spored st. 3 na istiot ~len od Ustavot, ograni~uvaweto na slobodite
i pravata ne mo`e da bide diskriminatorsko po osnov na pol, rasa,
boja na ko`a, jazik, vera, nacionalno ili socijalno poteklo, imotna
ili op{testvena polo`ba.
Spored ~l. 106 st. 1 od Ustavot, Javnoto obvinitelstvo e edinstven
i samostoen dr`aven organ koj gi goni storitelite na krivi~ni
dela i na drugi so zakon utvrdeni kaznivi dela i vr{i i drugi raboti
utvrdeni so zakon.
So Amandmanot XXX od Ustavot se zamenuvaat st. 2 i 3 na ~l.
106 od Ustavot i se bri{e ~l. 107 od Ustavot na Republika Makedonija.
So ovoj amandman e utvrdeno: "Javnoto obvinitelstvo gi vr{i
svoite funkcii vrz osnova na Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovori
ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot.
Funkcijata na javnoto obvinitelstvo ja vr{at Javniot obvinitel
na Republika Makedonija i javnite obviniteli.
Nadle`nosta, osnovaweto, ukinuvaweto, organizacijata i funkcioniraweto
na javnoto obvinitelstvo se ureduva so zakon {to se donesuva
so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.
Javniot obvinitel na Republika Makedonija go imenuva i razre{uva
Sobranieto na Republika Makedonija za vreme od {est godini
so pravo na povtorno imenuvawe.
Javnite obviniteli gi izbira Sovetot na javni obviniteli bez
ograni~uvawe na traewe na mandatot.
Pri izborot na javnite obviniteli }e se zapazi soodvetnata i
pravi~na zastapenost na gra|anite koi pripa|aat na site zaednici.
Za razre{uvawe na javnite obviniteli odlu~uva Sovetot.
363

Nadle`nosta, sostavot i strukturata na Sovetot, mandatot na
negovite ~lenovi, kako i osnovite i postapkata za prestanok i razre-
{uvawe na ~len na Sovetot se ureduvaat so zakon.
Osnovite i postapkata za prestanok i razre{uvawe na Javniot
obvinitel na Republika Makedonija i javnite obviniteli se ureduva
so zakon.
Funkcijata Javen obvinitel na Republika Makedonija i javen
obvinitel e nespojliva so ~lenuvawe vo politi~ka partija ili so vr{-
ewe na drugi javni funkcii i profesii utvrdeni so zakon.
Se zabranuva politi~ko organizirawe i dejstvuvawe vo Javnoto
obvinitelstvo“.
So Zakonot za Sovetot na javnite obviniteli na Republika Makedonija
se ureduvaat nadle`nosta, sostavot i strukturata na Sovetot
na javnite obviniteli na Republika Makedonija, (mandatot na negovite
~lenovi, osnovite i postapkata za prestanok i razre{uvawe na
~len na Sovetot, kako i osnovite i postapkata za izbor, prestanok na
funkcijata i razre{uvawe na javnite obviniteli i drugi pra{awa vo
vrska so rabotata na Sovetot.
Spored odredbite od ovoj zakon, Sovetot e samostoen organ koj
ja obezbeduva i garantira samostojnosta na javnite obviniteli vo izvr-
{uvaweto na nivnata funkcija (~l. 2), Sovetot ima svojstvo na pravno
lice (~l. 4), Sovetot e sostaven od 11 ~lena.
Vo ~l. 35 st. 1 od Zakonot se nabrojani pri~inite poradi koi na
~lenot na Sovetot mu prestanuva mandatot, me|u koi vo t. 4 zakonodavecot
go predvidel osporeniot osnov, a vo st. 3 od ovoj ~len od Zakonot,
zakonodavecot posebno utvrdil deka vo slu~ajot od st. 1 t. 4 na
ovoj ~len mandatot prestanuva so denot na pravosilnosta na presudata.
Od analizata na osporeniot del od odredbata od Zakonot, Sudot
oceni deka osuduvanosta na ~lenot na Sovetot e osnov da mu prestane
pravoto na vr{ewe na taa funkcija. Imeno, so osporenata odredba od
Zakonot e predvideno mandatot da mu prestane ako pravosilno e osuden
za krivi~no delo na obezuslovna kazna zatvor od najmalku {est meseca,
ili na poblaga kazna za drugo krivi~no delo koe go pravi nadostoen da
ja vr{i funkcijata ~len na Sovetot, me|utoa odredbata se odnesuva generalno
za navedenite lica vo slu~aj koga se osudeni za storeni krivi-
~ni dela i na koi im se izre~eni sankcii, bez ogled na vidot na krivi-
~noto delo i negovata priroda.
So osporeniot del od odredbata od Zakonot, se ograni~uva po
sila na zakon pravoto na edno lice da prodol`i da ja vr{i funkcijata
i vo slu~ai koga krivi~noto delo za koe toa lice e osudeno ne e vo
nikakva vrska so vr{eweto na funkcijata, pa ottuka formulacijata na
osporenata odredba e nedovolno precizna i jasna, ne se znae i ne postoi
organ {to mo`e da ja izvr{i i kako takva ne obezbeduva pravna
sigurnost na gra|anite {to e eden od elementite na ustavniot princip
na vladeeweto na pravoto.
364

Pri ocenuvawe na ustavnosta na osporenata odredba od Zakonot,
osnoven kriterium e postoeweto na dvata principa na kaznenopravniot
odnos utvrden vo ~l. 13 st. 1 i 14 st. 1 od Ustavot, a toa se,
prvo, deka kaznata mo`e da se izre~e samo so sudska odluka i vtoro,
deka za izvr{eno kaznivo delo na storitelot mo`e da mu se izre~e
kazna {to kako takva e utvrdena so zakon ili drug propis.
Imaj}i gi predvid iznesenite odredbi od Ustavot, kako i sodr`inata
na osporeniot del od odredbata od Zakonot, vo konkretniov
slu~aj stanuva zbor za ograni~uvawe na pravata na gra|anite kako posledica
od osuda za krivi~no delo koja nastapuva po sila na zakon. Me-
|utoa, kazneno-pravniot odnos se iscrpuva na relacija kaznivo delo i
sudski izre~ena kazna za storitelot, a natamo{nite posledici od negovoto
izvr{uvawe, odnosno od osudata za toa delo koja se sostoi vo
ograni~uvawe na prava na gra|anite ne e dopu{tena, osven ako toa ne e
izri~no utvrdeno so Ustavot.
So ogled na iznesenoto smetame deka osnovano mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporenata odredba od Zakonot so
~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 9 st. 2, ~l. 13 st. 1, ~l. 14 st. 1 i ~l. 51 od Ustavot.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 35
st. 1 t. 4 od Zakonot za Sovetot na javnite obviniteli na Republika
Makedonija ("SV RM," br. 150/2007).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 20 i 27 januari 2010
godina, donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 35 stav 1 to~ka 4 od Zakonot za Sovetot na javnite obviniteli na
Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 150/2007).
2. Stamen Filipov od Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~lenot 35 stav 1 to~ka 4 od Zakonot ozna~en vo
to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, osporenata odredba od Zakonot
se odnesuvala generalno za site ~lenovi na Sovetot, a koga ~lenot
na Sovetot e osuden za storeno krivi~no delo za koe mu bila izre-
~ena kazna zatvor od najmalku {est meseci ili na poblaga kazna za dru-
365

go krivi~no delo koe go pravelo nedostoen da ja vr{i funkcijata ~len
na Sovetot, bez ogled na vidot na krivi~noto delo i negovata priroda.
So osporenata odredba od Zakonot se ograni~uvalo, po sila na zakon,
pravoto na edno lice da prodol`i da ja vr{i svojata funkcija i vo slu-
~ai koga krivi~noto delo za koe toa lice bilo osudeno ne e vo nikakva
vrska so vr{eweto na ovaa funkcija, pa ottuka formulacija na osporenata
odredba bila neprecizna i nejasna i kako takva ne obezbeduvala
pravna sigurnost na gra|anite, kako eden element na ustavniot princip
na vladeewe na pravoto. Poradi ovie pri~ini podnositelot na
inicijativata smeta deka so osporenata odredba od Zakonot se povreduvale
~lenot 8 stav 1 alinei 3 i 4, ~len 9 stav 2, ~len 13 stav 1, ~len 14
stav 1, ~len 23, ~len 51 i ~len 54 stav 1 od Ustavot na Republika Makedonija
i predlaga Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na odredbata od Zakonot.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka so ~lenot 35 stav 1 to~ka 4 od
Zakonot za Sovetot na javnite obviniteli na Republika Makedonija e
predvideno deka na ~len na Sovetot mu prestanuva mandatot ako e osuden
so pravosilna presuda za krivi~no delo na bezuslovna kazna zatvor
od najmalku {est meseca ili na poblaga kazna za drugo krivi~no delo
koe go pravi nedostoen da ja vr{i funkcijata ~len na Sovetot.
4. Soglasno ~lenot 8 stav 1 alinei 1 i 3 od Ustavot, temelni
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija se osnovnite
slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto
pravo i utvrdeni so Ustavot i vladeeweto na pravoto.
Soglasno ~lenot 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata
na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i
verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite
pred Ustavot i zakonite se ednakvi.
So odredbata od ~lenot 13 stav 1 od Ustavot e opredeleno deka
liceto obvineto za kaznivo delo }e se smeta za nevino se dodeka negovata
vina ne bide utvrdena so pravosilna sudska odluka.
So ~lenot 14 stav 1 od Ustavot e opredeleno deka nikoj nemo`e
da bide kaznet za delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno so zakon
ili so drug propis kako kaznivo delo i za koe ne bila predvidena
kazna.
Spored ~len 23 od Ustavot, sekoj gra|anin ima pravo da u~estvuva
vo vr{eweto na javni funkcii.
Spored ~len 32 stav 1 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota,
sloboden izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
obezbednost za vreme na privremena nevrabotenost. Spored stavot
2 na istiot ~len od Ustavot, sekomu, pod ednakvi uslovi mu e dostapno
sekoe rabotno mesto.
366

Spored ~len 51 od Ustavot vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~len 54 stav 1 od Ustavot, slobodite i pravata na ~ovekot
i gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni so
Ustavot, a spored stavot 3 na istiot ~len od Ustavot, ograni~uvaweto
na slobodite i pravata ne mo`e da bide diskriminatorsko po osnov na
pol, rasa, boja na ko`a, jazik, vera, nacionalno ili socijalno poteklo,
imotna ili op{testvena polo`ba.
Spored ~lenot 106 stav 1 od Ustavot, Javnoto obvinitelstvo e
edinstven i samostoen dr`aven organ koj gi goni storitelite na krivi~ni
dela i na drugi so zakon utvrdeni kaznivi dela i vr{i i drugi raboti
utvrdeni so zakon.
So Amandmanot XXX od Ustavot se zamenuvaat stavovite 2 i 3
na ~lenot 106 od Ustavot i se bri{e ~lenot 107 od Ustavot na Republika
Makedonija.
So ovoj amandman e utvrdeno:
"Javnoto obvinitelstvo gi vr{i svoite funkcii vrz osnova na
Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost
so Ustavot.
Funkcijata na javnoto obvinitelstvo ja vr{at Javniot obvinitel
na Republika Makedonija i javnite obviniteli.
Nadle`nosta, osnovaweto, ukinuvaweto, organizacijata i funkcioniraweto
na javnoto obvinitelstvo se ureduva so zakon {to se donesuva
so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.
Javniot obvinitel na Republika Makedonija go imenuva i razre{uva
Sobranieto na Republika Makedonija za vreme od {est godini
so pravo na povtorno imenuvawe.
Javnite obviniteli gi izbira Sovetot na javni obviniteli bez
ograni~uvawe na traewe na mandatot.
Pri izborot na javnite obviniteli }e se zapazi soodvetnata i
pravi~na zastapenost na gra|anite koi pripa|aat na site zaednici.
Za razre{uvawe na javnite obviniteli odlu~uva Sovetot.
Nadle`nosta, sostavot i strukturata na Sovetot, mandatot na
negovite ~lenovi, kako i osnovite i postapkata za prestanok i razre{uvawe
na ~len na Sovetot se ureduvaat so zakon.
Osnovite i postapkata za prestanok i razre{uvawe na Javniot
obvinitel na Republika Makedonija i javnite obviniteli se ureduva
so zakon.
Funkcijata Javen obvinitel na Republika Makedonija i javen
obvinitel e nespojliva so ~lenuvawe vo politi~ka partija ili so vr{-
ewe na drugi javni funkcii i profesii utvrdeni so zakon.
Se zabranuva politi~ko organizirawe i dejstvuvawe vo Javnoto
obvinitelstvo."
367

So Zakonot za Sovetot na javnite obviniteli na Republika Makedonija
se ureduvaat nadle`nosta, sostavot i strukturata na Sovetot
na javnite obviniteli na Republika Makedonija, mandatot na negovite
~lenovi, osnovite i postapkata za prestanok i razre{uvawe na ~len na
Sovetot, kako i osnovite i postapkata za izbor, prestanok na funkcijata
i razre{uvawe na javnite obviniteli i drugi pra{awa vo
vrska so rabotata na Sovetot.
Spored odredbite od ovoj zakon, Sovetot e samostoen organ koj
ja obezbeduva i garantira samostojnosta na javnite obviniteli vo izvr{uvaweto
na nivnata funkcija (~len 2), Sovetot ima svojstvo na pravno
lice (~len 4), Sovetot e sostaven od 11 ~lena od koi: - po funkcija
~lenovi na Sovetot se javniot obvinitel na Republika Makedonija i
ministerot za pravda, - eden ~len na Sovetot izbiraat javnite obviniteli
vo Javnoto obvinitelstvo na Republika Makedonija - po eden ~len
na Sovetot izbiraat javnite obviniteli od podra~jata na vi{ite javni
obvinitelstva Bitola, Gostivar, Skopje i [tip, od svoite redovi, -
eden ~len na Sovetot pripadnik na zaednica koja ne e mnozinstvo vo
Republika Makedonija, go izbiraat site javni obviniteli vo Republika
Makedonija od svoite redovi, - trojca ~lenovi na Sovetot gi izbira
Sobranieto na Republika Makedonija od redot na univerzitetski
profesori po pravo, advokati i drugi istaknati pravnici, od koi dvajca
se pripadnici na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika
Makedonija (~len 6); mandatot na izbranite ~lenovi na Sovetot trae
~etiri godini so pravo na u{te eden izbor (~len 7 stav 1) Sovetot e
nadle`en da dava mislewe na Vladata na Republika Makedonija po predlogot
za imenuvawe i razre{uvawe na Javen obvinitel na Republika
Makedonija, gi izbira i razre{uva javnite obviniteli, utvrduva prestanok
na funkcijata javen obvinitel i odlu~uva vo vtor stepen vo postapka
za utvrduvawe disciplinska odgovornost na javnite obviniteli,
odlu~uva za utvrduvawe na nestru~no i nesovesno vr{ewe na funkcijata
javen obvinitel, ja sledi nivnata rabota i odlu~uva za privremeno
oddale~uvawe od funkcijata, postapuva po pretstavki i poplaki za rabotata
na javnite obviniteli, so odluka go opredeluva brojot na javnite
obviniteli vo javnite obvinitelstva, donesuva Delovnik za rabota
i vr{i drugi raboti utvrdeni so zakon (~len 9).
Vo ~lenot 35 stav 1 od Zakonot se nabrojani pri~inite poradi
koi na ~lenot na Sovetot mu prestanuva mandatot, me|u koi vo to~kata
4 zakonodavecot go predvidel osporeniot osnov, a vo stavot 3 od ovoj
~len od Zakonot, zakonodavecot posebno utvrdil deka vo slu~ajot od
stavot 1 to~ka 4 na ovoj ~len mandatot prestanuva so denot na pravosilnosta
na presudata.
Spored Sudot, imaj}i gi predvid iznesenite ustavni i zakonski
odredbi i ulogata i statusot na Sovetot na javnite obviniteli na Republika
Makedonija utvrdeni so zakon, a vrz osnova na ustavnosudskata
analiza na osporenata odredba vo ramki na celinata na odredbite od
368

Zakonot, za osporeniot ~len 35 stav 1 to~ka 4 od Zakonot ne mo`e
osnovano da se postavi pra{aweto za soglasnosta so Ustavot od navodite
koi se izneseni vo inicijativata.
Imeno, od osporenata zakonska odredba proizleguva deka so nea
ne se dozvoluva ~lenot na Sovet da ja vr{i svojata (javna) funkcija dokolku
e osuden so pravosilna sudska odluka, {to imalo za posledica,
odnosno predizvikuva prestanok na mandatot na ~lenot na Sovet.
Vo ~lenot 35 od Zakonot konkretno se navedeni uslovite, odnosno
osnovite za prestanok na mandatot na ~len na Sovet, {to e vo soglasnost
so Amandmanot XXX od Ustavot na Republika Makedonija vo
koj e predvideno deka nadle`nosta, sostavot i strukturata na Sovetot,
mandatot na negovite ~lenovi, kako i osnovite i postapkata za prestanok
i razre{uvawe na ~len na Sovetot se ureduvaat so zakon.
Osnovot, odnosno uslovot za prestanok na mandatot na ~len na
Sovetot koga istiot e osuden so pravosilna sudska presuda za krivi~no
delo na bezuslovna kazna zatvor od najmalku {est meseca ili drugo
krivi~no delo koe go pravi nedostoen da ja vr{i funkcijata ~len na
Sovet, proizleguva od potrebata so zakon da bidat uredeni pra{awata
za postoewe na podobnost na liceto za efikasno vr{ewe na funkcijata
~len na Sovet i kontinuitet vo tekot na fakti~koto vr{ewe na
funkcijata, {to bi bilo onevozmo`eno dokolku liceto e na izdr`uvawe
kazna zatvor. Predvideniot osnov ja isklu~uva mo`nosta da se javat
elementi na somnenie {to bi go napravile ~lenot na Sovet nedostoen
za vr{ewe na ovaa funkcija dotolku pove}e {to toa bi bilo osnov so
koj ~lenot na Sovet bi go izgubil kredibilitetot za vr{ewe na funkcijata
~len na Sovet, a vo konkretniot slu~aj i fakti~ka nemo`nost
da ja izvr{uva funkcijata, dokolku e osuden na kazna zatvor.
Vo osporenata odredba ne stanuva zbor za povreda na principot
na prezumpcija na nevinosta na liceto utvrden vo ~len 13 stav 1 od
Ustavot, nitu na na~eloto na zakonitost vo kaznenoto pravo izrazeno
preku zabranata za kaznuvawe utvrdena vo ~len 14 stav 1 od Ustavot.
Ova od pri~ina {to osporeniot ~len 35 stav 1 to~ka 4 od Zakonot, se
odnesuva na lice koe ve}e ja vr{i funkcijata ~len na Sovet i spored
koja mandatot mu prestanuva zaradi negovoto osuduvawe vo periodot
dodeka ja vr{i taa funkcija. Ottuka, ova prestavuva klasi~en uslov za
prestanok na mandatot poradi osuda so pravosilna sudska presuda, bidej}i
takvo lice ne mo`e da dava garancija deka Sovet na javnite obviniteli
na Republika Makedonija uspe{no }e funkcionira. Imeno,
osporenata odredba e vo funkcija na garancija na uspe{no obavuvawe
na ovaa javna funkcija. Od ovie pri~ini vo slu~ajov ne mo`e da se prifati
navodot vo inicijativata deka osporenata zakonska odredba ne
bila vo soglasnost so utvrdenite principi vo ~lenovite 13 i 14 od
Ustavot na Republika Makedonija. Vo konkretniot slu~aj ne se raboti
za pravna posledica od osudata koi nastapuvaat po sila na zakonot, od
369

koja pretpostavka se rakovodel podnositelot na inicijativata osporuvaj}i
ja zakonskata odredba.
Trgnuvaj}i od ovlastuvaweto dadeno vo Amandmanot XXX to~ka
1 stav 8 od Ustavot na Republika Makedonija, pravo na zakonodavecot e
so zakon da ja obezbedi i garantira samostojnosta i nezavisnosta na
Sovetot na javnite obviniteli, preku izdigawe na kredibilitetot na
Sovetot so sostav na ~lenovi koi bi mo`ele zakonito i kvalitetno da
gi izvr{uvaat svoite funkcii ureduvaj}i gi za taa cel osnovite poradi
koi na ~lenot na Sovetot mu prestanuva mandatot. Sudot utvrdi
deka vakvata zakonska odredba, ne e vo nesoglasnost so odredbite od
Ustavot, i ne mo`e da se problematizira od pri~inite izneseni vo
inicijativata.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a
Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov na 20 januari 2010 godina, i vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov na 27 januari 2010 godina.
370

25. U. br. 191/2009 (10. 02. 2010)
Osporen akt
^len 2 st. 1 al. 1, ~l. 6, ~l. 11, ~l. 12, ~l. 13, ~l. 18, ~l. 19, ~l. 38,
~l. 49 st. 2 al. 8, ~l. 54, ~l. 145, ~l. 146, ~l. 147 i ~l. 148 od Zakonot za
radiodifuznata dejnost ("SV RM,"br. 100/2005, 19/2007 i 103/2008).
Imaj}i go vo vid faktot deka so inicijativite se osporuvaat
pove}e ~lenovi od Zakonot koi se razli~ni po sodr`inata koja ja reguliraat,
referatot e obraboten sekoj ~len posebno i spored redosled
na navodite vo inicijativite.
Sodr`ina na osporeniot akt pri~ini za osporuvawe i pravno mislewe
1. Zakonot za radiodifuznata dejnost gi ureduva uslovite i
na~inot na vr{ewe na radiodifuznata dejnost i rabotite od javen interes
vo oblasta na radiodifuzijata (st. 1).
Vo ~l. 2 od ovoj zakon zakonodavecot ja utvrduva celta na ovoj
zakon.
Osporeniot ~l. 2 st. 1 al. 1 od Zakonot predviduva deka, me|u
drugoto, celta na ovoj zakon e da obezbedi sloboda na izrazuvawe vo radiodufznata
dejnost vo soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija
i so me|unarodnite dogovori {to gi ratifikuvala i kon koi pristapila
Republika Makedonija.
So inicijativata na Pan~e Dokuzov se osporuva ~l. 2 st. 1 al. 1
od Zakonot, od pri~ini {to odredbata bila vo sprotivnost so Amandmanot
XXV od Ustavot, bidej}i site me|unarodni dogovori koi gi ima
ratifikuvano i kon koi Republika Makedonija ima pristapeno, spored
inicijativata, ne zna~elo deka istite bile vo soglasnost so Ustavot.
Imeno, za da osporenata odredba bide vo duhot na ustavnoto na~elo,
spored podnositelot na inicijativata, zakonodavecot trebal da naglasi
deka slobodata na izrazuvawe vo radiodifuznata dejnost treba da
bide vo soglasnost so Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani
vrz osnova na Ustavot.
Spored Amandman XXV od Ustavot, sudskata vlast ja vr{at sudovite.
Sudovite se samostojni i nezavisni. Sudovite sudat vrz osnova
na Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost
so Ustavot.
Zabraneti se vonredni sudovi.
371

Vidovite, nadle`nosta, osnovaweto, ukinuvaweto, organizacijata
i sostavot na sudovite, kako i postapkata pred niv, se ureduvaat so
zakon, {to se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot
broj pratenici.
Od analizata na osporeniot del na ~l. 2 od Zakonot, a vo korelacija
so navodite sodr`ani vo inicijativata, smetame deka navedeniot
Amandman XXV od Ustavot, nema voop{to dopirni to~ki so osporenata
odredba od pri~ini {to istiot go regulira pra{aweto za nezavisnosta
i samostojnosta na sudskata vlast, a osporenata odredba se
odnesuva, odnosno ja ureduva celta na Zakonot. Ottuka, vo nedostatok
na drugi pri~ini za osporuvawe na ustavnosta na ovaa odredba od Zakonot,
smetame, deka istata ne mo`e da se dovede pod somnenie po odnos
na nejzinata ustavnost, odnosno soglasnost so Amandman XXV od Ustavot.
2. So osporeniot ~l. 6 od Zakonot za radiodifuznata dejnost e
predvideno deka: "Radiodifuzna dejnost mo`e da vr{i radiodifuzer
pod uslovi i na na~in utvrdeni so ovoj i drug zakon."
Spored navodite vo inicijativata navedenoto zakonsko re{enie
vo ~l. 6, bilo sprotivno so na~eloto na vladeewe na pravoto akceptirano
vo ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, bidej}i davaweto mo`nost vr{eweto
na radiodifuznata dejnost da se vr{i i so drugi zakoni, ostavalo
prostor za anarhija i neodgovorno rabotewe vo ovaa dejnost.
Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, edno od temelnite vrednosti
na ustavniott poredok na Republika Makedonija e i vladeweto
na pravoto.
Vo ~l. 7 od Zakonot za radiodifuznata dejnost e predvideno
deka radiodifuzer mo`e da bide javno radiodifuzno pretprijati, trgovsko
radiodifuzno dru{tvo i neprofitna radiodifuzna ustanova.
Spored ~l. 8 od istiot Zakon, javno radiodifuzno pretprijatie
se osnova za celata teritorija na Republika Makedonija i vr{i funkcija
na javen radiodifuzen servis (st. 1). Javnoto radiodifuzno pretprijatie
od st. 1 na ovoj ~len raboti na na~in i pod uslovi utvrdeni so
ovoj zakon (st. 2).
Soglasno ~l. 9 od Zakonot, trgovsko radiodifuzno dru{tvo mo-
`at da osnovaat pravni i fizi~ki lica pod uslovi utvrdeni so ovoj i
drug zakon.
^lenot 10 od Zakonot, predviduva deka obrazovni, kulturni i
drugi ustanovi i zdru`enija na gra|ani mo`at da osnovaat neprofitna
radiodifuzna ustanova so cel da se zadovolat potrebite i interesite
na specifi~ni celni grupi (st. 1). Pove}e subjekti od st. 1 na ovoj ~len
mo`at da dobijat dozvola za emituvawe na programa na edna frekvencija
po principot na podelba na vremeto na emiturvawe (tajm-tering)
(st. 2).
Osporenata odredba na ~l. 6 od Zakonot, e pomestena vo Glava II
so naslov "Radiodifuzeri." Od analizata na istata, a vo korelacija so
372

~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, smetame deka vo osporenata odredba, a vo kontekst
na ostanatite odredbi od Zakonot, ne stanuva zbor za povreda na
principot na vladeewe na pravoto predvideno vo ~l. 8 st. 1 al. 3 od
Ustavot. Ova od pri~ini {to, osporeniot ~len se odnesuva na radiodufuzeri
koi mo`at, kako takvi da bidat utvrdeni so ovoj i so drug
zakon, ako se ima vo vid faktot deka radiodifuzer mo`e da bide i
pravno ili fizi~ko lice, koi se registriraat soglasno odredbite od
drugi zakoni.
^lenot 1 od Zakonot, na koj se aludira vo inicijativata, i so
koj, spored podnositelot na inicijativata, se predizvikuvala anarhija
vo ovaa oblast, spored na{e mislewe gi regulira, odnosno ureduva
uslovite i na~inot na vr{eweto na radiodfuznata dejnost. Ottuka,
ovie dva ~lena vo Zakonot ureduvaat dva sosema razli~ni institucii:
1) radiodifuzna dejnost i 2) radiodifuzeri, {to e sosema logi~en razli~niot
na~in na ureduvawe na istite. Od ovie pri~ini ne mo`e da se
prifatat navodite vo inicijativata deka osporenata odredba od Zakonot
ne bila vo soglasnost so Ustavot.
3. So ~l. 11 od Zakonot e utvrdeno: "Politi~ki partii, dr`avni
organi, organi na dr`avna uprava, javni pretprijatija, edinici na lokalna
samouprava, nositeli na javni funkcii i ~lenovi na nivnite semejstva,
ne mo`at da vr{at radiodifuzna dejnost nitu da bidat osnova~i,
soosnova~i ili da steknuvaat u~estvo vo sopstvenosta na radiodifuzerite."
So ~l. 12 od Zakonot e utvrdeno: "Radiodifuzerot mo`e da zapo~ne
so vr{ewe na radiodifuznata dejnost po dobivawe na dozvola za
vr{ewe na radiodfuzna dejnost. Javnoto radiodifuzno pretprijatie
dozvolata za vr{ewe radiodifuzna dejnost ja dobiva so ovoj zakon."
So ~lenot 13 od Zakonot e utvrdeno:
Za obezbeduvawe na raznovidnosta na ponudata na programskite
servisi i za{ttita na pluralizmot na sopstvenosta na medimite se
utvrduva postoewe na nedozvolena mediumska koncentracija.
Nedozvolena mediumska koncentracija, vo smisla na ovoj zakon,
se smeta deka postoi koga radiodifuzer:
- u~estvuva vo osnova~kiot kapital na drug radiodifuzer sprotivno
na odredbite od ~l. 14 na ovoj zakon,
- u~estvuva vo osnova~ki kapital na dru{tvoto od oblasta na
pe~atot koe izdava dneven vesnik ili na novinska agencija,
- u~estvuva vo osnova~kiot kapital na dru{to za reklama i propaganda,
dru{tvo za istra`uvawe na pazarot i javnoto mislewe, dru{-
tvo za distribucija na audiovizuelni dela, dru{tov za filmska produkcija
ili dru{tvo za telekomunikaciski uslugi;
- istovremeno emituva radio i televiziska programa osven za
subjektot koj vr{i javen radiodufuzen servis,
373

- istovremeno emituva radio i/ili televiziska programa i izdava
dneven vesnik {to se distribuira na podra~jeto na koe se emituva
radio i/ili televiziskata programa i
- istovremeno emituva radio i/ili televiziska programa i se
zanimava so dejnost na novinska agencija, dru{tvo za sproveduvawe
aktivnosti i istraga i obezbeduvawe, dru{tvo za reklama i propaganda,
dru{tvo za istra`uvawe na pazarot i javnoto mislewe, dru{tvo za
distribucija na audiovizuelni dela, dru{tvo za filmska produkcija
ili na dru{tvo za telekomunikaciski uslugi.
Nedozvolena mediumska koncentracija, vo smisla na ovoj zakon,
se smeta deka postoi i koga kako osnova~i na radiodifuzeri se javuvat
fizi~ki ili pravnilica koi se istovremeno:
- osnova~i na drugi radiodifuzeri sprotivno na odredbite od
~l. 14 na ovoj zakon;
- osnova~i na dru{tvo od oblasta na pe~atot koe izdava dneven
vesnik {to se distribuira na podra~jeto na koe se emituva radio i/ili
televiziskata programa;
- osnova~i na novinska agencija;
- osnova~i na dru{tov za reklama i propaganda, dru{tvo za
istra`uvawe na pazarot i javnotomislewe, dru{tvvo za sproveduvawe
aktivnosti na istraga i obezbeduvawe, dru{tvo za distribucija na
audiovizuelni dela, dru{tvo za filmska produkcija ili na dru{tvo za
telekomunikaiski uslugi i
- povrzani lica vo smisla na odredbite od ovoj zakon.
So ~l. 18 od Zakonot e utvrdeno:
Povrzani lica, vo smisla na ovoj zakon, se licata koi se me|usebno
povrazni preku upravuvawe, kapital ili na drug na~in i koga tie
poradi takvata povrzanost zaedni~ki ja kreiraat delovnata politika,
odnosno dejstvuvaat na koordiniran na~in zaradi ostvaruvawe zaedni-
~ki celi, ili koga edno lice ima mo`nost da naso~uva ili zna~ajno da
vlijae vrz drugo lice pri odlu~uvaweto za delovnoto rabotewe ili za
programskiot koncept na radiodifuzerot.
Kako povrzni lica se smetaat:
- ~lenovite na semejstvoto (roditeli, deca, bra}a i sestri, posvojuva~i
i posvoeni deca),
- lica vo bra~nata ili vonbra~nata zaednica,
- ~lenovite na potesnoto semejstvo na bra~niot druga,
- imatelite na udeli vo sopstvenosta, odnosno na drugi prava
vrz ~ija osnova u~estvuvaat vo upravuvaweto na radiodifuzerot, so
najmalku 25% od glasa~kite prava,
- licata koi kaj dva radiodifuzeri imaat vkupen udel vo sopstvenosta,
odnosno drugi prava vrz ~ija osnova u~estvuvaat vo upravuvaweto
kaj sekoja od niv so najmalku 25% od glasa~kite prava,
374

- licata koi so marketin{ki ili drug vid dogovor za delovna
sorabotka, vo edna godina ostvaruvaat pove}e od 30% od prihodite od
reklamirawe, tele{oping i sponzorstvo na radiodifuzer i
- licata koi se ~lenovi na upravniot ili nadzorniot odbor vo
radiodifuzer, kako i licata koi se smetaat za povrazni so ~lenovite
na upravniot ili nadzorniot odbor na organizacijata, na na~in koj e
utvrden so ovoj ~len.
Site ovie odredbi od Zakonot so inicijativata se osporuvaat
od pri~ina {to istite bile vo sprotivnost so ~l. 55 od Ustavot na Republika
Makedonija. Imeno, zabranata na edinicite na lokalnata samouprava
i na ~lenovi na po{iroko semejstvo da ne mo`at da vr{at radiodifuzna
dejnost da bidat osnova~i i soosnova~i na radiodifuzer
bilo vo sprotivnost so navodnata nespojlivost (inkopatibilnost) na
investiraweto vo radiodifuzer. So limitirawe na pravata na pravnite
i fizi~kite lica so osporenite odredbi od Zakonot se povreduval
~l. 55 od Ustavot na Republika Makedonija.
Vo ~l. 8 st. 1 al. 7 od Ustavot, kako temelna vrednost na ustavniot
poredok na Republika Makedonija e utvrdena i slobodata na pazarot
i pretpriemni{tvoto.
Osnovite na ekonomskie odnosi se regulirani vo t. 4 od Glava II
od Ustavot, vo koja e sodr`an ~l. 55, kade se predviduva deka se garantira
slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto. Republikata obezbeduva
ednakva pravna polo`ba na site subjekti na pazarot. Republikata
prezema merki protiv monopolskata polo`ba i monopolskoto odnesuvawe
na pazarot. Slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto mo`at da
se ograni~at so zakon edinstveno zaradi odbranata na Republikata,
za~uvuvaweto na prirodata, `ivotnata sredina ili zdravjeto na
lu|eto.
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka slobodata na
pazarot i pretpriemni{tvoto e edna od temelnite vrednosti na ustavniot
poredok, koja otvara {iroki mo`nosti za za`ivuvawe na stopanstvoto
i privatnata inicijativa vo site oblasti na stopanskiot sistem.
Me|utoa, slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto nemo`e da
se sfati vo apsolutna smisla na zborot i deka taa ne e samo rabota na
subjektite na pazarot, tuku i dr`avata kako garant na ovaa sloboda ima
zna~ajna uloga kako regulator na ekonomskite tekovi vo stopanstvoto.
Imeno, dr`avata kako regulator na ekonomskata politika e dol`na
da vodi smetka i za po~ituvawe na drugite temelni vrednosti na
ekonomskiot i politi~kiot sistem na dr`avata.
Ottuka, spored na{e mislewe, celta na zakonodavecot vo osporenite
~l. 11, 12, 13 i 18 od Zakonot, ne bile da se ograni~i ru{eweto
na dejnosta kako edna od osnovvnite ekonomski prava na subjektite na
pazarot, tuku dr`avata kako garant na ekonomskata i politi~kata stabilnost
vr{i ograni~uvawe na vr{ewe na radiodifuznata dejnost zaradi
ispolnuvawe na celta na zakonot, a toa e: sloboda na izrazuva-
375

weto vo radiodifuznata dejnost vo soglasnost so Ustavot na Republika
Makedonija i so me|unarodnite dogovori {to gi ratifikuvala i
kon koi pristapila Republika Makedonija, za{tita na interesite na
korisnicite, postignuvawe, unapreduvawe i za{tita na kulturniot
identite, obrazovniot i nau~niot razvoj: pottiknuvawe na razvoj na
tvore{tvoto, jazikot i tradiciite vo radiodfiuznata dejnost, unapreduvawe
i pottiknuvawe na konkurencijata i razvoj na radiodifuznata
dejnost.
Od navedenite pri~ini smetame deka osporenite ~lenovi od
Zakonot se vo soglasnost so ~l. 55 od Ustavot na Republika Makedonija.
4. So ~l. 19 od Zakonot e predvideno: "Stransko fizi~ko ili
pravno lice mo`e da osnova ili da u~estvuva vo sopstvenosta na doma-
{en radiodifuzer pod istite uslovi utvrdeni so ovoj zakon {to va`at
za doma{nite fizi~ki ili pravni lica."
Spored navodite vo inicijativata ovoj ~len od Zakonot bil vo
sprotivnost so ~l. 59 od Ustavot bidej}i im daval mo`nost na stranskite
fizi~ki i pravni lica da mo`at da osnovaat ili da u~estvuvaat
vo sopstvenost na doma{en radiodifuzer pod istite uslovi utvrdeni
so ovoj zakon. Imeno, spored inicijativata, pravoto na doma{nite
investitori se namaluvawe vo odnos na vlo`eniot kapital i istite
trebalo da va`at i za stranskite investitori, poradi {to osnovano se
postavuvalo pra{aweto za soglasnost na osporenata odredba so ~l. 59
od Ustavot.
Soglasno ~l. 59 od Ustavot, na stranskite vlo`uva~i im se garantira
pravoto na slobodno iznesuvawe na vlo`eniot kapital i dobivkata
(st. 1). Pravata steknati vrz osnova na vlo`eniot kapital ne mo-
`at da se namaluvaat so zakon ili drug propis (st. 2).
Radiodifuzer, spored ~l. 4 st. 1 t. 1 od Zakonot, e pravno ili
fizi~ko lice koe ima uredni~ki odgovornosti pri sostavuvawe na
programite na radioto, odnosno televiziskite programski servisi nameneti
za priem od strana na javnosta koja ja prenesuva ili za nego ja
prenesuvaat treti lica vo celost i neizmeneta.
Uslovite za izdavawe na dozvola za vr{ewe na radiodifuzna
dejnost, koja e definirana vo ~l. 3 od Zakonot, se predvideni vo Glava
V od Zakonot, so naslov: "Dozvola za vr{ewe radiodifuzna dejnost" i
tie se odnesuvaat podednakvo za site u~esnici na konkursot bez ogled
dali stanuva zbor za doma{ni pravni i fizi~ki lica ili za stranski
pravni i fizi~ki lica.
Od analizata na osporeniot ~len 19 od Zakonot, spored na{e
mislewe, voop{to ne mo`e da stane zbor za namaluvawe na vlo`eniot
kapital, na {to vo inicijativata se uka`uva, tuku ovaa odredba go utvrduva
pravoto stransko fizi~ko ili pravno lice da osnova ili da u~estvuva
vo sopstvenosta na doma{en radiodifuzer pod istite uslovi
utvrdeni so ovoj zakon {to va`at i za doma{nite fizi~ki ili pravni
376

lica. Ottuka, smetame deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta
na osporeniot ~l. 59 od Zakonot so ~l. 59 od Ustavot.
5. Spored ~l. 38 od Zakonot, proizlegua deka:
"Dokolku Sovetot za radiodifuzija vo vr{eweto na rabotite
od svojata nadle`nost konstatira nepo~ituvawe na odredbite na ovoj
zakon i propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon, kako i na uslovite
utvrdeni so dozvolata za vr{ewe na radiodifuzna dejnost na
radiodifuzerot mo`e da mu izre~e edna od slednive merki:
- pismena opomena,
- pismena opomena so barawe za objavuvawe,
- vremena zabrana za reklamirawe i tele{oping od eden do
sedum dena i
- vremena zabrana za emituvawe na programskiot servis za
period od najmnogu tri meseca,
Merkata pismena opomena se izrekuva vo slu~aj na koja bilo
storena povreda od st. 1 na ovoj ~len.
Merkata pismena opomena se izrekuva vo slu~aj na koja bilo
storena povreda od st. 1 na ovoj ~len.
Merkata pismena opomena so barawe za objavuvawe se izrekuva
vo slu~aj koga radiodifuzerot i pokraj pismenata opomena, prodol`uva
so vr{ewe na istata povreda za koja mu e izre~ena pismenata opomena.
Merkata vremena zabrana za reklamirawe i tele{oping od eden
do sedum dena se izrekuva vo slu~aj na povreda na odredbite od glavite
VI ili VII na ovoj zakon.
Merkata za vremena zabrana za emituvawe na programskiot servis
za period od najmnogu tri meseca se izrekuva vo slu~aj koga radiodifuzerot
i pokraj vremenata zabrana za reklamirawe i tele{oping,
prodol`uva so vr{ewe na istata povreda za koja mu e izre~ena vremenata
zabrana za reklamirawe i tele{oping.
Merkata vremena zabrana za emituvawe na programskiott servis
za period od najmnogu tri meseca mo`e da se izre~e kako prva merka
na povreda od ~l. 20 st. 1 i 2, ~l. 69 i ~l. 70 na ovoj zakon.
So odlukata so koja se izrekuvaat merkite od st. 1 na ovoj ~len
se utvrdua i rokot koj ne mo`e da bide pokratok od sedum i ne podolg
od deset dena vo koj treba da se otstranat storenite povredi so nepo-
~ituvawe na ovoj zakon, propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon i
uslovite utvrdeni so dozvolata za vr{ewe na radiodifuznata dejnost.
Protiv odlukata od st. 7 na ovoj ~len mo`e da se podnese tu`ba
do nadle`niot sud vo rok od 15 dena od denot na dobivaweto na odlukata.
Postapkata pred nadle`niot sud e itna. Tu`bata ne go odlaga
izvr{uvaweto na odlukata.
Merkite od st. 1 al. 1 i 2 na ovoj ~len go isklu~uvaat pokrenuvaweto
na prekr{o~na postapka vo slu~aj na otstranuvawe na povredite
zaradi koi se izre~eni."
377

Spored navodite vo inicijativata ova zakonsko re{enie se
kosi so podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izr{na i sudska,
odnosno istata bila vo sprotivnost so ~l. 8 st. 1 al. 4 od Ustavot, bidej}i
so istata imalo direkten atak i me{awe vo ingerenciite na sudskata
vlast.
Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 4 od Ustavot, edna od temelnite vrednosti
na ustavniot poredok na Republika Makedonija e i podelbata na
dr`avvnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska.
Osporeniot ~l. 38 od Zakonot e pomesten vo Glava IV, so naslov
"Sovet za radiodifuzija."
Spored ~l. 21 od ovoj zakon Sovetot za radiodifuzija e nezavisno
regulatorno neprofitno telo so javni ovlastuvawa vo radiodfuznata
dejnost utvrdeni vo ovoj zakon.
Sovetot ima svojstvo na pravno lice.
Sovetot za radiodifuzija pri ostvaruvaweto na svoite nadle`nosti,
utvrdeni so ovoj zakon, se gri`i za obezbeduvawe na slobodata i
pluralizmot na izrazuvaweto, za postoewe na raznovidni, nezavisni i
samostojni mediumi, ekonomski i tehnolo{ki razvoj na dejnosta i za
za{tita na interesite na gra|anite vo radiodfuznata dejnost.
Sedi{teto na Sovetot za radiodifuzija e vo Skopje.
Spored ~l. 23 od Zakonot, Sovetot za radiodifuzija e sostaven
od devet ~lena. ^lenovite na Sovetot za radiodifuzija gi izbira i
razre{uva Sobranieto na Republika Makedonija.
Spored ~l. 37 od Zakonot za radiodufznata dejnost, Sovetot za
radiodifuzija gi vr{i slednive raboti:
1) ja sproveduva strategijata za razvoj na radiodifuznata dejnost
vo Republika Makedonija,
2) odu~uva za dodeluvawe, odzemawe i obnovuvawe na dozvolite
za vr{ewe radiodfuzna dejnost,
3) gi koordinira aktivnostite so Agencijata za elektronski
komunikacii pri donesuvawe na Planot za dodeluvawe i koristewe na
radiofrekvencii vo delot {to se odnesuva na radiodifuzijata,
4) vr{i nadzor vrz rabotata na subjektite koi vr{at radiodifuzna
dejnost od aspekt na po~ituvaweto na odredbite na ovoj zakon,
dozvolata za vr{ewe radiodifuzna dejnost i akttite na Sovetot za radiodifuzija,
{to se odnesuvaat na programskite sodr`ini,
5) donesuva odluki, pravila, zaklu~oci, upatstva, preporaki i
drugi akti, utvrduva stavovi i predlozi za sproveduvawe na Zakonot za
radiodifuznata dejnost,
6) go informira organot nadle`en za za{tita na avtorskite i
srodnite prava koga se somneva deka e storena povreda na avtorski i
srodni prava za koi poseduva dokazi,
7) razgleduva pretstavki od gra|anite vo vrska so radio i televiziskite
programi i programskite servisi remituvani preku javnite
378

komunikaciski mre`i i vo vrska so rabotata na radiodifuzerite i redovno
ja izvestuva javnosta vo vvrska so prezemenite merki,
8) prezema merki propi{ani so zakon protiv radiodifuzerite
{to ne gi izvr{uvaat svoite obvrski utvrdeni so zakon, dozvolata za
vr{ewe radiodfuzna dejnost i aktite na Sovetot za radiodifuzija,
9) dava mislewe i u~estvuva pri podgotvuvaweto na zakon, propisi
i drugi akti {to se odnesuvaat na radiodfuznata dejnost, kako i
pri sklu~uvaweto, odnosno pristapuvaweto na Republika Makedonija
kon me|unarodni dogovori od oblasta na radiodifuzijata i go obezbeduva
nivnoto sproveduvawe,
10) odobruva lista na nastani od poseben interes za javnosta na
Republika Makedonija i prezema merki za za{tita na pravoto na pristap
na javnosta do ovie nastani, za da se onevozmo`i nekoj radiodfuzer,
so dobivaweto isklu~ivo pravo na prenos na nastanot, da li{i
zna~itelen del od naselenieto od mo`nosta da go sledi nastanot,
11) donesuva akti za organizacija i sistematizacija na rabotite
i zada~ite na stru~nata slu`ba,
12) izdava potvrdi za izr{ena registracija na radio i televiziski
programksi servisi {to se reemituvaat preku javna komunikaciska
mre`a,
13) donesuva i sproveduva merki utvrdeni so ovoj zakon, podnesuva
prekr{o~ni i krivi~ni prijavi i vr{i drugi raboti predvideni
so ovoj ili drug zakon i
14) vr{i drugi raboti utvrdeni so ovoj zakon.
Za vr{ewe na rabotite od st. 1 na ovoj ~len organite na dr`avnata
uprava, dr`avnite organi, organite na dr`avnata uprava, dr`avnite
organi, organite na edinicite na lokalnata samouprava, instituciite
osnovani so zakon i radiodifuzerite se dol`ni na barawe na
Sovetot za radiodifuzija da mu dostavuvaat potrebni dokumenti, podatoci
i informacii.
Od analizata na navedenite ustavni i zakonski odredbi, kako i
od sodr`inata na osporeniot ~len, a vo korelacija so navodite vo inicijativata,
smetame deka ne mo`e da se prifati tvrdeweto vo inicijativata
deka osporeniot ~l. 38 od Zakonot bil vo sprotivnost so ~l. 8
st. 1 al. 4 od Ustavot. Ova od pri~ina {to so zakonskoto re{enie predvideno
vo ~l. 38 od Zakonot ne se vr{i atak na sudskata vlast, od pri-
~ina {to vo slu~ajov stanuva zbor za prezemawe odnosno donesuvawe na
merki koi se vo ramkite na nadle`nostite na Sovetot za radiodfuzija,
kako nezavisno regulatorno neprofitno telo so javni ovlastuvawa vo
radiodifuznata dejnost utvrdeni vo ovoj zakon. Imeno, od analizata na
navedenite odredbi od Zakonot za radiodifuznata dejnost kako i od
celinata na Zakonot, proizleguva deka Sovetot za radiodifuzija e nadle`en
za sproveduvawe na Zakonot za radiodifuzna dejnost.
379

Javnite ovlastuvawa na telata i organite proizleguvaat od
Ustavot na Republika Makedonija, pa analogno na toa, gi ima ovie
ovlastuvawa so Zakonot za radiodifuzna dejnost.
[to se odnesuva do polo`bata na regulatornite tela, voop{to,
smetame deka Ustavot na Republika Makedonija ne sodr`i odredbi koi
direktno se odnesuvaat na regulatornite tela, za razlika od odredbite
koi se odnesuvat na organite na dr`avnata uprava. Ustavnata osnova za
postoeweto na regulatornite tela mo`e indirektno da se izvede od
odredbite na Amandman XX od Ustavot, spored koj za prekr{oci opredeleni
so zakon, sankcija mo`e da izre~e organ na dr`avnata uprava
ili organizacija i drug organ {to vr{i javni ovlastuvawa, kako i od
Amandman XXI, spored koj pravoto na `alba ili drug vid na pravna za-
{tita poedine~ni pravni akti doneseni vo postapka vo prv stepen
pred organ na dr`avnata uprava ili organizacija ili drug organ {to
vr{i javni ovlastuvawa se ureduva so zakon.
Imaj}i predvid deka regulatornite tela, kako {to e Sovetot za
radiodifuzija, vr{at javni ovlastuvawa opredeleni so zakon, proizleguva
deka ovie ustavni odredbi se odnesuvaat i na regulatornite
tela, pa taka so Amandman XX na regulatornite tela im se dadeni
ovlastuvawa i da izrekuvaat sankcii, vo slu~ajov merki, {to vsu{nost
pretstavuva eden od na~inite na koj tie ja ostvaruvaat svojata funkcija
na kontrola zaradi primena na zakonite i drugite propisi od nivnata
nadle`nost.
6. Spored na{e mislewe, argumentite istaknati pogore se odnesuvaat
i za osporeniot ~l. 54 od Zakonot vo koj e utvrdeno deka u~esnicite
na konkursot koi ne se zadovolni od odlukata imaat pravo vo
rok od 15 dena od denot na dobivaweto na izvestuvaweto da podnesat
tu`ba do nadle`niot sud. Postapkata pred nadle`niot sud e itna.
Od navedenite pri~ini smetame deka osporenite ~l. 38 i 54 od
Zakonot ne se vo nesoglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 4 od Ustavot.
7. Spored ~l. 49 st. 2 al. 8 od Zakonot, kon prijavite kandidatite
ja dostavuvaat slednava dokumentacija i podatoci:
- dokument od nadle`nite institucii za plateni danoci i za
bonitetot na podnositelot,
Spored navodite vo inicijativata propi{uvaweto na eden vakov
ograni~uva~ki faktor, odnosno uslov, zna~elo pre~ekoruvawe na
dozvoleniot prag i izleguvawe nadvor od soodvetnite zakonski mehanizmi,
poradi {to se povreduva ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 32 st. 1 i 2, ~l. 33 i
~l. 51 od Ustavot na Republika Makedonija.
Spored ~l. 32 st. 1 i 2 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota,
sloboden izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalnata
obezbedenost za vreme na privremena nevrabotenost. Sekomu pod
ednakvi uslovi, mu e dostapno sekoe rabotno mesto.
380

Soglasno ~l. 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i drugi
javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi na
na~in utvrden so zakon.
Spored ~l. 3 st. 1 od Zakonot, radiodifuznata dejnost e emituvana
i prenos za radio i/ili televiziska programski servisi nezavisno
od tehni~kite sredstva za prenesuvawe, vo kodiran ili nekodiran
oblik, nameneti za priem od strana na javnosta.
Vo ~l. 41 od Zakonot se predviduva deka dozvolata za vr{ewe
radiodifuzna dejnost se izdava za emituvawe i prenos na odreden radio
ili televiziski programski servis nezavisno od tehni~kite sredstva
za prenos pod uslovvi, na na~in i po postapka utvrdeni so ovoj
zakon (st. 1). Zabraneto e vvr{ewe na radiodifuzna dejnost bez dozvola
(st. 2).
Spored ~l. 43 st. 1 od Zakonot, za izdavawe dozvola Sovetot za
radiodifuzija raspi{uva konkurs.
Imaj}i gi predvid iznesenite ustavni i zakonski odredbi i navodite
vo inicijativata, smetame deka celishodnosta na osporenoto
zakonsko re{enie i negovata primena ne mo`e da bide predmet na ustavnosudska
ocena, posebno od aspekt na negovata ustavnost vo odnos na
opredelbite vo ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 32, ~l. 33 i ~l. 51 od Ustavot, vrz
osnova na ustavnosudskata analiza proizleguva deka za osporenata
odredba ne mo`e da se postavi pra{aweto za nejzinata soglasnost so
Ustavot.
Imeno, spored nas, ustavno garantirana sloboda na pazarot i
pretpriemni{tvoto e edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok
na Republika Makedonija koja sozdava uslovi za realizacija na
stopanstvoto. Imaj}i go predvid ustavniot osnov za zakonskoto ureduvawe
na pravata i obvrskite vo sferata na dejnostite vo stopanstvoto,
spored na{e mislewe, proizleguva i osnovot za ureduvawe na
uslovite i na~inot na vr{eweto na radiodifuznata dejnost. Vo tie ramki
vo Zakonot za radiodifuznata dejnost e ureden pravniot re`im na
vr{eweto na predmetnata dejnost. Ottuka, utvrduvaweto na uslovite
so potkrepuvawe na pismena dokumentacija vo koi osporeniot ~l. 49 od
Zakonot, pretstavuvaat elementi vostanoveni vo pravniot re`im vo
vr{eweto na radiodifuznata dejnost koj podednakvo va`i za site
subjekti koi apliciraat za vr{ewe na ovaa dejnost.
So ogled na toa {to smetame deka ne mo`e da se postavi pra{aweto
za soglasnosta na ovoj osporen ~len od Zakonot so Ustavot i po
odnos na ovoj ~len predlagame Sudot da ne povede postapka.
7. Spored ~l. 145 od Zakonot proizleguva deka: "Sredstvata za
pokrivawe na tro{ocite za sozdavawe i emituvawe na programite i za
tehni~kotehnolo{ki razvoj na javniot radiodifuzen servis, za odr`uvawe,
upotreba i razvoj na javnata radiodifuzna mre`a, za regulirawe
i razvvoj na radiodifuznata dejnost vo Republika Makedonija, se obezbeduvaat
od radiodifuzna taksa.
381

Za postignuvawe i odr`uvawe na pogolem stepen na programski
i tehni~kotehnolo{ki razvoj na javniot radiodifuzen servis mo`at
da se izdvojuvaat sredstva i od Buxetot na Republika Makedonija.
Radiodifuznata taksa e javna dava~ka.
Od sredstvata na radiodifuznata taksa se finansirat slednive
korisnici:
- JP Makedonska radiotelevizija,
- JP Makedonska radiodifuzija i
- Sovetot za radio difuzija.
Spored ~l. 146 od Zakonot, proizleguva deka:
Radiodifuzna taksa pla}a:
1. sekoe semejno doma}instvo vo Republika Makedonija,
2. hoteli i moteli, po edna radiodifuzna taksa za sekoi pet
sobi,
3. pravni lica i sopstvenici na deloven prostor, na sekoi 20
vraboteni ili drugi lica koi go koristat delovniot prostor, po edna
radiodifuzna taksa i
4. sopstvenici na ugostitelski i drugi javni objekti opremeni
so radio ili televiziski priemnik, za sekoj priemnik pla}aat po edna
radiodifuzna taksa.
Vladata na Republika Makedonija na predlog na Sovetot za radiodifuzija
}e opredeli koi obvrznici od st. 1 na ovoj ~len vo naseleni
mesta {to ne se pokrieni so radiodifuzni signali nema da pla-
}aat radiodifuzna taksa.
Semejno doma}instvo koe ima slepo lice so o{tetuvawe na vidot
od nad 90% i gluvo lice so o{tetuvawe na sluhot od nad 60 decibeli
utvrdeno soglasno so propisite za invalidsko osiguruvawe e osloboden
od pla}awe na radiodifuzna taksa za stanot vo koj `ivee negovoto
semejno doma}instvo.
Spored ~len 147 od Zakonot, proizleguva deka:
"Rabotite vo vrska so presmetuvaweto, naplatuvaweto i naso~uvaweto
na sredstvata od radiodifuznata taksa na korisnicite od ~l.
146 na ovoj zakon, kako i vodeweto na registarot na obvrznici za pla-
}awe na radiodifuzna taksa, gi vr{i MRT.
MRT vrz osnova na registarot na obvrznici na radiodfuzna taksa
donesuva re{enie koe ima karakter na izvr{na isprava soglasno
so Zakonot za ivr{uvawe, za utvrduvawe na godi{niot iznos na radiodifuznata
taksa so koe obvrznikot se zadol`uva da ja plati vo 12 mese~ni
iznosi. Obvrznikot e dol`en radiodifuznata taksa da ja pla}a
mese~no najdocna do 15 vo mesecot, vo sprotivno za sekoe zadocnuvawe
se pla}a kamata utvrdena so zakon. Naplatata se vr{i na smetka na
MRT koja uplatenite sredstva gi naso~uva na korisnicite navedeni vo
~lenot 145 na ovoj zakon, vo iznosi utvrdeni vo ~l. 149 na ovoj zakon.
Spored ~len 148 od Zakonot, proizleguva deka:
382

"Radiodifuznata taksa se pla}a sekoj mesec vo iznos od 130 denari.
Iznosot se menuva edna{ godi{no vo zavisnost od visinata na
tro{ocite na `ivot za prethodnata godina objaven od Dr`aveniot zavod
za statistika.
Korisnicite koi poseduvaat samo radiopriemnik pla}aat edna
tretina od utvrdeniot iznos na radiodifuznata taksa od st. 1 na ovoj
~len."
Spored navodite vo inicijativata so osporenite ~lenovi od Zakonot
se povreduval principot na vladeewe na pravoto
- ~len 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, principot na podelba na vlasta -
~l. 8 st. 1 al. 4 od Ustavot i primenuvaweto na ednakva pravna polo`ba
na subjektite na pazarot
- ~len 55 od Ustavot.
Imeno spored navodite vo inicijativata na Pan~e Dokuzov, radiodifuznata
taksa ne mo`e da bide javna dava~ka, od pri~ina {to javnata
dava~ka ne podrazbira protivusluga. So osporenite ~lenovi na
Zakonot e prodol`uval re`imot na vodewe na selektivna i neprincipielna
socijalna politika na na~in {to zakonot predviduval sekoe
doma}instvo koe ima slepo lice so o{teten vid od 90% i o{teten sluh
od 60 decibeli da se oslobodi od pla}awe na taksa, {to zna~elo deka
poradi ovie invalidizirani lica ostanatite ~lenovi od semejstvoto
besplatno }e gledale TV odnosno nemaat obvrska da pla}aat radiodifuzna
taksa. Na toj na~in so vakvoto zakonsko re{enie se ru{elo
ustavnoto na~elo za ednakvost pome|u gra|anite vrz osnova na invaliditet,
bolest, hendikepiranost i sl.
Vo ~l. 147 od Zakonot bila dadena mo`nost javnata dava~ka da ja
regulira i raspredeluva MRT, kako pravno lice so sopstven prihod i
dopolnitelni prihodi od Buxetot na Republika Makedonija, so {to
istoto bilo vo povlastena polo`ba sprema drugite subjekti.
So davaweto na diskreciono pravo na MRT za opredeluvawe,
odnosno menuvawe na javna dava~ka, spored navodite vo inicijativata
se povreduvale pogorenavedenite ustavni na~ela.
Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 od Ustavot, vladeeweto na pravoto
i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna izvr{na i sudska, se temelni
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~l. 33 od Ustavot sekoj e dol`en da pla}a danok i drugi
javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi na na-
~in utvrden so zakon.
Spored ~l. 68 st. 1 al. 3 od Ustavot Sobranieto na Republika
Makedonija gi utvrduva javnite dava~ki.
Soglasno ~l. 115 od Zakonot za radiodifuznata dejnost, funkciite
na radiodifuzen servis na Republika Makedonija, gi vr{i Makedonskata
radiotelevizija, ~ij skraten naziv e MRT. Spored ~l. 116
od Zakonot, MRT se finansira od radiodifuzna taksa, od reklamira-
383

we, sponzorstvo, donacii, proda`ba na programa i uslugi i od sredstva
obezbedeni od Buxetot na Republika Makedonija za tekovnata godina.
Trgnuvaj}i od ustavnata osnova dadena vo ~l. 68 st. 1 al. 3 od
Ustavot, Sobranieto na Republika Makedonija vo Zakonot za radiodifuznata
dejnost utvrduva deka, radiodifuznata taksa e javna dava~ka.
Javnata dava~ka e ustavna kategorija, koja sekoj e dol`en da ja
pla}a i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi na na~in utvrden
so zakon.
Trgnuvaj}i od vakvata ustavna obvrska a pritoa imaj}i go vo vid
faktot deka so zakon radiodifuznata taksa e opredelena kako javna dava~ka,
smetame deka nedvosmislena e intencijata na zakonodavecot
deka so opredeluvawe na mese~niot odnos na radiodifuznata taksa, se
ovozmo`uva sekoj obvrznik na radiodifuzna taksa da ja ispolni svojata
so Ustav predvidena obvrska, odnosno pla}aweto na so zakon utvrdenata
javna dava~ka. Imaj}i go vo vid i fakttot deka vo osporenite
zakonski odredbi istovremeno se utvrdeni i obvrznicite, osnovicata,
visinata i na~inot na pla}aweto na ovaa javna dava~ka, smetame deka
ovie zakonski odredbi se vo soglasnost so ~l. 333 od Ustavot.
Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 153/
2006 od 13. 12. 2006 godina ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~l. 146 st. 1 vo celina i posebno na al. 3 od istiot ~len, kako i
na ~l. 147 st. 2 vo delot: "za utvrduvawe na godi{niot iznos na radiodifuznata
taksa so koe obvrznikot se zadol`uva da ja plati vo 12 mese-
~ni iznosi" od Zakonot za radiodifuznata dejnost ("SV RM," br. 100/
2005).
Vo obrazlo`enieto na Re{enieto, me|u drugoto, se naveduva:
"Vo osporeniot st. 1 na ~l. 146 od Zakonot se utvrduvaat obvrznicite
koi se dol`ni da ja pla}aat radiodifuznata taksa, a toa se: sekoe
semejno doma}instvo, hoteli i moteli, po edna radiodifuzna taksa
za sekoi pet sobi, potoa pravnite lica i sopstvenici na deloven prostor,
po edna radiodfuzna taksa na sekoi 20 vraboteni ili drugi lica
koi go koristat delovniot prostor i sopstvenicite na ugostitelski i
drugi javni objekti opremeni so radio ili televiziski priemnik, za
sekoj priemnik po edna radiodifuzna taksa.
Spored st. 1 na ~l. 147 od Zakonot, rabotite vo vrska so presmetuvaweto,
naplatuvaweto i naso~uvaweto na sredstvata od radiodifuznata
taksa na korisnicite od ~l. 146 na ovoj zakon, kako i vodeweto
na registarot na obvrznici za pla}awe na radiodifuznata taksa, gi
vr{i MRT.
Spored ~l. 148 st. 1 od Zakonot, radiodifuznata taksa se pla}a
sekoj mesec vo visina od 2,5% od prose~nata isplatena neto plata po
rabotnik vo Republika Makedonija za poslednite tri meseci spored
podatocite objaveni od Dr`avniot zavod za statistika. Spored stav 2
od ovoj ~len na Zakonot, korisnicite koi poseduvaat samo radio pri-
384

emnik pla}aat 1/3 od utvrdeniot iznos na radiodifuznata taksa od
stavot 1 na ovoj ~len.
Trgnuvaj}i od toa deka vo navedenite zakonski odredbi radiodifuznata
taksa e utvrdena kako javna dava~ka, koja e ustavna kategorija,
a istovremeno se utvrdeni i obvrznicite, osnovicata, visinata i na~inot
na pla}awe na ovaa javna dava~ka, Sudot oceni deka ovie zakonski
odredbi se vo soglanost so ~l. 33 od Ustavot, spored koj sekoj e dol`en
da pla}a danok i drugi javni dava~ki na na~in utvrden so zakon.
Pritoa, vo vrska so navodite vo inicijatvite deka ~l. 146 st. 1
vo celina i posebno al. 3 od Zakonot ne se vo soglasnost so ~l. 9 i ~l. 8
st. 1 al. 3 od Ustavot, zatoa {to spored niv radiodifuznata taksa gra-
|anite dvapati ja pla}ale i toa prvo, kako fizi~ki lica (spored ~len
146 st. 1 al. 1 od Zakonot) i vtoro, kako pravni lica ili sopstvenici
na deloven prostor, (spored al. 3 na st. 1 od ovoj ~len od Zakonot), vo
slu~aj koga edno isto fizi~ko lice e osnova~ na pravno lice, Sudot
utvrdi deka se neosnovani so ogled na toa {to statusot na gra|anite -
fizi~ki lica i na pravnite lica e razli~en i tie vo odnos na pravata,
obvrskite i dol`nostite ne mo`e da se izedna~uvaat, odnosno vo toj
pogled ne mo`e da se stavi znak na ednakvost me|u ovie dve kategorii
na subjekti na pravoto.
Od druga strana, so ogled na toa {to ~l. 9 od Ustavot se odnesuva
za ednakvosta samo na gra|anite, a ne i za pravnite lica, spored
Sudot vakvite i sli~ni navodi vo inicijtivite, ne mo`e da pretstavuvaat
osnov za izrazuvawe na somnevawe vo soglasnosta na ~l. 146 st. 1
vo celina, nitu na al. 3 od ovoj ~len na Zakonot so ~l. 8 st. 1 al. 3 i ~l.
9 od Ustavot, vo odnos na koi se osporuva nivnata ustavnost.
Isto taka, ne mo`e da se izrazi somnevawe vo ustavnosta na ~l.
146 st. 1 od Zakonot nitu poradi navodite deka vo ovaa osporena odredba
ne se predviduval na~inot, uslovite, rokovite i postapkata za utvrduvawe
i promenata na brojot na vrabotenite vo pravnite lica i sli-
~no. Ova od pri~ina {to vodeweto na registarot na obvrznici za pla-
}awe na radiodifuznata taksa soglasno ~l. 147 st. 1 od Zakonot go
vr{i Makedonskata radiotelevizija. Vodeweto, pak, na ovoj registar
vsu{nost gi opfa}a site raboti za opredeluvawe, odnosno utvrduvawe
na obvrznikot za pla}awe na taksata i pretstavuva tehni~ki uslov za
nejzinoto pla}awe.
Imaj}i predvid deka vo inicijativata podnesena od Elizabeta
Ocevi}-Mandeva ~l. 147 st. 2 od Zakonot posebno se problematizira vo
delot koj se odnesuva za utvrduvawe na godi{niot iznos na radiodifuznata
taksa, koj period spored navodite vo ovaa inicijativa bil predolg,
Sudot utvrdi deka delot od ~l. 147 st. 2 od Zakonot koj glasi: "za
utvrduvawe na godi{niot iznos na radiodifuznata taksa so koe obvrznikot
se zadol`uva da ja plati vo 12 mese~ni iznosi" dokolku se razgleduva
vo celinata na ovoj stav na ~l. 147 od Zakonot, proizleguva
385

deka te{ko mo`e da se stavi prigovor vo odnos na jasnosta, preciznosta
i primenlivosta na ovoj del od odredbata.
Dokolku, pak, ovoj del od ~l. 147 st. 2 od Zakonot se razgleduva
vo korelacija so odredbite na ~l. 148 st. 1 i na ~l. 146 st. 1 al. 3 od Zakonot,
(vo odnos na koj se naveduva deka ne e utvrdeno na koj na~in i vo
kakva postapka }e se utvrduva brojot na vrabotenite vo pravnite lica
i deka toj broj vo tekot na godinata e promenliv), toga{ proizleguva
deka ovoj del na ~l. 147 st. 2 od Zakonot mo`e da sozdade opredeleni
pote{kotii vo negovata primena, {to vo osnova e fakti~ko pra{awe
za koe Ustavniot sud ne e nadle`en da odlu~uva.
Me|utoa, so ogled na toa {to vo inicijativata podnesena od
Elizabeta Ocevi}-Mandeva od Bitola ovoj del na ~l. 147 st. 2 od Zakonot
ne se naveduva vo relacija so ~l. 148 st. 1 od Zakonot, tuku deka
obvrskata za pla}awe na radiodifuznata taksa nastanuvala nezavisno
dali se koristi ili ne uslugata, pri {to ne bil zapazen principot na
ekvivalentnost vo davaweto {to va`el za obligaciono pravnite odnosi
i za drugite javni dava~ki, Sudot utvrdi deka radiodifuznata taksa
vsu{nost e javno praven, a ne obligaciono praven odnos i deka poradi
vakvite navodi ne mo`e da se izrazi somnevawe vo soglasnosta na ~l.
147 st. 2 od Zakonot vo delot "za utvrduvawe na godi{niot iznos na radiodifuznata
taksa so koe obvrznikot se zadol`uva da ja plati vo 12
mese~ni iznosi" so ~l. 8 st. 1 al. 3 i ~l. 51 od Ustavot."
Soglasno ~l. 28 al. 2 od Delovnikot na Ustavniot sud, Ustavniot
sud }e ja otfrli inicijativata ako za istata rabota ve}e odlu-
~uval.
Imaj}i go vo vid faktot deka Ustavniot sud so navedenoto Re{-
enie se proiznel po pra{awata koi sega povtorno se pokrenuvaat so
ovaa inicijativa, smetame deka vo konkretniov slu~aj ne postojat osnovi
za poinakvo odlu~uvawe po odnos na ovie osporeni odredbi od Zakonot
na ~l. 146 i 147.
[to se odnesuva do navodot vo inicijativata po odnos na ~l. 148
od Zakonot, vo koj se opredeluva fiksna taksa vo iznos od 130,00 denari
mese~no so mo`nost za izmena vo zavisnost od visinata na tro-
{ocite za `ivot za prethodna godina utvrdeni od Dr`avniot zavod za
statistika poradi {to istiot daval diskreciono pravo na MRT za menuvawe
na ovaa javna dava~ka, smetame deka e neosnovan. Ova od pri~ina
{to od analizata na sodr`inata na ovaa osporena zakonska odredba,
jasno proizleguva deka visinata na radiodifuznata taka ne ja utvrduva
MRT, tuku istoto e vo nadle`nost na zakonodavecot, odnosno Sobranieto
na Republika Makedonija vo Zakonot za radiodifuznata dejnost
ja utvrduva visinata na ovaa javna dava~ka, vo koj se utvrdeni i kriteriumite
za nejzino utvrduvawe. Ottuka, pogre{no e tolkuvaweto na
ovaa odredba od strana na podnositelot na inicijativata.
Vrz osnova na navedenata ustavnosudska analiza, se p r e d l a g a
386

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot, zaradi razgleduvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na: -
~l. 2 st. 1 al. 1, ~l. 6, ~l. 11, ~l. 12, ~l. 13, ~l. 18, ~l. 19, ~l. 38, ~l. 49 st. 2
al. 8, ~l. 54, ~l. 145 i ~l. 148 od Zakonot za radiodifuznata dejnost
("SV RM," br. 100/2005, 19/2007 i 103/2008) i
- Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 146 i 147 od Zakonot ozna~en vo t. 2 od
ovoj predmet.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 10 fevruari 2010
godina, donese
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len
49 stav 2 alineja 8 od Zakonot za radiodifuznata dejnost („Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija“ br.100/2005, 19/2007 i 103/2008).
2. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na:
^len 2 stav 1 alineja 1, ~len 6, ~l. 11, ~l. 12, ~l. 13, ~l. 18, ~l. 19,
~l. 38, ~l. 54, ~l. 145, i ~l. 148 od Zakonot ozna~en vo t. 1 od ova
re{enie.
3. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~l. 146 i 147 od Zakonot ozna~en vo t. 1 od ova
re{enie.
4. Pan~e Dokuzov, advokat od [tip i Stamen Filipov od Skopje
na Ustavniot sud mu podnesoa inicijativa za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na odredbite od Zakonot za radiodifuznata
dejnost ozna~ena vo t. 1 od ova re{enie i za sekoja od niv se sodr`ani
pri~inite za nivnoto osporuvawe.
5. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 49 st. 2 al. 8 od Zakonot,
kon prijavite kandidatite, me|u drugoto, ja dostavuvaat slednava
dokumentacija i podatoci: dokument od nadle`nite institucii za plateni
danoci i za bonitetot na podnositelot.
Spored navodite vo inicijativata propi{uvaweto na eden vakov
ograni~uva~ki faktor, odnosno uslov, zna~elo pre~ekoruvawe na
dozvoleniot prag i izleguvawe nadvor od soodvetnite zakonski mehanizmi,
poradi {to se povreduva ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 32 st. 1 i 2, ~l. 33 i
~l. 51 od Ustavot na Republika Makedonija.
Spored ~l. 32 st. 1 i 2 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota,
sloboden izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijal-
387

nata obezbedenost za vreme na privremena nevrabotenost. Sekomu pod
ednakvi uslovi, mu e dostapno sekoe rabotno mesto.
Soglasno ~l. 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i drugi
javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javvnite rashodi na
na~in utvrden so zakon.
Spored ~l. 3 st. 1 od Zakonot, radiodifuznata dejnost e emituvawe
i prenos na radio i/ili televiziski programski servisi nezavisno
od tehni~kite sredstva za prenesuvawe, vo kodiran ili nekodiran
oblik, nameneti za priem od strana na javnosta.
Vo ~l. 41 od Zakonot se utvrduva deka dozvolata za vr{ewe radiodifuzna
dejnost se izdava za emituvawe i prenos na odreden radio
ili televiziski programski servis nezavisno od tehni~kite sredstva
za prenos pod uslovi, na na~in i po postapka utvrdeni so ovoj zakon (st.
1). Zabraneto e vr{ewe na radiodifuzna dejnost bez dozvola (st. 2).
Spored ~l. 43 st. 1 od Zakonot, za izdavawe dozvola Sovetot za
radiodifuzija raspi{uva konkurs.
Imaj}i gi predvid iznesenite ustavni i zakonski odredbi i navodite
vo inicijativata, spored Sudot, so osporenata odredba se onevozmo`uva
na kandidatite za dodeluvawe dozvoli za vr{ewe na radiodifuzna
dejnost da u~estvuvaat na konkursot dokolku ne bile plateni
danocite.
Trgnuvaj}i od toa deka sekoj ima ustavna obvrska da gi namiruva
javnite dava~ki i deka vo ramkite na na~inot na pla}awe na javnata dava~ka
postojat zakonski mehanizmi za nivno ispolnuvawe, Sudot oceni
deka propi{uvaweto na ovoj ograni~uva~ki uslov, zna~i pre~ekoruvawe
na dozvoleniot prag i izleguvawe nadvor od soodvetnite zakonski
mehanizmi. Vakvoto ograni~uvawe na mo`nosta za javuvawe na konkurost
za dobivawe dozvola za vr{ewe na radiodifuzna dejnost vodi
do sostojba ispolnuvaweto na obvrskite na liceto vo eden status da
vlijae na ostvaruvaweto na negovite prava vo drug status, {to ustavno
ne e dozvoleno, kako i do namaluvawe na obemot na pravoto na rabota i
dostapnosta na sekoe rabotno mesto sekomu pod ednakvi uslovi, poradi
{to pred Sudot se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporeniot
~len 49 stav 2 alinea 8 od Zakonot so ~len 8 stav 1 alineja 3 i ~len 32
stav 2 od Ustavot.
6. Zakonot za radiodifuznata dejnost gi ureduva uslovite i na~inot
na vr{ewe na radiodifuznata dejnost i rabotite od javen interes
vo oblasta na radiodifuzijata (stav 1).
Vo ~lenot 2 od ovoj zakon zakonodavecot ja utvrduva celta na
ovoj zakon.
Osporeniot ~len 2 stav 1 alineja 1 od Zakonot predviduva deka,
me|u drugoto, celta na ovoj zakon e da obezbedi sloboda na izrazuvawe
vo radiodufznata dejnost vo soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija
i so me|unarodnite dogovori {to gi ratifikuvala i kon koi
pristapila Republika Makedonija.
388

So inicijativata na Pan~e Dokuzov se osporuva ~lenot 2 stav 1
alineja 1 od Zakonot, od pri~ini {to odredbata bila vo sprotivnost
so Amandmanot XXV od Ustavot, bidej}i site me|unarodni dogovori
koi gi ima ratifikuvano i kon koi Republika Makedonija ima pristapeno,
spored inicijativata, ne zna~elo deka istite bile vo soglasnost
so Ustavot. Imeno, za da osporenata odredba bide vo duhot na ustavnoto
na~elo, spored podnositelot na inicijativata, zakonodavecot
trebal da naglasi deka slobodata na izrazuvawe vo radiodifuznata
dejnost trebalo da bide vo soglasnost so Ustavot i zakonite i me|unarodnite
dogovori ratifikuvani vrz osnova na Ustavot.
Spored Amandman XXV od Ustavot, sudskata vlast ja vr{at sudovite.
Sudovite se samostojni i nezavisni. Sudovite sudat vrz osnova
na Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost
so Ustavot.
Zabraneti se vonredni sudovi.
Vidovite, nadle`nosta, osnovaweto, ukinuvaweto, organizacijata
i sostavot na sudovite, kako i postapkata pred niv, se ureduvaat so
zakon, {to se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot
broj pratenici.
Od analizata na osporeniot del na ~lenot 2 od Zakonot, a vo korelacija
so navodite sodr`ani vo inicijativata, Sudot oceni deka navedeniot
Amandman XXV od Ustavot, nema dopirni to~ki so osporenata
odredba od pri~ini {to istiot go regulira pra{aweto za nezavisnosta
i samostojnosta na sudskata vlast, a osporenata odredba se
odnesuva, odnosno ja ureduva celta na Zakonot. Ottuka, vo nedostatok
na drugi pri~ini za osporuvawe na ustavnosta na ovaa odredba od Zakonot,
istata ne mo`e da se dovede pod somnenie po odnos na nejzinata
ustavnost, odnosno soglasnost so Amandman XXV od Ustavot.
7. So osporeniot ~len 6 od Zakonot za radiodifuznata dejnost e
predvideno deka radiodifuzna dejnost mo`e da vr{i radiodifuzer pod
uslovi i na na~in utvrdeni so ovoj i drug zakon.
Spored navodite vo inicijativata navedenoto zakonsko re{enie
vo ~lenot 6, bilo sprotivno so na~eloto na vladeeweto na pravoto
akceptirano vo ~lenot 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, bidej}i davaweto
mo`nost vr{eweto na radiodifuznata dejnost da se vr{i i so drugi zakoni,
ostavalo prostor za anarhija i neodgovorno rabotewe vo ovaa
dejnost.
Soglasno ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, edno od temelnite
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija e i vladeeweto
na pravoto.
Vo ~lenot 7 od Zakonot za radiodifuznata dejnost e predvideno
deka radiodifuzer mo`e da bide javno radiodifuzno pretprijatie,
trgovsko radiodifuzno dru{tvo i neprofitna radiodifuzna ustanova.
Spored ~len 8 od istiot Zakon, javno radiodifuzno pretprijatie
se osnova za celata teritorija na Republika Makedonija i vr{i
389

funkcija na javen radiodifuzen servis (stav 1). Javnoto radiodifuzno
pretprijatie od stavot 1 na ovoj ~len raboti na na~in i pod uslovi
utvrdeni so ovoj zakon (stav 2).
Soglasno ~len 9 od Zakonot, trgovsko radiodifuzno dru{tvo
mo`at da osnovaat pravni i fizi~ki lica pod uslovi utvrdeni so ovoj
i drug zakon.
^lenot 10 od Zakonot, predviduva deka obrazovni, kulturni i
drugi ustanovi i zdru`enija na gra|ani mo`at da osnovaat neprofitna
radiodifuzna ustanova so cel da se zadovolat potrebite i interesite
na specifi~ni celni grupi (stav 1). Pove}e subjekti od stavot 1 na
ovoj ~len mo`at da dobijat dozvola za emituvawe na programa na edna
frekvencija po principot na podelba na vremeto na emituvawe (tajm-
{ering) (stav 2).
Osporenata odredba na ~lenot 6 od Zakonot, e pomestena vo
Glava II so naslov "Radiodifuzeri." Od analizata na istata, a vo korelacija
so ~lenot 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, spored Sudot taa odredba,
a vo kontekst na ostanatite odredbi od Zakonot, ne stanuva zbor za
povreda na principot na vladeewe na pravoto utvrden vo ~lenot 8 stav
1 alineja 3 od Ustavot. Ova od pri~ini {to, osporeniot ~len se odnesuva
na radiodufuzeri koi mo`at, kako takvi da bidat utvrdeni so ovoj
i so drug zakon, ako se ima vo vid fakttot deka radiodifuzer mo`e da
bide i pravno ili fizi~ko lice, koi se registriraat soglasno odredbite
i od drugi zakoni.
^lenot 1 od Zakonot, na koj se uka`uva vo inicijativata, i so
koj, spored podnositelot na inicijativata, se predizvikuvala anarhija
vo ovaa oblast, spored mislewe na Sudot gi regulira, odnosno ureduva
uslovite i na~inot na vr{eweto na radiodfuznata dejnost. Ottuka,
ovie dva ~lena vo Zakonot ureduvaat dva sosema razli~ni institi: 1)
radiodifuzna dejnost i 2) radiodifuzeri, spored {to e sosema logi~en
razli~niot na~in na ureduvawe na istite. Od ovie pri~ini ne mo`e da
se prifatat navodite vo inicijativata deka osporenata odredba od
Zakonot ne bila vo soglasnost so Ustavot.
8. So ~lenot 11 od Zakonot e utvrdeno deka politi~ki partii,
dr`avni organi, organi na dr`avnata uprava, javni pretprijatija, edinici
na lokalna samouprava, nositeli na javni funkcii i ~lenovi na
nivnite semejstva, ne mo`at da vr{at radiodifuzna dejnost nitu da bidat
osnova~i, soosnova~i ili da steknuvaat u~estvo vo sopstvenosta na
radiodifuzerite.
Vo ~lenot 12 od Zakonot se utvrduva deka radiodifuzerot mo`e
da zapo~ne so vr{ewe na radiodifuznata dejnost po dobivawe na dozvola
za vr{ewe na radiodfuzna dejnost. Javnoto radiodifuzno pretprijatie
dozvolata za vr{ewe radiodifuzna dejnost ja dobiva so ovoj
zakon.
Spored ~len 13 od Zakonot, za obezbeduawe na raznovidnosta na
ponudata na programskite servisi i za{ttita na pluralizmot na sops-
390

tvenosta na medimite se utvrduva postoewe na nedozvolena mediumska
koncentracija.
Nedozvolena mediumska koncentracija, vo smisla na ovoj zakon,
se smeta deka postoi koga radiodifuzer:
- u~estvuva vo osnova~kiot kapital na drug radiodifuzer sprotivno
na odredbite od ~lenot 14 na ovoj zakon;
- u~estvuva vo osnova~ki kapital na dru{tvoto od oblasta na
pe~atot koe izdava dneven vesnik ili na novinska agencija;
- u~estvuva vo osnova~kiot kapital na dru{tvo za reklama i
propaganda, dru{tvo za istra`uvawe na pazarot i javnoto mislewe,
dru{tvo za distribucija na audiovizuelni dela, dru{tvo za filmska
produkcija ili dru{tvo za telekomunikaciski uslugi;
- istovremeno emituva radio i televiziska programa osven za
subjektot koj vr{i javen radiodufuzen servis;
- istovremeno emituva radio i/ili televiziska programa i izdava
dneven vesnik {to se distribuira na podra~jeto na koe se emituva
radio i/ili televiziskata programa i
- istovremeno emituva radio i/ili televiziska programa i se
zanimava so dejnost na novinska agencija, dru{tvo za sproveduvawe
aktivnosti i istraga i obezbeduvawe, dru{tvo za reklama i propaganda,
dru{tvo za istra`uvawe na pazarot i javnoto mislewe, dru{tvo
za distribucija na audiovizuelni dela, dru{tvo za filmska produkcija
ili na dru{tvo za telekomunikaciski uslugi.
Nedozvolena mediumska koncentracija, vo smisla na ovoj zakon,
se smeta deka postoi i koga kako osnova~i na radiodifuzeri se javuvat
fizi~ki ili pravni lica koi se istovremeno:
- osnova~i na drugi radiodifuzeri sprotivno na odredbite od
~lenot 14 na ovoj zakon;
- osnova~i na dru{tvo od oblasta na pe~atot koe izdava dneven
vesnik {to se distribuira na podra~jeto na koe se emituva radio i/ili
televiziskata programa;
- osnova~i na novinska agencija;
- osnova~i na dru{tvo za reklama i propaganda, dru{tvo za
istra`uvawe na pazarot i javnoto mislewe, dru{tvo za sproveduvawe
aktivnosti na istraga i obezbeduvawe, dru{tvo za distribucija na
audiovizuelni dela, dru{tvo za filmska produkcija ili na dru{tvo za
telekomunikaciski uslugi i
- povrzani lica vo smisla na odredbite od ovoj zakon.
So ~lenot 18 od Zakonot e utvrdeno:
Povrzani lica, vo smisla na ovoj zakon, se licata koi se me|usebno
povrzani preku upravuvawe, kapital ili na drug na~in i koga tie
poradi takvata povrzanost zaedni~ki ja kreiriaat delovnata politika,
odnosno dejstvuvaat na koordiniran na~in zaradi ostvaruvawe zaedni-
~ki celi, ili koga edno lice ima mo`nost da naso~uva ili zna~ajno da
391

vlijae vrz drugo lice pri odlu~uvaweto za delovnoto rabotewe ili za
programskiot koncept na radiodifuzerot.
Kako povrzani lica se smetaat,
- ~lenovite na semejstvoto (roditeli, deca, bra}a i sestri, posvojuva~i
i posvoeni deca),
- lica vo bra~nata ili vonbra~nata zaednica,
- ~lenovite na potesnoto semejstvo na bra~niot drugar,
- imatelite na udeli vo sopstvenosta, odnosno na drugi prava
vrz ~ija osnova u~estvuvaat vo upravuvaweto na radiodifuzerot, so
najmalku 25% od glasa~kite prava,
- licata koi kaj dva radiodfuzera imaat vkupen udel vo sopstvenosta,
odnosno drugi prava vrz ~ija osnova u~estvuvaat vo upravuvawet
kaj sekoja od niv so najmalku 25% od glasa~kite prava,
- licata koi so marketin{ki ili drug vid dogovor za delovna
sorabotka, vo edna godina ostvaruvaat pove}e od 30% od prihodite od
reklamirawe, tele{oping i sponzorstvo na radiodifuzer i
- licata koi se ~lenovi na upravniot ili nadzorniot odbor vo
radiodifuzer, kako i licata koi se smetaat za povrzani so ~lenovite
na upravniot ili nadzorniot odbor na organizacijata, na na~in koj e
utvrden so ovoj ~len.
Site ovie odredbi od Zakonot so inicijativata se osporuvaat
od pri~ina {to istite bile vo sprotivnost so ~len 55 od Ustavot na
Republika Makedonija. Imeno, zabranata na edinicite na lokalnata
samouprava i na ~lenovi na po{iroko semejstvo da ne mo`at da vr{at
radiodifuzna dejnost da bidat osnova~i i soosnova~i na radiodifuzer
bila vo sprotivnost so navodnata nespojlivost-inkopatibilnost na
investiraweto vo radiodifuzer. So limitirawe na pravata na pravnite
i fizi~kite lica so osporenite odredbi od Zakonot se povreduval
~len 55 od Ustavot na Republika Makedonija.
Vo ~len 8 stav 1 alinei 7 od Ustavot, kako temelna vrednost na
ustavniot poredok na Republika Makedonija e utvrdena i slobodata na
pazarot i pretpriemni{tvoto.
Osnovite na ekonomskite odnosi se regulirani vo to~kata 4 od
Glava II od Ustavot, vo koja e sodr`an ~lenot 55, kade se predviduva
deka se garantira slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto. Republikata
obezbeduva ednakva pravna polo`ba na site subjekti na pazarot.
Republikata prezema merki protiv monopolskata polo`ba i monopolskoto
odnesuvawe na pazarot. Slobodata na pazarot i pretpriemni-
{tvoto mo`at da se ograni~at so zakon edinstveno zaradi odbranata na
Republikata, za~uvuvaweto na prirodata, `ivotnata sredina ili zdravjeto
na lu|eto.
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka slobodata na
pazarot i pretpriemni{tvoto e edna od temelnite vrednosti na ustavniot
poredok, koja otvara {iroki mo`nosti za za`ivuvawe na stopanstvoto
i privatnata inicijativa vo site oblasti na stopanskiot si-
392

stem. Me|utoa, slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto nemo`e da
se sfati vo apsolutna smisla na zborot i deka taa ne e samo rabota na
subjektite na pazarot, tuku i dr`avata kako garant na ovaa sloboda ima
zna~ajna uloga kako regulator na ekonomskite tekovi vo stopanstvoto.
Imeno, dr`avata kako regulator na ekonomskata politika e dol`na da
vodi smetka i za po~ituvawe na drugite temelni vrednosti na
ekonomskiot i politi~kiot sistem na dr`avata.
Spored Sudot, celta na zakonodavecot vo osporenite ~lenovi
11, 12, 13 i 18 od Zakonot, ne bila da se ograni~i vr{eweto na dejnosta
kako edna od osnovnite ekonomski prava na subjektite na pazarot, tuku
dr`avata kako garant na ekonomskata i politi~kata stabilnost vr{i
ograni~uvawe na vr{eweto na radiodifuznata dejnost zaradi ispolnuvawe
na celta na zakonot, a toa e: sloboda na izrazuvaweto vo radiodifuznata
dejnost vo soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija i
so me|unarodnite dogovori {to gi ratifikuvala i kon koi pristapila
Republika Makedonija, za{tita na interesite na korisnicite, postignuvawe,
unapreduvawe i za{tita na kulturniot identitet, obrazovniot
i nau~niot razvoj: pottiknuvawe na razvoj na tvore{tvoto, jazikot i
tradiciite vo radiodfiuznata dejnost, unapreduvawe i pottiknuvawe
na konkurencijata i razvoj na radiodifuznata dejnost.
Trgnuvaj}i od navedenite pri~ini pred Sudot ne se postavi
pra{aweto za soglasnosta na navedenite osporeni ~lenovi so ~len 55
od Ustavot na Republika Makedonija.
9. Vo ~len 19 od Zakonot se predviduva deka stransko fizi~ko
ili pravno lice mo`e da osnova ili da u~estvuva vo sopstvenosta na
doma{en radiodifuzer pod istite uslovi utvrdeni so ovoj zakon {to
va`at za doma{nite fizi~ki ili pravni lica.
Spored navodite vo inicijativata ovoj ~len od Zakonot bil vo
sprotivnost so ~len 59 od Ustavot bidej}i im daval mo`nost na stranskite
fizi~ki i pravni ica da mo`at da osnovaat ili da u~estvuvaat vo
sopstvenost na doma{en radiodifuzer pod istite uslovi utvrdeni so
ovoj zakon. Imeno, spored inicijativata, pravoto na doma{nite investitori
se namaluvalo vo odnos na vlo`eniot kapital i istoto trebalo
da va`i i za stranskite investitori, poradi {to osnovano se postavuvalo
pra{aweto za soglasnost na osporenata odredba so ~lenot 59
od Ustavot.
Soglasno ~len 59 od Ustavot, na stranskite vlo`uva~i im se
garantira pravoto na slobodno iznesuvawe na vlo`eniot kapital i dobivkata
(stav 1). Pravata steknati vrz osnova na vlo`eniot kapital ne
mo`at da se namaluvaat so zakon ili drug propis (stav 2).
Radiodifuzer, spored ~len 4 stav 1 to~ka 1 od Zakonot, e pravno
ili fizi~ko lice koe ima uredni~ki odgovornosti pri sostavuvawe na
programite na radioto, odnosno televiziskite programski servisi nameneti
za priem od strana na javnosta koja ja prenesuva ili za nego ja
prenesuvaat treti lica vo celost i neizmeneta.
393

Uslovite za izdavawe na dozvola za vr{ewe na radiodifuzna
dejnost, koja e definirana vo ~len 3 od Zakonot, se predvideni vo
Glava V od Zakonot, so naslov: "Dozvola za vr{ewe radiodifuzna
dejnost" i tie se odnesuvaat podednakvo za site u~esnici na konkursot
bez ogled dali stanuva zbor za doma{ni pravni i fizi~ki lica ili za
stranski pravni i ffizi~ki lica.
Od analizata na osporeniot ~len 19 od Zakonot, spored Sudot,
voop{to ne mo`e da stane zbor za namaluvawe na vlo`eniot kapital,
na {to vo inicijativata se uka`uva, tuku ovaa odredba go utvrduva pravoto
na stransko fizi~ko ili pravno lice da osnova ili da u~estvuva
vo sopstvenosta na doma{en radiodifuzer pod istite uslovi utvrdeni
so ovoj zakon {to va`at i za doma{nite fizi~ki ili pravni lica.
Ottuka, pred Sudot ne se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporeniot
~len 19 od Zakonot so ~len 59 od Ustavot.
10. Spored ~len 38 od Zakonot, proizleguva deka dokolku Sovetot
za radiodifuzija vo vr{eweto na rabotite od svojata nadle`nost
konstatira nepo~ituvawe na odredbite na ovoj zakon i propisite
doneseni vrz osnova na ovoj zakon, kako i na uslovite utvrdeni so dozvolata
za vr{ewe na radiodifuzna dejnost na radiodifuzerot mo`e
da mu izre~e edna od slednive merki:
- pismena opomena,
- pismena opomena so barawe za objavuvawe,
- vremena zabrana za reklamirawe i tele{oping od eden do sedum
dena i
- vremena zabrana za emituvawe na programskiot servis za period
od najmnogu tri meseca,
Merkata pismena opomena se izrekuva vo slu~aj na koja bilo
storena povreda od stavot 1 na ovoj ~len.
Merkata pismena opomena so barawe za objavuvawe se izrekuva
vo slu~aj koga radiodifuzerot i pokraj pismenata opomena, prodol`uva
so vr{ewe na istata povreda za koja mu e izre~ena pismenata opomena.
Merkata vremena zabrana za reklamirawe i tele{oping od eden
do sedum dena se izrekuva vo slu~aj na povreda na odredbite od glavite
VI ili VII na ovoj zakon.
Merkata za vremena zabrana za emituvawe na programskiot servis
za period od najmnogu tri meseca se izrekuva vo slu~aj koga radiodifuzerot
i pokraj vremenata zabrana za reklamirawe i tele{oping,
prodol`uva so vr{ewe na istata povreda za koja mu e izre~ena vremenata
zabrana za reklamirawe i tele{oping.
Merkata vremena zabrana za emituvawe na programskiot servis
za period od najmnogu tri meseca mo`e da se izre~e kako prva merka na
povreda od ~lenot 20 stavovi 1 i 2, ~lenot 69 i ~lenot 70 na ovoj zakon.
So odlukata so koja se izrekuvaat merkite od stavot 1 na ovoj
~len se utvrduva i rokot koj ne mo`e da bide pokratok od sedum i ne
394

podolg od deset dena vo koj treba da se otstranat storenite povredi so
nepo~ituvawe na ovoj zakon, propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon
i uslovite utvrdeni so dozvolata za vr{ewe na radiodifuznata
dejnost.
Protiv odlukata od stavot 7 na ovoj ~len mo`e da se podnese tu-
`ba do nadle`niot sud vo rok od 15 dena od denot na dobivaweto na
odlukata. Postapkata pred nadle`niot sud e itna. Tu`bata ne go
odlaga izvr{uvaweto na odlukata.
Merkite od stavot 1 alinei 1 i 2 na ovoj ~len go isklu~uvaat
pokrenuvaweto na prekr{o~na postapka vo slu~aj na otstranuvawe na
povredite zaradi koi se izre~eni.
Spored navodite vo inicijativata ova zakonsko re{enie se koselo
so podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izr{na i sudska,
odnosno istata bila vo sprotivnost so ~len 8 stav 1 alineja 4 od Ustavot,
bidej}i so istata imalo direkten atak i me{awe vo ingerenciite
na sudskata vlast.
Soglasno ~len 8 stav 1 alineja 4 od Ustavot, edna od temelnite
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija e i podelbata
na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska.
Osporeniot ~len 38 od Zakonot e pomesten vo Glava IV, so naslov
"Sovet za radiodifuzija."
Spored ~len 21 od ovoj zakon Sovetot za radiodifuzija e nezavisno
regulatorno neprofitno telo so javni ovlastuvawa vo radiodfuznata
dejnost utvrdeni vo ovoj zakon.
Sovetot ima svojstvo na pravno lice.
Sovetot za radiodifuzija pri ostvaruvaweto na svoite nadle`nosti,
utvrdeni so ovovj zakon, se gri`i za obezbeduvawe na slobodata
i pluralizmot na izrazuvaweto, za postoewe na raznovidni, nezavisni
i samostojni mediumi, ekonomski i tehnolo{ki razvoj na dejnosta i za
za{tita na interesite na gra|anite vo radiodfuznata dejnost.
Sedi{teto na Sovetot za radiodifuzija e vo Skopje.
Spored ~len 23 od Zakonot, Sovetot za radiodifuzija e sostaven
od devet ~lena. ^lenovite na Sovetot za radiodifuzija gi izbira i
razre{uva Sobranieto na Republika Makedonija.
Spored ~len 37 od Zakonot za radiodufznata dejnost, Sovetot
za radiodifuzija gi vr{i slednive raboti:
1) ja sproveduva strategijata za razvoj na radiodifuznata dejnost
vo Republika Makedonija,
2) odu~uva za dodeluvawe, odzemawe i obnovuvawe na dozvolite
za vr{ewe radiodfuzna dejnost,
3) gi koordinira aktivnostite so Agencijata za elektronski
komunikacii pri donesuvawe na Planot za dodeluvawe i koristewe na
radiofrekvencii vo delot {to se odnesuva na radiodifuzijata,
4) vr{i nadzor vrz rabotata na subjektite koi vr{at radiodifuzna
dejnost od aspekt na po~ituvaweto na odredbite na ovoj zakon,
395

dozvolata za vr{ewe radiodifuzna dejnost i aktite na Sovetot za radiodifuzija,
{to se odnesuvaat na programskite sodr`ini,
5) donesuva odluki, pravila, zaklu~oci, upatstva, preporaki i
drugi akti, utvrduva stavovi i predlozi za sproveduvawe na Zakonot za
radiodifuznata dejnost,
6) go informira organot nadle`en za za{tita na avtorskite i
srodnite prava koga se somneva deka e storena povreda na avtorski i
srodni prava za koi poseduva dokazi,
7) razgleduva pretstavki od gra|anite vo vrska so radio i televiziskite
programi i programskite servisi reemituvani preku javnite
komunikaciski mre`i i vo vrska so rabotata na radiodifuzerite i redovno
ja izvestuva javnosta vo vvrska so prezemenite merki,
8) prezema merki propi{ani so zakon protiv radiodifuzerite
{to ne gi izvr{uvaat svoite obvrski utvrdeni so zakon, dozolata za
vr{ewe radiodifuzna dejnost i aktite na Sovetot za radiodifuzija,
9) dava mislewe i u~estvuva pri podgotvuvaweto na zakon,
propisi i drugi akti {to se odnesuvaat na radiodfuznata dejnost, kako
i pri sklu~uvaweto, odnosno pristapuvaweto na Republika
Makedonija kon me|unarodni dogovori od oblasta na radiodifuzijata
i go obezbeduva nivnoto sproveduvawe,
10) odobruva lista na nastani od poseben interes za javnosta na
Republika Makedonija i prezema merki za za{tita na pravoto na pristap
na javnosta do ovie nastani, za da se onevozmo`i nekoj radiodfuzer,
so dobivaweto isklu~ivo pravo na prenos na nastanot, da li{i
zna~itelen del od naselenieto od mo`nosta da go sledi nastanot,
11) donesuva akti za organizacija i sistematizacija na rabotite
i zada~ite na stru~nata slu`ba,
12) izdava potvrdi za izr{ena registracija na radio i televiziski
programksi servisi {to se reemituvaat preku javna komunikaciska
mre`a,
13) donesuva i sproveduva merki utvrdeni so ovoj zakon, podnesuva
prekr{o~ni i krivi~ni prijavi i vr{i drugi raboti predvideni
so ovoj ili drug zakon i
14) vr{i drugi raboti utvrdeni so ovoj zakon.
Za vr{ewe na rabotite od stavot 1 na ovoj ~len organite na
dr`avnata uprava, dr`avnite organi, organite na edinicite na lokalnata
samouprava, instituciite osnovani so zakon i radiodifuzerite
se dol`ni na barawe na Sovetot za radiodifuzija da mu dostavuvaat
potrebni dokumenti, podatoci i informacii.
Od analizata na navedenite ustavni i zakonski odredbi, kako i
od sodr`inata na osporeniot ~len, Sudot ne go prifati tvrdeweto vo
inicijativata deka osporeniot ~len 38 od Zakonot bil vo sprotivnost
so ~len 8 stav 1 alineja 4 od Ustavot. Ova od pri~ina {to so zakonskoto
re{enie predvideno vo ~len 38 od Zakonot ne se vr{i atak na
sudskata vlast, od pri~ina {to vo slu~ajov stanuva zbor za prezemawe
396

odnosno donesuvawe na merki koi se vo ramkite na nadle`nostite na
Sovetot za radiodfuzija, kako nezavisno regulatorno neprofitno
telo so javni ovlastuvawa vo radiodifuznata dejnost utvrdeni vo ovoj
zakon. Imeno, od analizata na navedenite odredbi od Zakonot za
radiodifuznata dejnost kako i od celinata na Zakonot, proizleguva
deka Sovetot za radiodifuzija e nadle`en za sproveduvawe na Zakonot
za radiodifuzna dejnost.
Javnite ovlastuvawa na telata i organite proizleguvaat od
Ustavot na Republika Makedonija, pa analogno na toa, gi ima ovie
ovlastuvawa so Zakonot za radiodifuzna dejnost.
Vo odnos na polo`bata na regulatornite tela, voop{to, Sudot
oceni deka Ustavot na Republika Makedonija ne sodr`i odredbi koi
direktno se odnesuvaat na regulatornite tela, za razlika od odredbite
koi se odnesuvat na organite na dr`avnata uprava. Ustavnata osnova za
postoeweto na regulatornite tela mo`e indirektno da se izvede od
odredbite na Amandman XX od Ustavot, spored koj za prekr{oci
opredeleni so zakon, sankcija mo`e da izre~e organ na dr`avnata
uprava ili organizacija i drug organ {to vr{i javni ovlastuvawa,
kako i od Amandman XXI, spored koj pravoto na `alba ili drug vid na
pravna za{tita na poedine~ni pravni akti doneseni vo postapka vo
prv stepen pred organ na dr`avnata uprava ili organizacija ili drug
organ {to vr{i javni ovlastuvawa se ureduva so zakon.
Imaj}i predvid deka regulatornite tela, kako {to e Sovetot za
radiodifuzija, vr{at javni ovlastuvawa opredeleni so zakon, proizleguva
deka ovie ustavni odredbi se odnesuvaat i na regulatornite tela,
pa taka so Amandman XX na regulatornite tela im se dadeni ovlastuvawa
i da izrekuvaat sankcii, vo slu~ajov merki, {to vsu{nost pretstavuva
eden od na~inite na koj tie ja ostvaruvaat svojata funkcija na
kontrola zaradi primena na zakonite i drugite propisi od nivnata nadle`nost.
Spored Sudot, argumentite istaknati pogore se odnesuvaat i za
osporeniot ~len 54 od Zakonot vo koj e utvrdeno deka u~esnicite na
konkursot koi ne se zadovolni od odlukata imaat pravo vo rok od 15
dena od denot na dobivaweto na izvestuvaweto da podnesat tu`ba do
nadle`niot sud. Postapkata pred nadle`niot sud e itna.
Trgnuvaj}i od navedenite pri~ini pred Sudot ne se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporenite ~lenovi 38 i 54 od Zakonot so
~len 8 stav 1 alineja 4 od Ustavot.
11. Spored ~len 145 od Zakonot sredstvata za pokrivawe na tro-
{ocite za sozdavawe i emituvawe na programite i za tehni~ko-tehnolo{ki
razvoj na javniot radiodifuzen servis, za odr`uvawe, upotreba i
razvoj na javnata radiodifuzna mre`a, za regulirawe i razvoj na radiodifuznata
dejnost vo Republika Makedonija, se obezbeduvaat od radiodifuzna
taksa.
397

Za postignuvawe i odr`uvawe na pogolem stepen na programski
i tehni~ko-tehnolo{ki razvoj na javniot radiodifuzen servis mo`at
da se izdvojuvaat sredstva i od Buxetot na Republika Makedonija.
Radiodifuznata taksa e javna dava~ka.
Od sredstvata na radiodifuznata taksa se finansiraat slednive
korisnici:
- JP Makedonska radio-televizija,
- JP Makedonska radiodifuzija i
- Sovetot za radio difuzija“.
Spored ~len 146 od Zakonot radiodifuzna taksa pla}a:
1. sekoe semejno doma}instvo vo Republika Makedonija,
2. hoteli i moteli, po edna radiodifuzna taksa za sekoi pet
sobi,
3. pravni lica i sopstvenici na deloven prostor, na sekoi 20
vraboteni ili drugi lica koi go koristat delovniot prostor, po edna
radiodifuzna taksa i
4. sopstvenici na ugostitelski i drugi javni objekti opremeni
so radio ili televiziski priemnik, za sekoj priemnik pla}aat po edna
radiodifuzna taksa.
Vladata na Republika Makedonija na predlog na Sovetot za
radiodifuzija }e opredeli koi obvrznici od stavot 1 na ovoj ~len vo
naseleni mesta {to ne se pokrieni so radiodifuzni signali nema da
pla}aat radiodifuzna taksa.
Semejno doma}instvo koe ima slepo lice so o{tetuvawe na vidot
od nad 90% i gluvo lice so o{tetuvawe na sluhot od nad 60 decibeli
utvrdeno soglasno so propisite za invalidsko osiguruvawe e
osloboden od pla}awe na radiodifuzna taksa za stanot vo koj `ivee
negovoto semejno doma}instvo“.
Spored ~len 147 od Zakonot, rabotite vo vrska so presmetuvaweto,
naplatuvaweto i naso~uvaweto na sredstvata od radiodifuznata
taksa na korisnicite od ~lenot 146 na ovoj zakon, kako i vodeweto
na registarot na obvrznici za pla}awe na radiodifuzna taksa, gi vr{i
MRT.
MRT vrz osnova na registarot na obvrznici na radiodfuzna
taksa donesuva re{enie koe ima karakter na izvr{na isprava soglasno
so Zakonot za ivr{uvawe, za utvrduvawe na godi{niot iznos na
radiodifuznata taksa so koe obvrznikot se zadol`uva da ja plati vo 12
mese~ni iznosi. Obvrznikot e dol`en radiodifuznata taksa da ja
pla}a mese~no najdocna do 15 vo mesecot, vo sprotivno za sekoe
zadocnuvawe se pla}a kamata utvrdena so zakon. Naplatata se vr{i na
smetka na MRT koja uplatenite sredstva gi naso~uva na korisnicite
navedeni vo ~lenot 145 na ovoj zakon, vo iznosi utvrdeni vo ~lenot 149
na ovoj zakon“.
Spored ~len 148 od Zakonot, radiodifuznata taksa se pla}a
sekoj mesec vo iznos od 130 denari. Iznosot se menuva edna{ godi{no
398

vo zavisnost od visinata na tro{ocite na `ivot za prethodnata godina
objaven od Dr`aveniot zavod za statistika.
Korisnicite koi poseduvaat samo radiopriemnik pla}aat edna
tretina od utvrdeniot iznos na radiodifuznata taksa od stavot 1 na
ovoj ~len.
Spored navodite vo inicijativata so osporenite ~lenovi od Zakonot
se povreduval principot na vladeeweto na pravoto i ~len 8 stav
1 alineja 3 od Ustavot, principot na podelba na dr`avnata vlast - ~len
8 stav 1 alineja 4 od Ustavot i primenuvaweto na ednakva pravna
polo`ba na subjektite na pazarot predvidena vo ~len 55 od Ustavot.
Spored navodite vo inicijativata na Pan~e Dokuzov, radiodifuznata
taksa ne mo`ele da bide javna dava~ka, od pri~ina {to javnata
dava~ka ne podrazbirala protivusluga. So osporenite ~lenovi na
Zakonot se prodol`uval re`imot na vodewe na selektivna i neprincipielna
socijalna politika na na~in {to zakonot predviduval sekoe
doma}instvo koe ima slepo lice so o{teten vid od 90% i o{teten sluh
od 60 decibeli da se oslobodi od pla}awe na taksa, {to zna~elo deka
poradi ovie invalidizirani lica ostanatite ~lenovi od semejstvoto
besplatno }e gledale TV odnosno nemaat obvrska da pla}aat radiodifuzna
taksa. Na toj na~in so vakvoto zakonsko re{enie se ru{elo ustavnoto
na~elo za ednakvost pome|u gra|anite vrz osnova na invaliditet,
bolest, hendikepiranost i sl.
Vo ~len 147 od Zakonot bila dadena mo`nost javnata dava~ka da
ja regulira i raspredeluva MRT, kako pravno lice so sopstven prihod
i dopolnitelni prihodi od Buxetot na Republika Makedonija, so {to
istoto bilo vo povlastena polo`ba sprema drugite subjekti.
So davaweto na diskreciono pravo na MRT za opredeluvawe,
odnosno menuvawe na javna dava~ka, spored navodite vo inicijativata
se povreduvale pogorenavedenite ustavni na~ela.
Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.
153/2006 od 13 dekemvri 2006 godina ne povede postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~len 146 stav 1 vo celina i posebno na alineja 3 od
istiot ~len, kako i na ~lenot 147 stav 2 vo delot: "za utvrduvawe na godi{niot
iznos na radiodifuznata taksa so koe obvrznikot se zadol`uva
da ja plati vo 12 mese~ni iznosi“ od Zakonot za radiodifuznata
dejnost ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 100/2005).
Soglasno ~len 28 alineja 2 od Delovnikot na Ustavniot sud,
Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako za istata rabota ve}e
odlu~uval.
Imaj}i go vo vid faktot deka Ustavniot sud so navedenoto Re-
{enie se proiznel po pra{awata koi sega povtorno se pokrenuvaat so
ovaa inicijativa, Sudot oceni deka vo konkretniov slu~aj ne postojat
osnovi za poinakvo odlu~uvawe po odnos na ovie osporeni odredbi na
~lenovite 146 i 147 od Zakonot poradi toa {to vo ovoj del inicijativata
ja otfrli, soglasno citirnata delovni~ka odredba.
399

12. Po odnos na navodite vo inicijativata vo vrska so ~lenot
145 i ~lenot 148 od Zakonot, vo koj se opredeluva karakterot na
radiodifuznata taksa kako javna dava~ka i se opredeluva fiksna taksa
vo iznos od 130,00 denari mese~no so mo`nost za izmena vo zavisnost od
visinata na tro{ocite za `ivot za prethodnata godina utvrdeni od
Dr`avniot zavod za statistika poradi {to istiot daval diskreciono
pravo na MRT za menuvawe na ovaa javna dava~ka, Sudot oceni deka se
neosnovani. Ova od pri~ina {to od analizata na sodr`inata na
osporenite odredbi jasno proizleguva deka visinata na radiodifuznata
taksa ne ja utvrduva MRT, tuku istoto e vo nadle`nost na zakonodavecot,
taka {to Sobranieto na Republika Makedonija vo Zakonot za
radiodifuznata dejnost ja utvrduva visinata na javnata dava~ka i se
dadeni i kriteriumite za nejzino opredeluvawe. Ottuka, pogre{no e
tolkuvaweto na ovaa odredba od strana na podnositelot na inicijativata.
13. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vvo to~kite 1,
2 i 3 od ova re{enie.
14. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
Re{enieto po odnos na to~kata 1 i to~kata 2 vo delot za
~lenot 11 od Zakonot, e doneseno so mnozinstvo glasovi.
*
Predlog za odlu~uvawe po predmetot U. br. 191/2009 so Nacrt-odluka
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
191/2009 od 10 fevruari 2010 godina povede postapka za ocenuvawe na
ustavnosta na ~l. 49 st. 2 al. 8 od Zakonot za radiodifuznata dejnost
("SV RM," br. 100/2005, 19/2007 i 103/2008), ztoa {to pred Sudot osnovano
se postavi pra{aweto za negovata soglasnost so odredbite od
Ustavot na Republika Makedonija.
2. Sobranieto na Republika Makedonija, kako donositel na osporeniot
zakon, vo predvideniot rok, do Sudot ne dostavi odgovor po
navodite vo re{enieto za poveduvawe na postapka.
3. So ogled na toa, {to pravnata i fakti~kata sostojba na rabotite
po predmetot, ostanaa nepromeneti, s e p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi odlu~uvawe,
i
2. Sudot da go ukine ~l. 49 st. 2 al. 8 od Zakonot za radiodifuznata
dejnost ("SV RM," br. 100/2005, 19/2007 i 103/2008).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len-
400

ovite 110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 31
mart 2010 godina, donese
O D L U K A
1. SE UKINUVA ~l. 49 st. 2 al. 8 od Zakonot za radiodifuznata
dejnost ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 100/
2005, 19/2007 i 103/2008).
2. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod inicijativata
na Stamen Filipov od Skopje, so Re{enie U. br. 191/2009 od 10
fevruari 2010 godina, povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~lenot od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ovaa odluka, zatoa {to pred
Sudot osnovano se postavi pra{aweto za negovata soglasnost so odredbite
od Ustavot na Republika Makedonija.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 49 stav 2 alineja
8 od Zakonot, kon prijavite, kandidatite, me|u drugoto, ja dostavuvaat
slednava dokumentacija i podatoci: dokument od nadle`nite institucii
za plateni danoci i za bonitetot na podnositelot.
5. Spored ~len 32 stavovite 1 i 2 od Ustavot, sekoj ima pravo na
rabota, sloboden izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalnata
obezbedenost za vreme na privremena nevrabotenost. Sekomu
pod ednakvi uslovi, mu e dostapno sekoe rabotno mesto.
Soglasno ~len 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i
drugi javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi
na na~in utvrden so zakon.
Spored ~len 3 stav 1 od Zakonot, radiodifuznata dejnost e emituvawe
i prenos na radio i/ili televiziski programski servisi nezavisno
od tehni~kite sredstva za prenesuvawe, vo kodiran ili nekodiran
oblik, nameneti za priem od strana na javnosta.
Vo ~len 41 od Zakonot se ureduva deka dozvolata za vr{ewe
radiodifuzna dejnost se izdava za emituvawe i prenos na odreden radio
ili televiziski programski servis nezavisno od tehni~kite sredstva
za prenos pod uslovi, na na~in i po postapka utvrdeni so ovoj zakon
(stav 1). Zabraneto e vr{ewe na radiodifuzna dejnost bez dozvola
(stav 2).
Spored ~len 43 stav 1 od Zakonot, za izdavawe dozvola Sovetot
za radiodifuzija raspi{uva konkurs.
Imaj}i gi predvid iznesenite ustavni i zakonski odredbi i na-
401

vodite vo inicijativata, spored Sudot, so osporenata odredba se onevozmo`uva
na kandidatite za dodeluvawe dozvoli za vr{ewe na radiodifuzna
dejnost da u~estvuvaat na konkursot dokolku ne bile plateni
danocite.
Trgnuvaj}i od toa deka sekoj ima ustavna obvrska da gi namiruva
javnite dava~ki i deka vo ramkite na na~inot na pla}awe na javnata
dava~ka postojat zakonski mehanizmi za nivno ispolnuvawe, Sudot
oceni deka propi{uvaweto na ovoj ograni~uva~ki uslov, zna~i pre-
~ekoruvawe na dozvoleniot prag i izleguvawe nadvor od soodvetnite
zakonski mehanizmi. Vakvoto ograni~uvawe na mo`nosta za javuvawe
na konkurs za dobivawe dozvola za vr{ewe na radiodifuzna dejnost
vodi do sostojba ispolnuvaweto na obvrskite na liceto vo eden status
da vlijae na ostvaruvaweto na negovite prava vo drug status, {to ustavno
ne e dozvoleno, kako i do namaluvawe na obemot na pravoto na rabota
i dostapnosta na sekoe rabotno mesto sekomu pod ednakvi uslovi,
poradi {to Sudot utvrdi deka osporeniot ~len 49 stav 2 alineja 8 od
Zakonot ne e vo soglasnost so ~len 8 stav 1 alineja 3 i ~len 32 stav 2 od
Ustavot.
6. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ovaa odluka.
7. Ovaa odluka Sudot ja donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
402

26. U. br. 135/2009 (17. 02. 2010)
Akt {to se osporuva
^len 40 st. 4 vo delot "Podatocite od posebnite planovi za stopanisuvawe
so {umite mo`e da se koristi so nadomestok koj ja propi-
{uva sopstvenikot, odnosno korisnikot, st. 5 vo delot "i visinata na
nadomestok za nivno koristewe," ~l. 69 st. 13 i 14 vo delot "i visinata
na nadomestokot za izdadeni ispratnici," ~l. 97 st. 6 i st. 10 vo delot
"i dokolku mu e izre~ena prekr{o~na sancija zabrana za vr{ewe na
dejnost ili profesija," i ~l. 97 st. 11 vo delot "odnosno po istekot na
prekr{o~na sankcija zabrana za vr{ewe na dejnost ili profesija od
Zakonot za {umite („SV RM," br. 64/2009).
Sodr`ina na osporenite ~lenovi i pri~ini
Spored osporeniot ~l. 40 st. 4 od Zakonot "Podatocite od posebnite
planovi za stopanisuvwe so {umi mo`at da se koristat so nadomestok
koj ja propi{uva sopstvenikot odnosno korisnikot."
Spored st. 5 na ovoj ~len "Postapkata, na~inot na koristeweto
na podatoci i visinata na nadomestot za nivnoto koristewe ja propi-
{uva ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle-
`en za rabotite od oblasta na {umarstvoto (osporen del).
Spored osporeniot ~l. 69 st. 13 od Zakonot, "Za izdadenite ispratnici
subjektite koi stopanisuvaat so {umite i pravnite lica koi
vr{at promet na drvo pla}aat nadomestok vo visina od stvarno napravenite
tro{oci potrebni za nivno izdavawe (osporen del).
Spored osporeniot ~l. 69 st. 14 od Zakonot "Vidot i na~inot na
`igosuvawe, na~inot na izdavawe na ispratnica, pu{tawe vo promet
na ise~eno drvo, formata i sodr`inata na ispratnicite, formata i sodr`inata
na baraweto za izdavawe na ispratnica i visinata na nadomestokot
za izdadeni ispratnici (osporen del) gi propi{uva ministerot
koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle`en za raboti
od oblasta na {umarstvoto .
Spored osporeniot ~l. 97 st. 6 od Zakonot, Visinata na nadomestokot
od st. 5 na ovoj ~len ja utvrduva ministerot koj rakovodi so organot
na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite od oblasta na {umarstvoto
vrz osnova na realno napravenite tro{oci za nejzino izdavawe.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporenite
~lenovi so koi ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata upra-
403

va nadle`en za rabotite od oblasta na {umarstvoto bil ovlasten so
akt da ja propi{uva visinata na nadomestokot za koristewe na podatocite
od posebnite planovi za stopanisuvawe so {umite, za izdadenite
ispratnici i za dobivawe na licenca za izveduvawe na stru~ni
raboti od oblasta na {umarstvoto nemale ustavna osnova, zatoa {to
Zakonot ne sodr`el nikakvi kriteriumi koi se tie realni tro{oci vo
upravnata postapka.
So dadenoto zakonsko ovlastuvawe na ministerot da ja utvrduva
visinata na pla}awe na nadomestocite ne otstapuva od principot na
podelba na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska. Pokraj toa, dadenoto
ovlastuvawe ne pretstavuva izvr{uvawe na odredbite od zakonot
tuku istoto zna~i arbitrernost i mo`nost za neednakov tretman kon
subjektite.
Ottuka, spored podnositelot so osporenite odredbi se povreduval
~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 51, ~l. 91 al. 1 i 5 i ~l. 96 od Ustavot.
Spored osporeniot ~l. 97 st. 10 od Zakonot: Licenca od stav (1)
na ovoj len se odzema dokolku liceto koe poseduva licenca za izveduva~
na stru~nite raboti od oblasta na {umarstvoto }e prestane da gi
ispolnuva uslovite od st. 2 i 3 na ovoj ~len i dokolku mu e izre~ena
prekr{o~na sankcija zabrana za vr{ewe na dejnost ili profesija (osporen
del).
Spored osporeniot ~l. 97 st. 11 od Zakonot "Licata na koi im e
odzemena licencata za izveduvawe na stru~ni raboti od oblasta na {umarstvoto
mo`at da podnesat barawe za izdavawe na nova licenca, dokolku
gi ispolnat uslovite od st. 2 i 3 na ovoj ~len, odnosno po istekot
na prekr{o~nata sankcija zabrana za vr{ewe na dejnost ili profesija
(osporen del).
Spored podnositelot na inicijativata so osporenite delovi na
navedenite ~lenovi se ograni~uvalo po sila na zakonot pravoto na
edno lice da ja poseduva licencata za izveduvawe na sttru~nite raboti
od oblasta na {umarstvoto, odnosno mu se ograni~uva pravoto da ja
vr{i svojata dejnost vo slu~ai koga mu bila izre~ena prekr{o~na
sankcija zabrana za vr{ewe na dejnost ili profesija. Vo konkretniov
slu~aj stanuvalo zbor za ograni~uvawe na pravata na gra|anite kako
posledica od osuda za prekr{ok koja nastapuva po sila na zakonot, {to
ne bilo vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 i ~l. 9, ~l. 13 st. 1, ~l. 14 st. 1,
~l. 51 i ~l. 54 od Ustavot.
Sporni pravni pra{awa
Dali so dadenoto zakonsko ovlastu vawe na ministerot od oblasta
na {umarstvoto so akt da ja propi{uva visinata na nadomestokot
za koristewe na podatocite od posebnite planovi za stopansiuvawe so
{umi za izdadenite ispratnici i za dobivawe so licenca za izvedu-
404

vawe na stru~ni raboti od oblasta na {umarstvoto se doveduva vo pra-
{awe na~eloto na podelba na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska.
Dali odzemaweto na licencata za izveduvawe na stru~ni raboti
od oblasta na {umarstvoto kako rezultat na izre~ena prekr{o~na sankcija
zabrana za vr{ewe na dejnost ili profesija ne prestavuva pravna
posledica od osuda odnosno prekr{o~na sankcija koja nastapuva po
sila na zakon.
Pravno mislewe
1. Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 od Ustavot, vladeeweto na pravoto
i podelbata na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska se temelni vrednosti
na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~l. 51 od Ustavot vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon.
Spored ~l. 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava rabotite
od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite
na Ustavot i zakonite i za svojata rabota se odgovorni na Vladata.
Spored ~l. 56 st. 1 od Ustavot, site prirodni bogatstva na Republikata,
rastitelniot i `ivotinskiot svet, dobrata vo op{ta upotreba,
kako i predmetite i objektite od osobeno istorisko i kulturno
zna~ewe opredeleni so zakon se dobra od op{t interes za Republikata
i u`ivaat posebna za{tita.
Spored ~l. 1 od Zakonot za {umite, so ovoj zakon se ureduvaat
planiraweto, upravuvaweto, stopanisuvaweto, odgleduvaweto, za{titata
i koristeweto (vo natamo{niot tekst: stopanisuvawe so {umite),
~uvaweto na {umite kako prirodno bogatstvo i {umskoto zemji{te,
ostvaruvaweto na op{tokorisnite funkcii na {umite, pravoto i obvrskite
na koristewe na {umite, finansiraweto, kako i drugi pra{awa
od zna~ewe za {umite i {umskoto zemji{te po principot na biolo-
{ka, ekonomska, socijalna i ekolo{ka prifatlivost. Odredbite na
ovoj zakon se primenuvaat na site {umi i {umsko zemji{te bez ogled
na sopstvenosta i namenata.
Soglasno ~l. 2 na istiot zakon, {umite se vo dr`avna i vo privatna
sopstvenost.
Spored ~l. 3 na ovoj zakon, {umite kako prirodno bogatstvo se
dobro od op{t interes za Republika Makedonija i u`ivaat posebna za-
{tita. Planiraweto, upravuvaweto, stopanisuvaweto i ~uvaweto na
{umite i {umskoto zemji{te se dejnosti od javen interes.
Spored ~l. 5 od navedeniot zakon na postapkite utvrdeni so
ovoj Zakon se primenuvaat odredbite na Zakonot za op{tata upravna
postapka, dokolku so ovoj zakon poinaku ne e uredeno.
405

Spored ~l. 28 od Zakonot, pomesten vo podnaslovot "Planski
dokumenti" planiraweto na upravuvaweto i stopanisuvaweto so {umite
i {umskoto zemji{te se ostvaruva preku posebni planovi za stopanisuvawe
so {umite, programa za stopansiuvawe so {umite i godi{-
ni planovi, za stopanisuvawe so {umite.
Sredstvata za izrabotka i recenzija na posebnite planovi za
stopanisuvawe so {umite gi obezbeduvva sopstvenikot odnosno korisnikot
na {umite (~l. 29 t. 10).
Soglasno ~l. 40 od Zakonot, podatocite od planskite dokumenti
se dostapni za celokupnata javnost, pri {to za izdavawe i koristewe
na podatocite od planskite dokumenti se naplatuva nadomestok, osven
za podatocite koi gi baraat dr`avnite organi.
Vo osporeniot del na ~l. 40 st. 4 e predvideno deka: "Podatocite
od posebnite planovi za stopanisuvawe so {umite mo`at da se koristat
so nadomestok koj go propi{uva sopstvenikot odnosno korisnikot."
Vo osporeniot ~l. 40 st. 5 od Zakonot, e predvideno deka: "Postapkata,
na~inot na koristewe na podatocite i visinata na nadomestokot
za nivno koristewe (osporen del) ja propi{uva ministerot koj
rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite od
oblasta na {umarstvoto.
Od analizata na odredbite od ~l. 28 i 29 i osporenite delovi na
~l. 40 st. 4 i 5 proizleguva deka izrabotuvaweto i recencijata na posebnite
planovi za stopanisuvawe so {umite go finansira sopstvenikot
odnosno korisnikot na {umite. Ottuka, ako korisnikot odnosno
sopstvenikot na {umite go finansira izrabotuvaweto na posebnite
planovi, a pritoa podatocite od tie planovi soglasno Zakonot se dostapni
za celokupnata javnost, sosema e logi~no i opravdano sopstvenikot
odnosno korisnikot na {umite za podatocite koi }e gi koristi
drugo lice da bara nadomestok ~ija visina ja propi{uva ministerot
koj rakovodi so organot, so cel sekoj potencijalen baratel na podatoci
od planski dokumenti da pla}a edinstven nadomestok.
Imaj}i go predvid navedenoto kako i faktot {to na postapkite
utvrdeni so ovoj zakon (~l. 5) se primenuva Zakonot za op{tata upravna
postapka odnosno se primenuvaat odredbite od ~l. 116, 119 i 121 vo
koi na generalen na~in e uredeno pra{aweto na tro{ocite vo upravnata
postapka, odnosno nadomestok za prezemenite dejstvija {to vo konkretniov
slu~aj e davawe na podatoci od posebnite planovi, a na barawe
na zainteresirano lice, smetame deka osporenite delovi na ~l. 40
st. 4 i 5 od Zakonot, ne mo`at da bidat dovedeni pod somnenie vo odnos
na ustavnite odredbi na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.
Vo smisla na navedenoto, smetame deka ne se osnovani nitu navodite
od inicijativata deka osporeniot ~l. 69 st. 13 i 14 od Zakonot
vo delot "i visinata na nadomestokot za izdadeni ispratnici“ spored
406

koi za izdadenite ispratnici subjektite koi stopanisuvaat so {umi i
pravnite lica koi vr{at promet na drvo pla}aat nadomestok vo visina
na stvarno napraveni tro{oci potrebni za nivno izdavawe.
Navodite vo inicijativata deka osporeniot ~l. 97 st. 6 od Zakonot
koj e pomesten vo delot „Licenci za izvr{uvawe na stru~ni raboti
vo {umarstvoto" a spored koj za dobivawe na licenca se pla}a nadomestok
~ija visina ja utvrduva ministerot, a vrz osnova na realno napravenite
tro{oci vo postapkata za nejzino izdavawe, isto taka smetame
deka ne se osnovani. Ova od pri~ina {to nadomestokot za dobivawe
na licenca koj go utvrduva ministerot e rezultat na tro{ocite
za sprovedenite dejstvija vo upravnata postapka za dobivawe na licenca.
2. Spored ~l. 13 st. 1 od Ustavot, liceto obvineto za kaznivo
delo }e se smeta za nevino se dodeka negovata vina ne bide utvrdena so
pravosilna sudska odluka.
Spored ~l. 14 st. 1 od Ustavot, nikoj nemo`e da bide kaznet za
delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno so zakon ili drug propis
kako kaznivo delo i za koe ne bila predvidena kazna.
Soglasno ~l. 32 st. 1 i 2 od Ustavot sekoj ima pravo na rabota,
sloboden izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
obezbednost za vreme na privremena nevrabotenost. Sekomu, pod
ednakvi uslovi, mu e dostapno sekoe rabotno mesto.
Vo ~l. 54 st. 1 od Ustavot e predvideno deka slobodite i pravata
na ~ovekot i gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni
so Ustavot.
Vo ~l. 97 od Zakonot e opredeleno deka za vr{ewe na stru~ni
raboti vo {umarstvoto pravnite i fizi~kite lica mora da poseduvaat
licenca.
Pravnoto lice za da poseduva licenca treba da e registrirano
vo trgovskiot registar pri Centralniot registar na Republika Makedonija
za vr{ewe na raboti od oblasta na {umarstvoto, a fizi~ko
lice za da poseduva licenca treba da e so visoko obrazovanie od {umarska
nasoka i da ima najmalku dve godini rabotno iskustvo vo oblasta
na {umarstvoto.
Za dobivawe na licenca navedenite subjekti podnesuvaat barawe
do organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite od oblasta na
{umarstvoto, pla}aat nadomestok i istata ima va`nost od pet godini
so mo`nost za nejzino prodol`uvawe.
Vo osporeniot st. 10 na ~l. 97 e opredeleno deka licencata za
vr{ewe na stru~ni raboti vo {umarstvoto, pokraj drugoto, se odzema i
dokolku lice mu e izre~ena prekr{o~na sankcija zabrana za vr{ewe
na dejnost ili profesija (osporen del), pri {to licata na koi im e
odzemena licencata soglasno st. 11 na navedeniot ~len mo`e da podnesat
barawe za izdavawe na nova licenca "po istekot na prekr{o~nata
sancija za vr{ewe na dejnost ili profesija" (osporen del).
407

Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, vo korelacija so navodite
od inicijativata, a imaj}i ja vo vid sodr`inata na osporenite
delovi na ~l. 97 st. 10 i 11 od Zakonot, smetame deka vo konkretniov
slu~aj so niv se vr{i ograni~uvawe na pravata i polo`bata na gra|anite
kako posledica od izrekuvawe na prekr{o~na sankcija zabrana za
vr{ewe na dejnost ili profesija {to vo pravnata teorija e poznato
kako pravni posledici od osuda.
Pri ocenuvawe na ustavnosta na osporenite odredbi kako kriterium
{to treba da se ima predvid e postoeweto na principite utvrdeni
vo ~l. 13 i 14 od Ustavot, spored koi kaznata odnosno prekr{o-
~nata sankcija zabrana za vr{ewe na dejnost ili profesija mo`e da se
izre~e so sudska odluka ili odluka na organ na dr`avnata uprava {to
vr{i javni ovlastuvawe i deka za izvr{eno kaznivo delo na storitelot
mo`e da mu se izre~e kazna {to kako takva e utvrdena so zakon ili
drug propis.
Toa zna~i deka, kazneno pravniot odnos se iscrpuva na relacija
kaznivo delo i izre~ena kazna, odnosno propi{ana sankcija za storeno
delo i deka sekakva natamo{na posledica od negovoto izvr{uvawe vo
su{tina zna~i ograni~uvawe na pravata na gra|aninot koi ne se dopu-
{teni.
So ogled na faktot {to vo konkretniov slu~aj so osporenite
delovi od st. 10 i 11 na ~l. 97 od Zakonot, po sila na zakonot, na pravnoto,
odnosno fizi~koto lice mu se odzema licencata i toa lice mo`e
da bara izdavawe na nova licenca po protek na vremeto za koe mu e
izre~ena prekr{o~na sancija zabrana za vr{ewe na dejnost ili profesija,
pri {to vo Zakonot odzemaweto na licencata ne e predvidena
kako kazna, odnosno sankcija, ne e predvideno koj organ ja odzema licencata,
ne e predvideno pravoto na `alba protiv odzemaweto na licencata,
spored na{e mislewe proizleguva deka vakvoto zakonsko ureduvawe
se javuva kako svoevidna kazna ili posebna kazna koja nastapuva
po sila na zakonot, na koj na~in neosnovano se ograni~uvaat pravata na
gra|anite.
So ogled na navedenoto so osnov se postavuva pra{aweto dali
osporenite delovi na ~l. 97 st. 10 i 11 se vo soglasnost so Ustavot.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 97
st. 10 vo delot: "i dokolku mu e izre~ena prekr{o~na sankcija zabrana
za vr{ewe na dejnost ili profesija i st. 11 vo delot: "odnosno po istekot
na prekr{o~na sankcija zabrana za vr{ewe na dejnost ili profesija
od Zakonot za {umite ("SV RM," br. 64/2009).
3. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 40 st. 4 vo delot "Podatocite od posebnite planovi za stopanisuvawe
so {umite mo`e da se koristi so nadomestok koj ja propi{uva
408

sopstvenikot, odnosno korisnikot, st. 5 vo delot "i visinata na nadomestok
za nivno koristewe," ~l. 69 st. 13 i 14 vo delot "i visinata na nadomestokot
za izdadeni ispratnici“ i ~l. 97 st. 6 od Zakonot ozna~en
vo t. 1 od ovoj predlog.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 3 mart 2010 godina,
donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 40 stav 4 vo delot "Podatocite od posebnite planovi za stopanisuvawe
so {umite mo`at da se koristat so nadomestok koj ja propi-
{uva sopstvenikot, odnosno korisnikot, stav 5 vo delot "i visinata na
nadomestok za nivno koristewe“, ~len 69 stavovite 13 vo delot " vo
visina na stvarno napravenite tro{oci za nivno izdavawe" i stav 4 vo
delot "i visinata na nadomestokot za izdadeni ispratnici," ~len 97
stav 6, stav 10 vo delot "i dokolku mu e izre~ena prekr{o~na sancija
zabrana za vr{ewe na dejnost ili profesija“ i stav 11 vo delot
"odnosno po istekot na prekr{o~na sankcija zabrana za vr{ewe na
dejnost ili profesija od Zakonot za {umite ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija,"br. 64/2009).
2. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa so barawe za poveduvawe na postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na navedenite ~lenovi od Zakonot
ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporenite
delovi na ~len 40 stavovite 4 i 5, ~len 69 stavovite 13 i 14 i ~len 97
stav 6 od Zakonot, so koi ministerot koj rakovodel so organot na dr`avnata
uprava nadle`en za rabotite od oblasta na {umarstvoto bil
ovlasten so akt da ja propi{uva visinata na nadomestokot za koristewe
na podatocite od posebnite planovi za stopanisuvawe so {umite,
za izdadenite ispratnici i za dobivawe na licenca za izveduvawe na
stru~ni raboti od oblasta na {umarstvoto nemale ustavna osnova,
zatoa {to Zakonot ne sodr`el nikakvi kriteriumi koi se tie realni
tro{oci vo upravnata postapka.
So dadenoto zakonsko ovlastuvawe na ministerot da ja utvrduva
visinata na pla}awe na nadomestocite se otstapuvalo od principot na
podelba na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska. Pokraj toa dadenoto
ovlastuvawe ne pretstavuvalo izvr{uvawe na odredbite od zakonot,
tuku istoto zna~elo arbitrernost i mo`nost za neednakov tretman
kon subjektite. Ottuka, spored podnositelot so osporenite odre-
409

dbi se povreduval ~len 8 stav 1 alinei 3 i 4, ~len 51, ~len 91 alineja 1
i 5 i ~len 96 od Ustavot.
Spored podnositelot na inicijativata, so osporenite delovi na
~len 97 stavovite 10 i 11 od Zakonot, se ograni~uvalo po sila na zakon
pravoto na edno lice da ja poseduva licencata za izveduvawe na stru-
~nite raboti od oblasta na {umarstvoto, odnosno mu se ograni~uvalo
pravoto da ja vr{i svojata dejnost vo slu~ai koga mu bila izre~ena
prekr{o~na sankcija zabrana za vr{ewe na dejnost ili profesija. Vo
konkretniov slu~aj stanuvalo zbor za ograni~uvawe na pravata na gra-
|anite kako posledica od osuda za prekr{ok koja nastapuvalo po sila
na zakonot, {to ne bilo vo soglasnost so ~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 9,
~len 13 stav 1, ~len 14 stav 1, ~len 51 i ~len 54 od Ustavot.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka vo osporeniot ~len 40 stav 4
od Zakonot "Podatocite od posebnite planovi za stopanisuvwe so
{umi mo`at da se koristat so nadomestok koj ja propi{uva sopstvenikot
odnosno korisnikot“.
Spored stavot 5 na ovoj ~len "Postapkata, na~inot na koristeweto
na podatoci i visinata na nadomestot za nivnoto koristewe ja
propi{uva ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava
nadle`en za rabotite od oblasta na {umarstvoto."
Vo osporeniot ~len 69 stav 13 od Zakonot, e predvideno deka:
"Za izdadenite ispratnici subjektite koi stopanisuvaat so {umite i
pravnite lica koi vr{at promet na drvo pla}aat nadomestok vo visina
od stvarno napravenite tro{oci potrebni za nivno izdavawe."
Spored osporeniot ~len 69 stav 14 od Zakonot "Vidot i na~inot
na `igosuvawe, na~inot na izdavawe na ispratnica, pu{tawe vo promet
na ise~eno drvo, formata i sodr`inata na ispratnicite, formata
i sodr`inata na baraweto za izdavawe na ispratnica i visinata na nadomestokot
za izdadeni ispratnici gi propi{uva ministerot koj rakovodi
so organot na dr`avnata uprava nadle`en za raboti od oblasta na
{umarstvoto .
Vo osporeniot ~len 97 stav 6 od Zakonot, e predvideno deka:
"Visinata na nadomestokot od stavot (5) na ovoj ~len ja utvrduva ministerot
koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite
od oblasta na {umarstvoto vrz osnova na realno napravenite tro-
{oci za nejzino izdavawe."
4. Spored ~len 8 stav 1 alinei 3 i 4 od Ustavot, vladeeweto na
pravoto i podelbata na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska se temelni
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~len 51 od Ustavot vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon.
Spored ~len 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava rabotite
od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ram-
410

kite na Ustavot i zakonite i za svojata rabota se odgovorni na Vladata.
Vo soglasnost so ~len 56 stav 1 od Ustavot, site prirodni bogatstva
na Republikata, rastitelniot i `ivotinskiot svet, dobrata vo
op{ta upotreba, kako i predmetite i objektite od osobeno istorisko i
kulturno zna~ewe opredeleni so zakon se dobra od op{t interes za
Republikata i u`ivaat posebna za{tita.
Spored ~len 1 od Zakonot za {umite, so ovoj zakon se ureduvaat
planiraweto, upravuvaweto, stopanisuvaweto, odgleduvaweto, za{titata
i koristeweto (vo natamo{niot tekst: stopanisuvawe so {umite),
~uvaweto na {umite kako prirodno bogatstvo i {umskoto zemji{te,
ostvaruvaweto na op{tokorisnite funkcii na {umite, pravoto i
obvrskite na koristewe na {umite, finansiraweto, kako i drugi pra-
{awa od zna~ewe za {umite i {umskoto zemji{te po principot na biolo{ka,
ekonomska, socijalna i ekolo{ka prifatlivost. Odredbite na
ovoj zakon se primenuvaat na site {umi i {umsko zemji{te bez ogled
na sopstvenosta i namenata.
Soglasno ~len 2 na istiot zakon, {umite se vo dr`avna i vo
privatna sopstvenost.
Spored ~len 3 na ovoj zakon, {umite kako prirodno bogatstvo
se dobro od op{t interes za Republika Makedonija i u`ivaat posebna
za{tita. Planiraweto, upravuvaweto, stopanisuvaweto i ~uvaweto na
{umite i {umskoto zemji{te se dejnosti od javen interes.
Soglasno ~len 5 od navedeniot zakon na postapkite utvrdeni so
ovoj Zakon se primenuvaat odredbite na Zakonot za op{tata upravna
postapka, dokolku so ovoj zakon poinaku ne e uredeno.
Spored ~len 28 od Zakonot, pomesten vo podnaslovot "Planski
dokumenti" planiraweto na upravuvaweto i stopanisuvaweto so {umite
i {umskoto zemji{te se ostvaruva preku posebni planovi za stopanisuvawe
so {umite, programa za stopanisuvawe so {umite i godi-
{ni planovi, za stopansivuawe so {umite.
Sredstvata za izrabotka i recenzija na posebnite planovi za
stopanisuvawe so {umite gi obezbeduva sopstvenikot odnosno korisnikot
na {umite (~len 29 to~ka 10).
Soglasno ~len 40 stavovite 1, 2 i 3 od Zakonot, podatocite od
planskite dokumenti se dostapni za celokupnata javnost, pri{to za
izdavawe i koristewe na podatocite od planskite dokumenti se naplatuva
nadomestok, osven za podatocite koi gi baraat dr`avnite
organi.
Od analizata na odredbite od ~lenovite 28 i 29 i osporenite
delovi na ~lenot 40 stavovite 4 i 5 od Zakonot proizleguva deka izrabotuvaweto
i recenzijata na posebnite planovi za stopanisuvawe so
{umite go finansira sopstvenikot odnosno korisnikot na {umite.
Ottuka, ako korisnikot odnosno sopstvenikot na {umite go finansira
izrabotuvaweto na posebnite planovi, a pritoa podatocite od tie pla-
411

novi soglasno Zakonot se dostapni za celokupnata javnost, sosema e logi~no
i opravdano sopstvenikot odnosno korisnikot na {umite za podatocite
koi }e gi koristi drugo lice da bara nadomestok ~ija visina
ja propi{uva ministerot koj rakovodi so organot, so cel sekoj potencijalen
baratel na podatoci od planski dokumenti da pla}a edinstven
nadomestok.
Imaj}i go predvid navedenoto kako i faktot {to na postapkite
utvrdeni so ovoj zakon (~len 5) se primenuva Zakonot za op{tata upravna
postapka odnosno se primenuvaat odredbite od ~lenovite 116, 119 i
121 vo koi na generalen na~in e uredeno pra{aweto na tro{ocite vo
upravnata postapka, odnosno nadomestok za prezemenite dejstvija {to
vo konkretniov slu~aj e davawe na podatoci od posebnite planovi, a na
barawe na zainteresirano lice, Sudot oceni deka osporenite delovi
na ~len 40 stavovite 4 i 5 od Zakonot, ne mo`at da bidat dovedeni pod
somnenie vo odnos na ustavnite odredbi na koi se povikuva
podnositelot na inicijativata.
Vo smisla na navedenoto, Sudot oceni deka ne se osnovani nitu
navodite od inicijativata deka osporeniot ~len 69 stavovite 13 i 14
od Zakonot vo osporenite delovi spored koi za izdadenite ispratnici
subjektite koi stopanisuvaat so {umi i pravnite lica koi vr{at
promet na drvo pla}aat nadomestok vo visina na stvarno napraveni
tro{oci potrebni za nivno izdavawe.
Navodite vo inicijativata deka osporeniot ~len 97 stav 6 od
Zakonot koj e pomesten vo delot "Licenci za izvr{uvawe na stru~ni
raboti vo {umarstvoto“ a spored koj za dobivawe na licenca se pla}a
nadomestok ~ija visina ja utvrduva ministerot, a vrz osnova na realno
napravenite tro{oci vo postapkata za nejzino izdavawe, isto taka
Sudot smeta deka ne se osnovani. Ova od pri~ina {to nadomestokot za
dobivawe na licenca koj go utvrduva ministerot e rezultat na tro{ocite
za sprovedenite dejstvija vo upravnata postapka za dobivawe na
licenca.
Sudot, ponatamu utvrdi deka spored osporeniot ~len 97 stav 10
od Zakonot "Licencata od stav (1) na ovoj ~len se odzema dokolku
liceto koe poseduva licenca za izveduva~ na stru~nite raboti od oblasta
na {umarstvoto }e prestane da gi ispolnuva uslovite od stav 2 i 3
na ovoj ~len i dokolku mu e izre~ena prekr{o~na sankcija zabrana za
vr{ewe na dejnost ili profesija."
Spored osporeniot ~len 97 stav 11 od Zakonot "Licata na koi
im e odzemena licencata za izveduvawe na stru~ni raboti od oblasta
na {umarstvoto mo`at da podnesat barawe za izdavawe na nova licenca,
dokolku gi ispolnat uslovite od stavovite 2 i 3 na ovoj ~len,
odnosno po istekot na prekr{o~nata sankcija zabrana za vr{ewe na
dejnost ili profesija."
412

Spored ~len 13 stav 1 od Ustavot, liceto obvineto za kaznivo
delo }e se smeta za nevino se dodeka negovata vina ne bide utvrdena so
pravosilna sudska odluka.
Soglasno ~len 14 stav 1 od Ustavot, nikoj ne mo`e da bide
kaznet za delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno so zakon ili
drug propis kako kaznivo delo i za koe ne bila predvidena kazna.
Soglasno ~len 32 stavovite 1 i 2 od Ustavot sekoj ima pravo na
rabota, sloboden izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
obezbednost za vreme na privremena nevrabotenost. Sekomu,
pod ednakvi uslovi, mu e dostapno sekoe rabotno mesto.
Vo ~lenot 54 stav 1 od Ustavot e predvideno deka slobodite i
pravata na ~ovekot i gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai
utvrdeni so Ustavot.
Vo ~lenot 97 od Zakonot e opredeleno deka za vr{ewe na stru-
~ni raboti vo {umarstvoto pravnite i fizi~kite lica mora da poseduvaat
licenca.
Pravnoto lice za da poseduva licenca treba da e registrirano
vo trgovskiot registar pri Centralniot registar na Republika Makedonija
za vr{ewe na raboti od oblasta na {umarstvoto, a fizi~ko
lice za da poseduva licenca treba da e so visoko obrazovanie od {umarska
nasoka i da ima najmalku dve godini rabotno iskustvo vo oblasta
na {umarstvoto.
Navedenite subjekti za dobivawe na licenca navedenite subjekti
podnesuvaat barawe do organot na dr`avnata uprava nadle`en za
rabotite od oblasta na {umarstvoto, pla}aat nadomestok i istata ima
va`nost od pet godini so mo`nost za nejzino prodol`uvawe.
Vo osporeniot stav 10 na ~len 97 od Zakonot e opredeleno deka
licencata za vr{ewe na stru~ni raboti vo {umarstvoto, pokraj drugoto,
se odzema i dokolku lice mu e izre~ena prekr{o~na sankcija zabrana
za vr{ewe na dejnost ili profesija, pri {to licata na koi im e
odzemena licencata soglasno stavot 11 na navedeniot ~len mo`e da podnesat
barawe za izdavawe na nova licenca po istekot na prekr{o-
~nata sancija za vr{ewe na dejnost ili profesija.
Imaj}i ja predvid sodr`inata na osporenite odredbite vo
odnos na navodite vo inicijativata spored koi zakonskite re{enija za
odzemawe na licenca za izveduvawe na stru~ni raboti od oblasta na
{umarstvoto i mo`nosta za povtorno dobivawe na licenca po protekot
na vremeto za koe e izre~ena sankcijata, nastapuvale kako pravna
posledica od osuda po sila na Zakonot, a ne kako individualizirana
kazna {to ja izrekuva sudot vo ramkite na vidovi na kazni, spored Sudot
se neosnovani.
Soglasno ~len 33 stav 1 to~ka 5 od Krivi~niot zakonik, zabranata
za vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost e edna od kaznite
koja mo`e da im se izre~e za izvr{eni krivi~ni dela na krivi~no
odgovornite storiteli. Pritoa, vo stavot 6 na ovoj ~len e utvrdeno
413

deka kaznata zabrana na vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost
mo`e da se izre~e samo kako sporedna kazna zaedno so kaznata zatvor
ili so uslovna osuda so koja e utvrdena kazna zatvor. Soglasno ~len 38-
b od ovoj zakon, sudot mo`e na storitelot na koj mu izrekol kazna zatvor
ili uslovna osuda so koja e utvrdena kazna zatvor da mu zabrani
vr{ewe opredelena profesija ili dejnost, na dol`nosti ili raboti
svrzani so raspolagawe, koristewe, upravuvawe i rakuvawe so imot
ili za ~uvawe na toj imot, ako ja zloupotrebil svojata profesija, dejnost
ili dol`nost zaradi izvr{uvawe na krivi~no delo i ako vrz osnova
na prirodata na izvr{enoto delo i okolnostite pod koi e storeno
mo`e da se o~ekuva deka takvata dejnost }e ja zloupotrebi za povtorno
vr{ewe krivi~no delo. Sudot go opredeluva traeweto na zabranata,
koe ne mo`e da bide pokratko od edna nitu podolgo od deset godini,
smetaj}i od denot na pravosilnosta na odlukata, so toa {to vremeto
pominato vo zatvor ne se zasmetuva vo vremeto na nejzinoto traewe.
Soglasno ~len 13 to~ka 5 od Zakonot za prekr{ocite, zabranata
na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost pretstavuva sankcija koja
mo`e da se izre~e za prekr{oci na prekr{o~no odgovorni polnoletni
storiteli. Spored ~len 22 od ovoj zakon, na storitelot na prekr{okot
mo`e da mu se zabrani vr{ewe opredelena profesija, dejnost ili dol-
`nost ili raboti svrzani so raspolagawe, koristewe, upravuvawe i
rakuvawe so imot ili za ~uvawe na toj imot, ako ja zloupotrebil svojata
profesija, dejnost ili dol`nost zaradi izvr{uvawe na prekr{ok i
ako vrz osnova na prirodata na prekr{okot i okolnostite pod koi e
storen mo`e da se o~ekuva deka takvata dejnost }e ja zloupotrebi za
povtorno vr{ewe na prekr{ok. Traeweto na zabranata go opredeluva
sudot, koe ne mo`e da bide pokratko od edna nitu podolgo od pet godini,
smetaj}i od denot na pravosilnosta na odlukata.
So ogled na toa {to vo Krivi~niot zakonik i vo Zakonot za
prekr{ocite e utvrdeno vo koi slu~ai sudot mo`e da ja izre~e kaznata
zabrana za vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost, kako i vremetraeweto
na ovaa zabrana, Sudot oceni deka odzemaweto na licenca i
mo`nosta za povtorno dobivawe poradi izre~ena kazna ili prekr{o~na
sankcija zabrana za vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost,
pretstavuva posledica na individualizirana kazna izre~ena od sud,
poradi {to ne mo`e da se prifati tvrdeweto deka vo ovoj slu~aj stanuvalo
zbor za pravna posledica od osuda po sila na zakon.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov. Re{enieto po odnos na osporenite delovi od ~lenot 97
stavovite 10 i 11 od Zakonot Sudot go donese so mnozinstvo glasovi.
414

27. U. br. 5/2010 (17. 02. 2010)
Osporen akt
^len 11 od Zakonot za ste~aj ("SV RM" br. 34/2006, 126/2006 i
84/2007).
Sodr`ina na ~lenot 11 od Zakonot
^len 11
(1) Odlukite vo ste~ajnata postapka se donesuvaat vo forma na
re{enie i zaklu~ok.
(2) So zaklu~okot se izdava nalog na slu`beno lice ili na
organ na ste~ajnata postapka za vr{ewe oddelni dejstva, a za site drugi
slu~ai sudot odlu~uva so re{enie, ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.
Fakti~ka sostojba i pravno mislewe
Na 29. 12. 2009 godina Radovan Srbinoski od Ki~evo, na Sudot
mu dostavil inicijativa za "preispituvawe na zakonitosta" na ~l. 11
od Zakonot za ste~aj, a voedno inicijativata po svojata sodr`ina ne gi
ispolnuvala delovni~kite pretpostavki za postapuvawe i odlu~uvawe
na Sudot, poradi {to Sudot so pismo R.br.140/2009 od 30. 12. 2009
godina go izvestil podnositelot da postapi soglasno ~l. 15 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija.
Po toj povod navedenoto lice na Sudot mu dostavil "dopolnuvawe
na inicijativa" na 11. 01. 2010 godina.
So dopolnuvaweto na inicijativata sega se bara "bri{ewe" na
~l. 11 od Zakonot za ste~aj.
Imeno, vo inicijativata e navedeno deka so ovoj ~len od Zakonot
se povreduvale:
- preambulata na Ustavot,
- ~l. 8 al. 3 od Ustavot (vladeeweto na pravoto),
- ~l. 50 od Ustavot.
Argumenti za nesoglasnosta na osporenata odredba od Zakonot
so Ustavot, vo inicijativata nema. Vsu{nost, nikakva povrzanost na
osporeniot ~l. od Zakonot ne e vospostavena so ustavnite normi, a
otsustvuva i konkretno objasnuvawe vo {to se odnesuvalo ograni~uvaweto
ili povredata na ustavnite prava poradi koi podnositelot so
415

inicijativata bara Sudot da ja "bri{e" osporenata zakonska odredba.
Od sodr`inata na inicijativata, koja e vo celost nejasna i neprecizna,
ne mo`e da se izvedat navodi i argumenti za osporuvawe na ustavnosta
na zakonskata odredba, tuku taa sodr`i podatoci za konkreten predmet
od ste~ajna postapka vo koja u~estvuval podnositelot na inicijativata.
Poradi vakvata fakti~ka sostojba i Sudot ne mo`e da se vpu-
{ti vo ustavnosudska analiza.
So ogled na faktot {to vo inicijativata soglasno ~l. 15 od Delovnikot
na Ustavniot sud ne se izneseni navodi so pri~ini za nesoglasnosta
na ~l. 11 od Zakonot za ste~aj so odredbi od Ustavot, proizleguva
deka inicijativata treba da se otfrli soglasno ~l. 28 al. 3 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija poradi postoewe
na procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 11 od Zakonot za ste~aj ("SV RM" br.
34/2006, 126/2006 i 84/2007).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 3 i ~len 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 17
fevruari 2010 godina, donese
416
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~len 11 od Zakonot za ste~aj ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 34/2006, 126/2006 i 84/2007).
2. Radovan Srbinoski od Ki~evo na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za ocenuvawe na ustavnosta na ~lenot
11 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka so ~lenot 11 stav 1 od Zakonot
e opredeleno deka odlukite vo ste~ajnata postapka se donesuvaat
vo forma na re{enie i zaklu~ok. Spored stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot,
so zaklu~okot se izdava nalog na slu`beno lice ili na organ na
ste~ajnata postapka za vr{ewe oddelni dejstva, a za site drugi slu~ai
Sudot odlu~uva so re{enie, ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.
Spored navodite vo inicijativata, ~lenot 11 od Zakonot ne bil
vo soglasnost so preambulata na Ustavot na Republika Makedonija,
kako i so ~lenot 8 alineja 3 i ~lenot 50 od Ustavot, me|utoa, vo inicijativata
ne se izneseni argumenti za nesoglasnosta na osporeniot ~len

od Zakonot so Ustavot. So ogled na toa, a imaj}i go predvid i faktot
deka vo inicijativata ne se navedeni pri~ini vo {to se sostoelo
ograni~uvaweto ili povredata na ustavnite prava poradi koi podnositelot
so inicijativata bara Sudot da pokrene postapka za osporuvawe
na ustavnosta na odredbata od Zakonot, i vo inicijativata se
izneseni samo podatoci za konkreten predmet od ste~ajnata postapka
vo koja u~estvuval podnositelot na inicijativata, Sudot oceni deka
soglasno ~lenot 28 alineja 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija se nastapeni uslovite za otfrlawe na inicijativata
poradi postoewe na procesni pre~ki za odlu~uvawe.
4. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
5. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
417

418

28. U. br. 79/2009 (24. 02. 2010)
Osporen akt
^len 6-a od Zakonot za privatizacija i zakup na grade`no zemji{te
vo dr`avna sopstvenost ("SV RM," br. 4/2005, 13/2007 i 165/ 2008).
Zabele{ka: So inicijativata se osporuva ~l. 6-a od Zakonot za
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za privatizacija i zakup na grade`no
zemji{te ("SV RM," br. 165/2008), no predmet na analiza e ovoj
~len od osnovniot tekst.
Sodr`ina na osporena odredba
^len 6-a
Grade`noto izgradeno zemji{te na koe se izgradeni stanovi, delovni
prostorii, vizbi, gara`i i drugi posebni delovi od stanbeni i
delovni zgradi {to imaat dva ili pove}e stanovi, odnosno delovni
prostorii i drugi posebni delovi koi se vo sopstvenost na razli~ni
fizi~ki ili pravni lica (eta`na sopstvenost), ne e predmet na privatizacija.
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata, so ~l. 6-a od Zakonot za privatizacija
i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost, se
ograni~uvalo pravoto za steknuvawe na sopstvenost na grade`noto izgradeno
zemji{te, za eta`nite sopstvenici, korisnici na toa zemji{te.
Na toj na~in direktno se povreduvala ustavnopravnata i gra|anskopravnata
za{tita na sopstvenosta so {to se naru{uvala edna od temelnite
vrednosti utvrdeni vo ~l. 8 st. 1 al. 6 od Ustavot na Republika Makedonija,
kako i st. 3 od ~l. 30 od Ustavot.
Ustavno sudska praktika
1. So Re{enie na Ustavniot sud na Republika Makedonija broj
U. br. 137/2000 od 04.10.2000 godina, Sudot ja otfrlil inicijativata za
poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 86-a od Zakonot
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za transformacija na pretprijatijata
so op{testven kapital ("SV RM," br.25/1999).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: So Zakonot za izmenuvawe i
dopolnuvawe na Zakonot za transformacija na pretprijatijata so op{-
419

testven kapital ("SV RM" br. 49/2000) odnosno vo ~l. 5 e predvideno
deka Glava VI-a - Proda`ba na pretprijatieto so neposredna spogodba
i ~l. 86-a, 86-b, 86-v i 86-g se bri{at.
Od iznesenoto proizleguva deka osporeniot ~len prestanal da
va`i so izvr{enite izmeni na zakonot odnosno so negovo bri{ewe poradi
{to Ustavniot sud na Republika Makedonija soglasno ~l. 28 od
Delovnikot nema procesni pretpostavki odnosno nema osnov da ocenuva
odredba od zakon koja ne e vo pravniot poredok nitu bila vo pravniot
poredok vo vreme na podnesuvawe na inicijativata.
Fakti~ka sostojba i pravno mislewe
So Zakonot za privatizacija i zakup na grade`no zemji{te vo
dr`avna sopstvenost ("SV RM," br. 4/2005, 13/2007, 165/2008 i 146/2009),
se ureduva privatizacijata, dolgotrajniot zakup, vremeniot zakup,
odzemaweto i prestanuvaweto na pravoto na koristewe na grade`noto
zemji{te vo dr`avna sopstvenost, na koe pravo na koristewe imaat
fizi~ki i pravni lica.
Spored osporeniot ~l. 6-a, predmet na privatizacija ne mo`e da
bide grade`noto izgradeno zemji{te na koe se izgradeni stanovi, delovni
prostorii, vizbi, gara`i i drugi posebni delovi od stanbeni i delovni
zgradi {to imaat dva ili pove}e stanovi, odnosno delovni prostorii
i drugi posebni delovi koi se vo sopstvenost na razli~ni fizi~ki
ili pravni lica (eta`na sopstvenost).
So ~l. 4 Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za
privatizacija i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost
("SV RM," br. 146/2009), osporeniot ~l. 6-a e bri{an.
Spored ~l. 110 al. 1 od Ustavot na Republika Makedonija, Ustavniot
sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite
so Ustavot.
Soglasno ~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako postojat
drugi procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
Po podnesuvaweto na inicijativite (02. 04. 2009 godina), Sobranieto
na Republika Makedonija na odr`anata sednica na 3 dekemvri
2009 godina, go donelo Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za privatizacija i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost
("SV RM," br. 146/2009), so koj sega osporeniot ~l. 6-a e bri-
{an.
So ogled na toa deka so vleguvawe vo sila na Zakonot za izmenuvawe
i dopolnuvawe na Zakonot za privatizacija i zakup na grade`no
zemji{te vo dr`avna sopstvenost, odnosno so ~l. 4 od istiot zakon,
osporeniot ~l. 6-a e izbri{an i so toa prestanal da postoi vo pravniot
poredok na Republika Makedonija, smetame deka vo konkretniot
420

slu~aj se ispolneti procesnite pretpostavki od ~l. 28 al. 3 od Delovnikot
na Ustavniot sud, za otfrlawe na inicijativata.
Poradi iznesenoto, s e p re d l a ga:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe.
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe na postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 6-a od Zakonot za privatizacija i zakup
na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost ("SV RM," br.
4/2005, 13/2007, 165/2008 i ~l. 146/2009).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 3 i ~len 71 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 70/1992), na sednicata odr`ana na
24 fevruari 2010 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe na postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~len 6-a od Zakonot za privatizacija i zakup
na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 4/2005, 13/2007, 165/2008 i ~len 146/2009).
2. Aleksandra ^aminska, stru~en sorabotnik vo Advokatsko
dru{tvo Debarliev, Dameski i ]ele{oska od Skopje, na Ustavniot sud
na Republika Makedonija, mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na odredbata ozna~ena vo to~kata 1
od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, so ~lenot 6-a od Zakonot za
privatizacija i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost,
se ograni~uvalo pravoto za steknuvawe na sopstvenost na grade`noto
izgradeno zemji{te, za eta`nite sopstvenici, korisnici na toa zemji{te.
Na toj na~in direktno se povreduvala ustavnopravnata i gra|anskopravnata
za{tita na sopstvenosta so {to se naru{uvala edna od
temelnite vrednosti utvrdeni vo ~len 8 stav 1 alineja 6 od Ustavot na
Republika Makedonija, kako i stavot 3 od ~lenot 30 od Ustavot.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka so osporeniot ~len 6-a od Zakonot,
se opredeluva deka predmet na privatizacija ne mo`e da bide
grade`noto izgradeno zemji{te na koe se izgradeni stanovi, delovni
prostorii, vizbi, gara`i i drugi posebni delovi od stanbeni i delovni
zgradi {to imaat dva ili pove}e stanovi, odnosno delovni prostorii
i drugi posebni delovi koi se vo sopstvenost na razli~ni fizi~ki
ili pravni lica (eta`na sopstvenost).
Sudot, utvrdi i deka so ~len 4 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za privatizacija i zakup na grade`no zemji{te vo
dr`avna sopstvenost ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br.
421

146/2009), osporeniot ~len 6-a e bri{an.
4. Spored ~len 110 alineja 1 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta
na zakonite so Ustavot.
Soglasno ~lenot 28 alineja 3 od Delovnikot na Ustavniot sud
na Republika Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata
ako postojat drugi procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
Po podnesuvaweto na inicijativata (2-ri april 2009 godina),
Sobranieto na Republika Makedonija na odr`anata sednica na 3 dekemvri
2009 godina, go donelo Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na
Zakonot za privatizacija i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 146/2009),
so koj sega osporeniot ~len 6-a e bri{an.
5. So ogled na toa deka so vleguvawe vo sila na Zakonot za izmenuvawe
i dopolnuvawe na Zakonot za privatizacija i zakup na grade`no
zemji{te vo dr`avna sopstvenost, odnosno so ~lenot 4 od istiot zakon,
osporeniot ~len 6-a e izbri{an i so toa prestanal da postoi vo
pravniot poredok na Republika Makedonija, Sudot oceni deka vo konkretniot
slu~aj se ispolneti procesnite pretpostavki od ~len 28 alineja
3 od Delovnikot na Ustavniot sud i odlu~i kako vo to~ka 1 od ova
re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r
Zoran Sulejmanov.
422

29. U. br. 199/2009 (3. 03. 2010)
Osporen akt
^len 2 st. 3 i ~l. 9 st. 1 vo delot: "i izvr{uvaweto na propisite
za kancelariskoto rabotewe," od Zakonot za upravnata inspekcija
("SV RM," br. 69/2004, 22/2007 i 115/2007).
Sodr`ina na osporeniot akt
^len 2 stav 3
Upravnata inspekcija vr{i nadzor i nad izvr{uvaweto na propisite
za kancelariskoto rabotewe.
^len 9 alineja 1
Vo vr{eweto na inspekciskiot nadzor vo smisla na ~lenot 2 od
ovoj zakon, inspektorite se ovlasteni:
- da ostvaruvaat neposreden uvid vo primenata na Zakonot za
op{tata upravna postapka i drugite zakoni {to sodr`at odredbi za
upravnata postapka i izvr{uvaweto na propisite za kancelariskoto
rabotewe
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata upravnata inspekcija ne bi
mo`ela da ima ovlastuvawe da vr{i inspekcija nad izvr{uvaweto na
propisite za kancelariskoto rabotewe, kako {to toa bilo uredeno so
osporenite odredbi od Zakonot, bidej}i so ovoj zakon, vo delot na
nadle`nostite, vo ~l. 2 st. 1 decidno bilo utvrdeno deka upravnata
inspekcija go opfa}ala samo nadzorot nad primenata na Zakonot za
op{tata upravna postapka i drugite zakoni {to sodr`ele odredbi od
upravnata postapka, no nepravilno bilo uredeno vo st. 3 od ovoj ~len
od Zakonot deka upravnata inspekcija vr{ela nadzor i nad izvr{uvaweto
na propisite za kancelariskoto rabotewe.
(Zna~i, podnesitelot na inicijativata ja prifa}a nadle`nosta
koja se odnesuva za upravnata postapka, no ne ja prifa}a nadle`nosta
koja se odnesuva za kancelariskoto rabotewe, a i dvete nadle`nosti se
ednakvo nabrojani vo istiot ~len 2 od Zakonot).
Vo inicijativata ne se izneseni argumenti za neustavnosta na
osporenite odredbi od Zakonot, tuku ednostavno konstatacija odnosno
423

predlagawe na mislewe na podnositelot, deka zakonodavecot vo nabrojuvaweto
na nadle`nostite na upravnata inspekcija vo Zakonot, kako i
ovlastuvaweto na inspektorite ne trebal da go opfati nadzorot nad
izvr{uvaweto na propisite za kancelariskoto rabotewe i poradi toa
osporenite odredbi od Zakonot bile neustavni, odnosnno vo nesoglasnost
so ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 51, ~l. 68 st. 1 al. 2, ~l. 91 al. 5, ~l. 95 st. 3
i ~l. 96 od Ustavot.
Treba da se napomene deka bez ogled na vidot na propisite za
kancelariskoto rabotewe (zakoni i podzakonski akti), koi kako predmet
go imaat kancelariskoto rabotewe, podnositelot vo inicijativata
se zanimava posebno so odredeni podzakonski akti koi bile i se vo
primena u{te pred donesuvaweto na Zakonot za upravnata inspekcija,
pa ottuka, upravnata inspekcija spored nego ne bi trebala voop{to da
vr{i kontrola nad kancelariskoto rabotewe koe bilo posebna materija.
Ovoj pristap vo inicijativata, smetame deka ne mo`e da ja dovede
vo pra{awe ustavnosta na osporenite zakonski odredbi, no istovremeno
go postavi pra{aweto i dali voop{to postojat procesni uslovi za
meritorno odlu~uvawe po inicijativata, koi se nejzinite ustavno pravni
argumenti za analiza? Vsu{nost, neprifa}aweto na ovaa nadle-
`nost e klu~niot pristap na podnositelot vo inicijativata. Ottuka,
od ovoj aspekt vo pravnoto mislewe i }e se vr{i analizata.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 68 st. 1 al. 2 od Ustavot, Sobranieto na Republika
Makedonija donesuva zakoni i dava avtenti~no tolkuvawe na zakonite.
Vrz osnova na ovoj ustaven osnov, vo 2004 godina e donesen i Zakonot
za upravnata inspekcija, koj vo 2007 godina e dva pati izmenet i
dopolnet, a so koj se ureduvaat nadle`nosta i organizacijata na upravnata
inspekcija, nazna~uvaweto na upravnite inspektori, ovlastuvawata
i postapkata za vr{ewe na inspekciskiot nadzor.
So odredbite od ovoj Zakon se opredeleni nadle`nostite na
upravnata inspekcija, vo koi spa|a nadzorot nad primenata na Zakonot
za op{tata upravna postapka i drugite zakoni {to sodr`at odredbi za
upravnata postapka, nadzorot na izr{uvaweto na propisite za kancelariskoto
rabotewe (~l. 2) i inspektorite se ovlasteni da go vr{at
ovoj nadzor (~l. 9).
So Zakonot za upravnata inspekcija e uredeno pra{aweto na
nadzorot i kontrolata {to gi vr{i upravnata inspekcija vo primenata
na kancelariskoto raboteweuredeno so drugi zakoni i propisi, koi
nitu se predmet na regulirawe na ovoj zakon, nitu zakonodavecot so
ovoj zakon navleguva vo nivnata sodr`ina, tuku zakonodavecot so ovoj
zakon ja propi{al organizacijata i kako i na koj na~in }e se vr{i nadzorot
nad primenata na tie propisi preku upravnata inspekcija.
424

So ogled na toa, pravo na zakonodavecot e so zakon da gi propi-
{uva nadle`nostite na upravnata inspekcija i ovlastuvawata na inspektorite
i ne postojat ustavni pre~ki so Zakonot za upravnata inspekcija
da se regulira pra{aweto deka vo nadle`nost na upravnata
inspekcija e nadzorot nad izvr{uvaweto na propisite za kancelariskoto
rabotewe i deka inspektorite se ovlasteni za vr{eweto i na ovoj
vid nadzor, kako {to e toa uredeno so osporenite odredbi od Zakonot,
poradi {to ne mo`e osnovano da se postavi pra{aweto na soglasnosta
na ovie odredbi od Zakonot so Ustavot, od navodite izneseni vo inicijativata.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 2 st. 3 i ~l. 9 st. 1 vo delot: "i izvr{uvaweto na propisite za kancelariskoto
rabotewe," od Zakonot za upravnata inspekcija ("SV RM,"
br. 69/2004, 22/2007 i 115/2007).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na
Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 3 mart 2010
godina, donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 2 stav 3 i ~len 9 stav 1 vo delot: "i izvr{uvaweto na propisite za
kancelariskoto rabotewe," od Zakonot za upravnata inspekcija ("Slu-
`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 69/2004, 22/2007 i 115/2007).
2. Stamen Filipov od Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na odredbite od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od
ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata upravnata inspekcija ne bi
mo`ela da ima ovlastuvawe da vr{i inspekcija nad izvr{uvaweto na
propisite za kancelariskoto rabotewe, kako {to toa bilo uredeno so
osporenite odredbi od Zakonot, bidej}i so ovoj zakon, vo delot na nadle`nostite,
vo ~lenot 2 stav 1 decidno bilo utvrdeno deka upravnata
inspekcija go opfa}ala samo nadzorot nad primenata na Zakonot za
op{tata upravna postapka i drugite zakoni {to sodr`ele odredbi od
upravnata postapka, no nepravilno bilo uredeno vo stavot 3 od ovoj
~len od Zakonot deka upravnata inspekcija vr{ela nadzor i nad izvr-
{uvaweto na propisite za kancelariskoto rabotewe.
Vo inicijativata ne se izneseni posebni argumenti za neu-
425

stavnosta na osporenite odredbi od Zakonot, tuku konstatacija odnosno
predlagawe na mislewe na podnositelot, deka zakonodavecot vo nabrojuvaweto
na nadle`nostite na upravnata inspekcija vo Zakonot,
kako i ovlastuvaweto na inspektorite ne trebal da go opfati nadzorot
nad izvr{uvaweto na propisite za kancelariskoto rabotewe i poradi
toa osporenite odredbi od Zakonot bile neustavni, odnosnno vo
nesoglasnost so ~lenot 8 stav 1 alinei 3 i 4, ~lenot 51, ~lenot 68 stav 1
alineja 2, ~lenot 91 alineja 5, ~lenot 95 stav 3 i ~lenot 96 od Ustavot.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~lenot 2 stav 3 od Zakonot
e uredeno deka Upravnata inspekcija vr{i nadzor i nad izvr{uvaweto
na propisite za kancelariskoto rabotewe.
Spored ~lenot 9 alineja 1 od Zakonot, vo vr{eweto na inspekciskiot
nadzor vo smisla na ~lenot 2 od ovoj zakon, inspektorite se
ovlasteni:
- da ostvaruvaat neposreden uvid vo primenata na Zakonot za
op{tata upravna postapka i drugite zakoni {to sodr`at odredbi za
upravnata postapka i izvr{uvaweto na propisite za kancelariskoto
rabotewe.
4. Soglasno ~lenot 68 stav 1 alineja 2 od Ustavot, Sobranieto
na Republika Makedonija donesuva zakoni i dava avtenti~no tolkuvawe
na zakonite.
Vrz osnova na ovoj ustaven osnov, vo 2004 godina e donesen i
Zakonot za upravnata inspekcija, koj vo 2007 godina e dva pati izmenet
i dopolnet, a so koj se ureduvaat nadle`nosta i organizacijata na
upravnata inspekcija, nazna~uvaweto na upravnite inspektori, ovlastuvawata
i postapkata za vr{ewe na inspekciskiot nadzor.
So odredbite od ovoj Zakon se opredeleni nadle`nostite na
upravnata inspekcija, vo koi spa|a nadzorot nad primenata na Zakonot
za op{tata upravna postapka i drugite zakoni {to sodr`at odredbi za
upravnata postapka, nadzorot na izr{uvaweto na propisite za kancelariskoto
rabotewe (~len 2) i inspektorite se ovlasteni da go vr{at
ovoj nadzor (~len 9).
So Zakonot za upravnata inspekcija e uredeno pra{aweto na
nadzorot i kontrolata {to gi vr{i upravnata inspekcija vo primenata
na kancelariskoto rabotewe uredeno so drugi zakoni i propisi,
koi nitu se predmet na regulirawe na ovoj zakon, nitu zakonodavecot
so ovoj zakon navleguva vo nivnata sodr`ina, tuku zakonodavecot so
ovoj zakon ja propi{al organizacijata i kako i na koj na~in }e se vr{i
nadzorot nad primenata na tie propisi preku upravnata inspekcija.
So ogled na toa, pravo na zakonodavecot e so zakon da gi propi{uva
nadle`nostite na upravnata inspekcija i ovlastuvawata na
inspektorite i ne postojat ustavni pre~ki so Zakonot za upravnata
inspekcija da se regulira pra{aweto deka vo nadle`nost na upravnata
inspekcija e nadzorot nad izvr{uvaweto na propisite za kancelariskoto
rabotewe i deka inspektorite se ovlasteni za vr{eweto i na
426

ovoj vid nadzor, kako {to e toa uredeno so osporenite odredbi od Zakonot,
poradi {to Sudot utvrdi deka ne mo`e osnovano da se postavi
pra{aweto na soglasnosta na ovie odredbi od Zakonot so Ustavot, od
navodite izneseni vo inicijativata.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
427

428

30. U.br. 37/2010 (24. 03. 2010)
Osporen akt
Odluka za utvrduvawe na vrednosta na bodot za platite na sudskite
slu`benici za 2010 godina, donesena od Vladata na Republika
Makedonija, br. 51-462/1 od 2. 02. 2010 godina ("SV RM," br. 17/2010).
Sodr`ina na osporen akt
Odluka
za utvrduvawe na vrednosta na bodot za platite na sudskite slu`benici za
2010 godina
^len 1
Vrednosta na bodot za platite na sudskite slu`benici za 2010
godina se utvrduva na sledniot na~in:
(1) Za kategorijata rakovodni sudski slu`benici vrednosta na
bodot za platata iznesuva 77,38 denari.
(2) Za kategorijata stru~ni sudski slu`benici vrednosta na bodot
za platata iznesuva 80,61 denari.
(3) Za kategorijata administrativno-tehni~ki sudski slu`benici
vrednosta na bodot za platata iznesuva 86,31 denari.
^len 2
Ovaa odluka vleguva vo sila so denot na objavuvaweto vo
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," a }e se primenuva od 1. 01.
2010 godina.
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite na site podnositeli na inicijativi, osporenata
odluka bila sprotivni na ~l. 8 st. 1 al. 3 i 8 od Ustavot spored koj
vladeeweto na pravoto i humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta,
se edni od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija, potoa na ~l. 9 od Ustavot spored koj gra|anite na Republika
Makedonija se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot,
rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo,
politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo-
`ba, a gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.
429

Osporenite odluki, ne bile vo soglasnost i so Zakonot za sudskata
slu`ba, bidej}i Vladata na Republika Makedonija sprotivno na
Zakonot za sudskata slu`ba so Odlukata utvrdila razli~ni vrednosti
na bodot za sekoja kategorija na sudski slu`benici, so {to kategorijata
na rakovodni sudski slu`benici i kategorijata na stru~ni dr`avni
slu`benici, gi stavila vo neednakva pravna polo`ba so kategorijata
administrativno-tehni~ki sudski slu`benici, koe ne{to
bilo sprotivno na citiranite odredbi od Ustavot.
Ustavnosudska praktika
1. So Re{enie na Ustavniot sud na Republika Makedonija U.br.
53/2009 od 17. 06. 2007 godina, e povedena postapka za ocenuvawe na
ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za utvrduvawe na vrednosta na
bodot za platite na sudskite slu`benici za 2009 godina, broj 19-847/1
od 17. 02. 2009 godina, ("SV RM," br. 22/2009) i Odlukata za utvrduvawe
na vrednosta na bodot za platite na pripadnicite na sudskata policija
za 2009 godina, br. 19-848/1 od 17. 02. 2009 godina ("SV RM," br. 22/2009),
so obrazlo`enie deka osnovano mo`e da se postavi pra{aweto za
soglasnosta na odlukite so ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 i ~l. 32 od Ustavot na Republika
Makedonija i ~l. 43 i 83 st. 4 od Zakonot za sudska slu`ba.
Me|utoa, na sednicata odr`ana na 9. 09. 2009 godina, odnosno so
Re{enie U.br. 53/2009 od 09. 09. 2009 godina, povedenata postapka be{e
zaprena, so obrazlo`enie deka pri~inata za razli~no utvrdenata vrednost
na bodot za platite na sudskite slu`benici i sudskata policija,
se dol`ela na intencijata za pravi~no zgolemuvawe na platite na sudskata
administracija so najniski plati, a vo funkcija na operacionalizacija
na Odlukata na Vladata za zgolemuvawe na platite na sudskata
administracija za 5, 10 i 20%, vo zavisnost od visinata na platata
{to im se ispla}ala. Vsu{nost, osnovata za usoglasuvawe na platite
na ovaa kategorija na vraboteni so vrabotenite vo administracijata
i voop{to vo javniot sektor, proizleguval od samiot Zakon za
sudskata slu`ba i bil vo soglasnost so ustavnata opredelba za pravata
na vrabotenite i nivnata polo`ba, poradi {to Sudot odlu~il da ja
zapre postapkata po ovoj predmet.
Fakti~ka sostojba i pravno mislewe
Sudskata slu`ba ja so~inuvaat sudskite slu`benici, licata
vraboteni vo sudovite koi vr{at tehni~ki i pomo{ni raboti i sudskata
policija.
Statusot, pravata, dol`nostite, odgovornostite na sudskata
slu`ba, sistemot na plati i nadomestoci na plati na sudskata slu`ba,
kako i upravuvaweto so sudskite predmeti, e ureden so Zakonot za suds-
430

kata slu`ba ("SV RM" br. 98/2008, 161/2008 i 6/2009) i istiot se primenuva
od 1. 01. 2009 godina..
Sudski slu`benik e lice koe vo sudovite vr{i stru~ni, upravnonadzorni,
administrativno tehni~ki, izvr{ni, statisti~ki i materijalno-finansiski
raboti vo soglasnost so Zakonot za sudskat slu-
`ba i drug zakon. Sudskite slu`benici pravata od raboten odnos gi
ostvaruvaat soglasno so Zakonot za sudskata slu`ba, kolektivnite dogovori
i drugite propisi {to gi ureduvaat pravata od raboten odnos.
Sudskite slu`benici vo zavisnost od slu`benite zada~i {to gi
izvr{uvaat, se klasificiraat vo slednite grupi i zvawa:
I rakovodni sudski slu`benici;
II stru~ni sudki slu`benici i
III administrativno-tehni~ki sudski slu`benici.
Sistemot na plati i nadomestoci na plati na sudskite slu`benici
e uredeno vo Glava IV. Sistem na plati i nadomestoci na sudskite
slu`benici, ~l. 39, 40, 41, 42 i 43 od Zakonot za sudskata slu`ba, vo koi
odredbi e opredeleno pravoto na vraboteniot vo sudskata slu`ba na
plata i nadomestoci od plata, spored uslovi i kriteriumi utvrdeni so
ovoj zakon, komponentite {to ja so~inuvaat platata na sudskiot slu`benik,
kako i bodovite so koi se vrednuva stepenot na obrazovanieto i
dodatokot na plata za zvawe za sudskite slu`benici vo zavisnost od
vidot i obemot na rabotata, slo`enosta i odgovornosta za izvr{uvawe
na rabotata.
Vo ~l. 43 od Zakonot e opredeleno deka vrednosta na bodot se
utvrduva sekoja godina so odluka na Vladata na Republika Makedonija,
{to zna~i istata e od temporalen karakter so va`nost od edna godina.
Vrz osnova na navedeniot ~len od Zakonot, Vladata na Republika
Makedonija, ja donela osporenata odluka .
Vo tekot na prethodnata godina, be{e osporena Odlukata za
utvrduvawe na vrednosta na bodot za platite na sudskite slu`benici
za 2009 godina, br. 19-847/1 od 17. 02. 2009 godina, ("SV RM," br. 22/
2009), kako i Odlukata za utvrduvawe na vrednosta na bodot za platite
na pripadnicite na sudskata policija za 2009 godina br. 19-848/1 od 17.
02. 2009 godina, ("SV RM," br. 22/2009).
Po toj povod, Ustavniot sud, so Re{enie U.br. 53/2009 od 17. 06.
2009 godina, povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na ovie odluki od pri~ini {to ocenil deka razli~no utvrdenata
vrednost na bodot za platite na sudskite slu`benici i sudskata policija
so akt na Vladata, nemalo osnov vo ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 i ~l. 32 od
Ustavot na Republika Makedonija i ~l. 43 i 83 st. 4 od Zakonot za sudska
slu`ba.
Me|utoa, so Re{enie U. br. 53/2009 od 09. 09. 2009 godina, povedenata
postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukite,
be{e zaprena, so obrazlo`enie deka pri~inata za razli~no utvrdenata
vrednost na bodot za platite na sudskite slu`benici i sudska-
431

ta policija, se dol`i na intencijata za pravi~no zgolemuvawe na platite
na sudskata administracija so najniski plati, a vo funkcija na
operacionalizacija na Odlukata na Vladata za zgolemuvawe na
platite na sudskata administracija za 5, 10 i 20 %, vo zavisnost od visinata
na platata {to im se ispla}ala. Vsu{nost, osnovot za usoglasuvawe
na platite na ovaa kategorija na vraboteni so vrabotenite vo
administracijata i voop{to vo javniot sektor, proizleguval od samiot
Zakon za sudskata slu`ba i bil vo soglasnost so ustavnata opredelba
za pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba, poradi {to Sudot odlu-
~il da ja zapre postapkata po ovoj predmet.
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 i 8 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto i humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta,
se temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~l. 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija se
ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba i gra|anite pred Ustavot
i zakonite se ednakvi.
Soglasno ~l. 32 st. 3 od Ustavot, sekoj vraboten ima pravo na soodvetna
zarabotuva~ka, a spored st. 5 od istiot ~len ostvaruvaweto na
pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so
kolektivni dogovori.
Spored ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon i sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Vo ~l. 40 od Zakonot za sudskata slu`ba, opredeleno e deka platata
na sudskiot slu`benik se sostoi od osnovna komponenta {to ja so-
~inuva:
- osnovnata plata,
- dodatokot na plata za zvawe i
- dodatokot na plata za kariera i isklu~itelna komponenta {to
ja so~inuvaat: dodatok na plata za posebni uslovi za rabota i vonreden
raboten dodatok na plata (prekuvremena rabota).
Vo ~l. 42 od Zakonot, opredeleni se bodovite so koi se vrednuva
dodatokot na plata za zvawe za sudskite slu`benici vo zavisnost od
vidot i obemot na rabotata, slo`enosta i odgovornosta za izvr{uvawe
na rabotata.
Vo ~l. 43 od Zakonot opredeleno e deka vrednosta na bodot se
utvrduva sekoja godina so odluka na Vladata na Republika Makedonija.
Soglasno ~l. 43 od Zakonot, Vladata na Republika Makedonija
ja donela Odlukata za utvrduvawe na vrednosta na bodot za platite na
sudskite slu`benici za 2010 godina, broj Odluka za utvrduvawe na vrednosta
na bodot za platite na sudskite slu`benici za 2010 godina broj
51-462/1 od 2. 02. 2010 godina ("SV RM," br. 17/2010).
432

Okolnosta, {to so navedenata odluka, Vladata utvrdila razli~ni
iznosi na vrednost na bodot za sudkite slu`benici, ne pretstavuva
povreda na vladeeweto na pravoto i humanizmot, socijalnata
pravda i solidarnosta, kako temelni vrednosti na ustavniot poredok
na Republika Makedonija, i istoto e vo soglasnost so ovie ustavni
principi, bidej}i razli~no utvrdenata vrednost na bodot pretstavuva
popovolno pravno re{enie za vrabotenite i ne e na {teta na interesite
na sudskite slu`benici, tuku naprotiv na toj na~in se nadminuva
pove}egodi{nata razlika vo primawata na vrabotenite vo sudovite, od
onie so najniski, do onie so najvisoki primawa, a so toa i nadminuvawe
na socijalnata razlika, {to e vo soglasnost so principot na socijalna
pravda i solidarnost.
So osporenata odluka, ne se naru{uva nitu principot na ednakvost
na gra|anite utvrden vo ~l. 9 od Ustavot, od pri~ini {to vo slu-
~ajov se raboti za razli~ni kategorii na sudski slu`benici so razli~na
osnovica na plata, so razli~no vrednuvan bod na plata vo zavisnost
od klasifikacijata na sudskiot slu`benik po grupi i zvawe, {to
zna~i vo slu~ajov, site se ednakvi vo kategorijata na koja i pripa|aat,
poradi {to smetame deka ne postoi ustavni pre~ka za razli~no utvrduvawe
na vrednosta na bodot, vo razli~ni nominalni iznosi za razli~ni
kategorii sudski slu`benici.
Vo ovoj slu~aj, isto taka, se raboti za Odluka koja e od vremensko
va`ewe, i istat pretstavuva operativno izvr{en propis koj ima
ovlastuvawe vo ~l. 43 od Zakonot za sudskata slu`ba, ~ija primena zaklu~no
so mesec dekemvri 2010 se iscrpuva, a razli~no utvrdenata vrednost
na bodot za platite na sudskite slu`benici, se dol`i na intencijata
za nadminuvawe na razlikata vo iznosite na plati na sudskata
administracija, so {to se ovozmo`uva soodvetna i pravi~na zarabotuva~ka
na vrabotenite soglasno so zakon i istite se vo soglasnost so ~l.
32 st. 3 i 5 i ~l. 51 od Ustavot na Republika Makedonija.
Poradi iznesenoto, smetame deka nema osnov za poveduvawe postapka
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka,
poradi {to s e p re d l a ga:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe.
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Odlukata za utvrduvawe na vrednosta na bodot za platite
na sudskite slu`benici za 2010 godina, donesena od Vladata na Republika
Makedonija, br. 51-462/1 od 2. 02. 2010 godina, objavena vo "SV
RM," br. 17/2010.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,
br. 70/1992), na sednicata od 24. 03. 2010 godina, donese
433

434
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i
zakonitosta na Odlukata za utvrduvawe na vrednosta na bodot za platite
na sudskite slu`benici za 2010 godina, donesena od Vladata na Republika
Makedonija, br. 51-462/1 od 2 fevruari 2010 godina, objavena
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 17/2010.
2. Slavica Ilieva od s. Istibawa-Vinica i drugi, na Ustavniot
sud na Republika Makedonija, mu podnesoa inicijativi za poveduvawe
postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata, ozna-
~ena vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite vo site inicijativi, osporenata Odluka bila
sprotivna na ~len 8 stav 1 alinei 3 i 8 od Ustavot spored koj vladeeweto
na pravoto i humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta, se
edni od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija
i na ~len 9 od Ustavot spored koj gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata,
bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i
verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba, a gra|anite
pred Ustavot i zakonite se ednakvi. Navedoa i deka osporenite odluki,
ne bile vo soglasnost so Zakonot za sudskata slu`ba, bidej}i Vladata
na Republika Makedonija sprotivno na Zakonot za sudskata slu`ba so
Odlukata utvrdila razli~ni vrednosti na bodot za sekoja kategorija
na sudski slu`benici, so {to kategorijata na rakovodni sudski slu`benici
i kategorijata na stru~ni dr`avni slu`benici, gi stavila vo
neednakva pravna polo`ba so kategorijata administrativno-tehni~ki
sudski slu`benici, koe ne{to bilo sprotivno na citiranite odredbi
od Ustavot.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka Vladata na Republika Makedonija
vrz osnova na ~len 43 od Zakonot za sudskata slu`ba ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 98/1908, 161/1908 i 6/1909), donela
Odluka za utvrduvawe na vrednosta na bodot za platite na sudskite
slu`benici za 2010 godina, vo koja se definirani tri kategorii sudski
slu`benici so razli~na vrednost na bodot. Taka za kategorijata rakovodni
sudski slu`benici, vrednosta na bodot za platata e utvrden na
iznos od 77,38 denari, za kategorijata stru~ni sudski slu`benici, na
iznos od 80,61 denari i za kategorijata administrativno-tehni~ki sudski
slu`benici na iznos od 86,31 denari.
4. Spored ~len 8 stav 1 alinei 3 i 8 od Ustavot na Republika
Makedonija, vladeeweto na pravoto i humanizmot, socijalnata pravda
i solidarnosta, se temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
Vo ~lenot 9 od Ustavot, e opredeleno deka gra|anite na Republika
Makedonija se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od po-

lot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto
i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba i
gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.
Soglasno ~len 32 stav 3 od Ustavot, sekoj vraboten ima pravo na
soodvetna zarabotuva~ka, a spored stav 5 od istiot ~len ostvaruvaweto
na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i
so kolektivni dogovori.
Spored ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon i sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
So ~lenot 40 od Zakonot za sudskata slu`ba, opredeleno e deka
platata na sudskiot slu`benik se sostoi od osnovna komponenta {to ja
so~inuva:
- osnovnata plata,
- dodatokot na plata za zvawe i
- dodatokot na plata za kariera i isklu~itelna komponenta {to
ja so~inuvaat:
-dodatok na plata za posebni uslovi za rabota i
-vonreden raboten dodatok na plata (prekuvremena rabota).
Vo ~lenot 42 od Zakonot, opredeleni se bodovite so koi se vrednuva
dodatokot na plata za zvawe za sudskite slu`benici vo zavisnost
od vidot i obemot na rabotata, slo`enosta i odgovornosta za izvr{uvawe
na rabotata.
Spored ~lenot 43 od Zakonot, vrednosta na bodot se utvrduva sekoja
godina so odluka na Vladata na Republika Makedonija.
Soglasno ~lenot 43 od Zakonot, Vladata na Republika Makedonija
ja donela Odlukata za utvrduvawe na vrednosta na bodot za platite
na sudskite slu`benici za 2010 godina, broj 51-462/1 od 2 fevruari
2010 godina ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 17/2010).
Okolnosta, {to so osporenata Odluka, Vladata utvrdila razli-
~ni iznosi na vrednost na bodot za sudkite slu`benici, Sudot oceni,
deka toa ne pretstavuva povreda na vladeeweto na pravoto i humanizmot,
socijalnata pravda i solidarnosta, kako temelni vrednosti
na ustavniot poredok na Republika Makedonija i e vo soglasnost so
ovie ustavni principi, bidej}i razli~no utvrdenata vrednost na bodot
pretstavuva popovolno pravno re{enie za vrabotenite i ne e na {teta
na interesite na sudskite slu`benici, tuku naprotiv na toj na~in se
nadminuva pove}egodi{nata razlika vo primawata na vrabotenite vo
sudovite, od onie so najniski, do onie so najvisoki primawa, a so toa i
nadminuvawe na socijalnata razlika, {to e vo soglasnost so principot
na socijalna pravda i solidarnost.
Sudot utvrdi i deka so osporenata odluka, ne se naru{uva nitu
435

principot na ednakvost na gra|anite utvrden vo ~lenot 9 od Ustavot,
od pri~ini {to vo slu~ajov se raboti za razli~ni kategorii na sudski
slu`benici so razli~na osnovica na plata, so razli~no vrednuvan bod
na plata vo zavisnost od klasifikacijata na sudskiot slu`benik po
grupi i zvawe, {to zna~i vo slu~ajov, site se ednakvi vo kategorijata
na koja i pripa|aat, poradi {to Sudot oceni deka ne postojat ustavni
pre~ki za razli~no utvrduvawe na vrednosta na bodot, vo razli~ni nominalni
iznosi za razli~ni kategorii sudski slu`benici.
Sudot, utvrdi deka, vo slu~ajov se raboti za Odluka koja e od
vremensko va`ewe i istata pretstavuva operativno izvr{en propis
koj ima ovlastuvawe vo ~lenot 43 od Zakonot za sudskata slu`ba, ~ija
primena zaklu~no so mesec dekemvri 2010 se iscrpuva, a razli~no
utvrdenata vrednost na bodot za platite na sudskite slu`benici, se
dol`i na intencijata za nadminuvawe na razlikata vo iznosite na
plati na sudskata administracija, so {to se ovozmo`uva soodvetna i
pravi~na zarabotuva~ka na vrabotenite soglasno so zakon i istite se
vo soglasnost so ~lenot 32 stav 3 i 5 i ~lenot 51 od Ustavot na
Republika Makedonija.
Vrz osnova na iznesenoto, Sudot, odlu~i kako vo to~ka 1 od ova
re{enie.
5. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi, vo sostav
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r
Nata{a Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-
Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime
Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
436

31. U.br. 111/2009 (24. 03. 2003)
Osporeni odredbi
^len 14 st. 4 al. 2 i ~l. 19 al. 3 od Zakonot za upravuvawe so konfiskuvan
imot, imotna korist i odzemeni predmeti vo krivi~na i prekr{o~na
postapka ("SV RM," br. 98/2008).
Sodr`ina na osporeni odredbi
^len 14
(1)...
(2)...
(3)...
Vladata na Republika Makedonija mo`e da go razre{i pretsedatelot
ili ~len na Upravniot odbor pred istekot na mandatot:
-...
-koga mu e izre~ena prekr{o~na sankcija zabrana za vr{ewe na
profesija, dejnost ili dol`nost na rakovodno lice vo institucijata,
^len 19
Direktorot na Agencijata mo`e da bide razre{en pred istekot
na mandatot vo slu~aj:
-...
-...
- koga mu e izre~ena sankcija zabrana za vr{ewe na profesija,
dejnost ili dol`nost na rakovodno lice vo institucijata,
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite na podnositelot vo inicijativata, vo konkretniot
slu~aj stanuvalo zbor za ograni~uvawe na pravata na gra|anite
kako posledica od osuda za prekr{ok koja nastapuvala po sila na zakon.
Me|utoa, kaznenopravniot odnos se iscrpuval na relacija kaznivo
delo i sudski izre~ena kazna za storitelot, a natamo{nite posledici
od negovoto izvr{uvawe, odnosno od osudata za toa delo, koja se sostoela
vo ograni~uvawe na pravata na gra|anite, ne bilo dopu{teno,
osven ako toa ne bilo izre~no dopu{teno so Ustavot na Republika
Makedonija. Poradi navedenoto, predlo`i, poveduvawe na postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na osporenite odredbi od Zakonot, poradi ni-
437

vna nesoglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 9 st. 2, ~l. 13 st. 1, ~l. 14 st. 1,
~l. 23, ~l. 51 i ~l. 54 od Ustavot na Republika Makedonija.
438
Ustavnosudska praktika
1. So Re{enie na Ustavniot sud na Republika Makedonija U. br.
154/2009 od 23. 12. 2009 godina, Sudot ne povel postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~l. 11 st. 3 al. 4 i st. 4 al. 2 od Zakonot za unapreduvawe
i za{tita na pravata na pripadnicite na zaednicite koi se pomalku
od 20% od naselenieto vo Republika Makedonija ("SV RM," br.
92/2008).
Od obrazlo`enieto na re{enieto: Navodite vo inicijativata
deka vakvite zakonski re{enija za imenuvawe na direktor i zamenik
direktor na Agencijata, odnosno za prestanuvawe na nivnata funkcija
pred istekot na mandatot za koi se imenuvani, nastanuvale kako pravna
posledica od osuda po sila na zakon, a ne kako individualizirana kazna
{to ja izrekuva sud vo ramkite na vidovite na kazni, poradi {to se
doveduvala vo pra{awe nivnata ustavnost, Sudot gi oceni kako neosnovani.
Soglasno ~l. 33 st. 1 t. 5 od Krivi~niot zakonik ("SV RM," br.
37/1996, 80/1999, 4/2002, 43/2003, 19/2004, 60/2006, 73/2006, 7/2008, 139/2008
i 114/2009), zabranata za vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost e
edna od kaznite koi mo`e da im se izre~at za izvr{eni krivi~ni dela
na krivi~no odgovornite storiteli. Pri toa, vo stavot 6 na ovoj ~len e
utvrdeno deka kaznata zabrana na vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost
mo`e da se izre~e samo kako sporedna kazna zaedno so kaznata
zatvor ili so uslovna osuda so koja e utvrdena kazna zatvor. Soglasno
~l. 38-b od ovoj zakonik, Sudot mo`e na storitelot na koj mu izrekol
kazna zatvor ili uslovna osuda so koja e utvrdena kazna zatvor da mu zabrani
vr{ewe opredelena profesija ili dejnost, na dol`nosti ili raboti
svrzani so raspolagawe, koristewe, upravuvawe i rakuvawe so
imot ili za ~uvawe na toj imot, ako ja zloupotrebil svojata profesija,
dejnost ili dol`nost zaradi izvr{uvawe na krivi~no delo i ako vrz
osnova na prirodata na izvr{enoto delo i okolnostite pod koi e storeno
mo`e da se o~ekuva deka takvata dejnost }e ja zloupotrebi za povtorno
vr{ewe krivi~no delo. Sudot go opredeluva traeweto na zabranata,
koe ne mo`e da bide pokratko od edna nitu podolgo od deset godini,
smetaj}i od denot na pravosilnosta na odlukata, so toa {to vremeto
pominato vo zatvor ne se zasmetuva vo vremeto na nejzinoto traewe.
Soglasno ~l. 13 t. 5 od Zakonot za prekr{ocite ("SV RM," br.
62/2006), zabranata na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost pretstavuva
sankcija koja mo`e da se izre~e za prekr{oci na prekr{o~no
odgovorni polnoletni storiteli. Spored ~l. 22 od ovoj zakon, na storitelot
na prekr{okot mo`e da mu se zabrani vr{ewe opredelena profesija,
dejnost ili dol`nost ili raboti svrzani so raspolagawe, kori-

stewe, upravuvawe i rakuvawe so imot ili za ~uvawe na toj imot, ako ja
zloupotrebil svojata profesija, dejnost ili dol`nosta zaradi izvr{uvawe
na prekr{ok i ako vrz osnova na prirodata na prekr{okot i okolnostite
pod koi e storen mo`e da se o~ekuva deka takvata dejnost }e ja
zloupotrebi za povtorno vr{ewe na prekr{ok. Traeweto na zabranata
go opredeluva sudot, koe ne mo`e da bide pokratko od edna nitu podolgo
od pet godini, smetaj}i od denot na pravosilnosta na odlukata.
So ogled na toa {to vo Krivi~niot zakonik i vo Zakonot za
prekr{ocite e utvrdeno vo koi slu~ai sudot mo`e da ja izre~e kaznata
zabrana za vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost, kako i vremetraeweto
na ovaa zabrana, spored Sudot, zabranata za imenuvawe na
javna funkcija, kako {to e direktor i zamenik direktor na Agencijata,
poradi izre~ena kazna ili prekr{o~na sankcija zabrana za
vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost, pretstavuva posledica na
individualizirana kazna izre~ena od sud, poradi {to ne mo`e da se
prifati tvrdeweto deka vo ovoj slu~aj stanuvalo zbor za pravna posledica
od osuda po sila na zakon.
Po odnos na zakonskoto re{enie spored koe funkcijata na direktorot,
odnosno zamenikot na direktorot na Agencijata, }e mu prestane
ako e osuden so pravosilna sudska presuda za krivi~no delo na bezuslovna
kazna zatvor od najmalku {est meseci, Sudot, isto taka, oceni
deka ne stanuva zbor za pravna posledica od osuda po sila na zakon,
kako {to se naveduva vo inicijativata, tuku za posledica od kaznata
{to ja izrekol sudot. Imeno, ova zakonsko re{enie e tokmu posledica
od sudskata osuda so koja e izre~ena kazna zatvor od najmalku {est meseci,
koja kazna po svojata priroda ne dozvoluva istovremeno vr{itelot
na javnata funkcija da bide prisuten i da ja vr{i funkcijata.
Vakvoto re{enie predvideno vo Zakonot e vo soglasnost i so
Zakonot za rabotnite odnosi, kade vo ~l. 99 e uredeno deka "rabotodava~ot
mo`e na rabotnikot da mu go otka`e dogovorot za vrabotuvawe
ako na rabotnikot so pravosilna odluka mu e zabraneto da vr{i opredeleni
raboti od rabotniot odnos ili ako mu e izre~ena vospitna ili
bezbednosna merka, poradi koja ne mo`e da vr{i raboti podolgo od
{est meseci ili poradi izdr`uvawe na zatvorska kazna }e mora da
bide otsuten od rabota pove}e od {est meseci."
Kako posledica na izre~ena pravosilna sudska presuda na bezuslovna
kazna zatvor od najmalku {est meseci, proizleguva deka vr{-
itelot na javnata funkcija - direktor, odnosno zamenik na direktorot
na Agencijata nema da bide vo sostojba da ja vr{i funkcijata, bidej}i
toa lice e fizi~ki otsutno i spre~eno da ja vr{i funkcijata za koja e
imenuvano, {to e klasi~en osnov za prestanok na vrabotuvaweto ili
vo konkretniot slu~aj, na vr{eweto na javnata funkcija, poradi {to
ne mo`e da se prifati tvrdeweto deka vo ovoj slu~aj stanuvalo zbor za
pravna posledica od osuda po sila na zakon.
439

Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot ne go postavi pra{aweto za
soglasnosta na ~l. 11 st. 3 al. 4 i st. 4 al. 2 od Zakonot za unapreduvawe
i za{tita na pravata na pripadnicite na zaednicite koi se pomalku od
20% od naselenieto vo Republika Makedonija so ~l. 13 st. 1, ~l. 14 st.
1, ~l. 23, ~l. 25 i ~l. 51, a vo vrska so ~l. 54 od Ustavot.
Fakti~ka sostojba i pravno mislewe
So Zakonot za upravuvawe so konfiskuvan imot, imotna korist
i odzemeni predmeti vo krivi~na i prekr{o~na postapka, e uredeno
upravuvaweto, koristeweto i raspolagaweto so privremeno konfiskuvaniot
imot, imotna korist i preivremeno odzemenite predmeti, kako
i konfiskuvaniot imot, imotnata korist i odzemenite prdmeti so pravosilna
odluka vo krivi~na i prekr{o~na postapka, kako i osnovaweto,
nadle`nosta, upravuvaweto, rakovodeweto i drugi pra{awa
povrzani so rabotata na Agencijata za upravuvawe so odzemen imot (vo
natamo{niot tekst: Agencijata).
Organi na upravuvawe i rakovodewe so Agencijata se upravniot
odbor i direktorot.
^lenovite na Upravniot odbor gi imenuva i razre{uva Vladata
na Republika Makedonija za period od pet godini, bez pravo na povtoren
izbor.
Vladata, mo`e da go razre{i pretsedatelot ili ~len na Upravniot
odbor pred istekot na mandatot, pome|u drugoto i vo slu~aj koga
mu e izre~ena sankcija zabrana za vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost
na rakovodno lice vo institucijata (osporeno).
So Agencijata rakovodi direktor koj go izbira i razre{uva
Vladata na Republika Makedonija, za vreme od pet godini.
Direktorot na Agencijata, mo`e da bide razre{en pred istekot
na mandatot, pome|u drugoto vo slu~aj koga mu e izre~ena sankcija zabrana
za vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost na rakovodno lice
vo institucijata (osporeno).
Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna,
izvr{na i sudska, pretstavuvaat edni od temelnite vrednosti na
ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~l. 13 st. 1 od Ustavot, liceto obvineto za kaznivo delo
}e se smeta za nevino se dodeka negovata vina ne bide utvrdena so pravosilna
sudska odluka, a soglasno ~l. 14 st. 1 od Ustavot nikoj ne mo`e
da bide kaznet za delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno so zakon
ili so drug propis kako kaznivo delo i za koe ne bila predvidena
kazna.
Spored ~l. 23 od Ustavot, sekoj gra|anin ima pravo da u~estvuva
vo vr{eweto na javni funkcii.
440

Spored ~l. 51 st. 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon.
Spored ~l. 54 st. 1 od Ustavot, slobodite i pravata na ~ovekot i
gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni so Ustavot.
Spored ~l. 12 od Zakonot za upravuvawe so konfiskuvan imot,
imotna korist i odzemeni predmeti vo krivi~na i prekr{o~na postapka
("SV RM," br. 98/2008), organi na upravuvawe na Agencijata za upravuvawe
so odzemen imot se Upravniot odbor i direktorot.
Soglasno ~l. 14 st. 1 od Zakonot, ~lenovite na Upravniot odbor
gi imenuva i razre{uva Vladata na Republika Makedonija za period od
pet godini, bez pravo na povtoren izbor.
So osporeniot ~l. 14 st. 4 al. 2 od Zakonot, e opredeleno deka
Vladata, mo`e da go razre{i pretsedatelot ili ~len na Upravniot
odbor pred istekot na mandatot, i vo slu~aj koga mu e izre~ena sankcija
zabrana za vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost na rakovodno
lice vo institucijata.
Spoted ~l. 16 od Zakonot, so Agencijata rakovodi direktor koj
go izbira i razre{uva Vladata na Republika Makedonija, za vreme od
pet godini, a spored ~l. 18 od istiot zakon, direktorot ima mandat koj
trae pet godini.
So osporeniot ~l. 19 st. 1 al. 3 od Zakonot, e opredelno deka direktorot
na Agencijata, mo`e da bide razre{en pred istekot na mandatot,
i vo slu~aj koga mu e izre~ena sankcija zabrana za vr{ewe na
profesija, dejnost ili dol`nost na rakovodno lice vo institucijata.
Navodite vo inicijativata deka ovie zakonskite re{enija predviduvale
natamo{ni posledici od izvr{uvawe na prekr{ok, odnosno
od osudata za toa delo, so {to gi ograni~uvale pravata na gra|anite, ne
bilo dopu{teno, osven ako toa ne bilo izre~no utvrdeno so Ustavot na
Republika Makedonija, se neosnovani.
Soglasno ~l. 33 st. 1 t. 3 od Krivi~niot zakonik ("SV RM," br.
37/1996, 80/1999, 4/2002, 43/2003, 19/2004, 81/2005, 60/2006, 73/2006, 7/2008,
139/2008 i 114/2009), zabranata na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost
e edna od kaznite koi mo`e da im se izre~at za izvr{eni krivi~ni
dela na krivi~no odgovornite storiteli. Pritoa, vo st. 6 na ovoj
~len e utvrdeno deka kaznata zabrana na vr{ewe profesija, dejnost
ili dol`nost mo`e da se izre~e samo kako sporedna kazna zaedno so kaznata
zatvor ili so uslovna osuda so koja e utvrdena kazna zatvor. Soglasno
~l. 38-b od ovoj zakonik, Sudot mo`e na storitelot na koj mu
izrekol kazna zatvor ili uslovna osuda so koja e utvrdena kazna zatvor
da mu zabrani vr{ewe opredelena profesija ili dejnost, na dol`nosti
ili raboti svrzani so raspolagawe, koristewe, upravuvawe i rakuvawe
so imot ili za ~uvawe na toj imot, ako ja zloupotrebil svojata profesija,
dejnost ili dol`nost zaradi izvr{uvawe na krivi~no delo i ako
vrz osnova na prirodata na izvr{enoto delo i okolnostite pod koi e
441

storeno mo`e da se o~ekuva deka takvata dejnost }e ja zloupotrebi za
povtorno vr{ewe krivi~no delo. Sudot go opredeluva traeweto na
zabranata, koe ne mo`e da bide pokratko od edna nitu podolgo od deset
godini, smetaj}i od denot na pravosilnosta na odlukata, so toa {to
vremeto pominato vo zatvor ne se zasmetuva vo vremeto na nejzinoto
traewe.
Soglasno ~l. 13 t. 5 od Zakonot za prekr{ocite ("SV RM," br.
62/2006), zabranata na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost pretstavuva
sankcija koja mo`e da se izre~e za prekr{oci na prekr{o~no
odgovorni polnoletni storiteli. Spored ~l. 22 od ovoj zakon, na storitelot
na prekr{okot mo`e da mu se zabrani vr{ewe opredelena profesija,
dejnost ili dol`nost ili raboti svrzani so raspolagawe, koristewe,
upravuvawe i rakuvawe so imot ili za ~uvawe na toj imot, ako
ja zloupotrebil svojata profesija, dejnost ili dol`nosta zaradi izvr-
{uvawe na prekr{ok i ako vrz osnova na prirodata na prekr{okot i
okolnostite pod koi e storen mo`e da se o~ekuva deka takvata dejnost
}e ja zloupotrebi za povtorno vr{ewe na prekr{ok. Traeweto na
zabranata go opredeluva sudot, koe ne mo`e da bide pokratko od edna
nitu podolgo od pet godini, smetaj}i od denot na pravosilnosta na
odlukata.
So ogled na toa {to vo Krivi~niot zakonik i vo Zakonot za
prekr{ocite e utvrdeno vo koi slu~ai sudot mo`e da ja izre~e kaznata
zabrana za vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost, kako i vremetraeweto
na ovaa zabrana, vo slu~ajov smetame deka, razre{uvaweto na
pretsedatelot ili ~len na Upravniot odbor, odnosno direktorot na
Agencijata, poradi izre~ena kazna ili prekr{o~na sankcija zabrana
za vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost, pretstavuva posledica
na individualizirana kazna izre~ena od sud, poradi {to ne mo`e da se
prifati tvrdeweto deka vo ovoj slu~aj stanuvalo zbor za pravna posledica
od osuda po sila na zakon.
Trgnuvaj}i od navedenoto, smetame deka zakonskite re{enija od
osporenite odredbi od Zakonot, ne gi doveduvaat istite pod somnenie
za nivna sprotivnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 9 st. 2, ~l. 13 st. 1, ~l. 14
st. 1, ~l. 23, ~l. 51 i ~l. 54 od Ustavot na Republika Makedonija.
Poradi iznesenoto, s e p re d l a ga
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe.
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 14 st. 4 al. 2 i ~l. 19 al. 3 od Zakonot za upravuvawe so konfiskuvan
imot, imotna korist i odzemeni predmeti vo krivi~na i prekr{o~na
postapka ("SV RM," br. 98/2008).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
442

Makedonija," br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 24 mart 2010 godina,
donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 14 stav 4 alinaja 2 i ~len 19 alineja 3 od Zakonot za upravuvawe
so konfiskuvan imot, imotna korist i odzemeni predmeti vo krivi~na
i prekr{o~na postapka ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 98/2008).
2. Stamen Filipov, od Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na odredbite od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od
ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, vo konkretniot slu~aj stanuvalo
zbor za ograni~uvawe na pravata na gra|anite kako posledica od
osuda za prekr{ok koja nastapuvala po sila na zakon. Kazneno-pravniot
odnos se iscrpuval na relacija kaznivo delo i sudski izre~ena kazna
za storitelot, a natamo{nite posledici od negovoto izvr{uvawe,
odnosno od osudata za toa delo, koja se sostoela vo ograni~uvawe na
pravata na gra|anite, ne bilo dopu{teno, osven ako toa ne bilo izre-
~no dopu{teno so Ustavot na Republika Makedonija. Poradi navedenoto,
podnositelot na inicijativata, predlo`i, poveduvawe na postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na osporenite odredbi od Zakonot, poradi
nivna nesoglasnost so ~len 8 stav 1 alinei 3 i 4, ~len 9 stav 2, ~len 13
stav 1, ~len 14 stav 1, ~len 23, ~len 51 i ~len 54 od Ustavot na Republika
Makedonija.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka so osporeniot ~len 14 stav 4
alineja 2 od Zakonot, e opredeleno deka Vladata, mo`e da go razre{i
pretsedatelot ili ~len na Upravniot odbor pred istekot na mandatot
i vo slu~aj koga mu e izre~ena sankcija zabrana za vr{ewe na profesija,
dejnost ili dol`nost na rakovodno lice vo institucijata.
Sudot, isto taka, utvrdi deka so osporeniot ~len 19 stav 1 alineja
3 od Zakonot, e opredelno deka direktorot na Agencijata, mo`e da
bide razre{en pred istekot na mandatot i vo slu~aj koga mu e izre~ena
sankcija zabrana za vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost na
rakovodno lice vo institucijata.
4. Soglasno ~len 8 stav 1 alinei 3 i 4 od Ustavot na Republika
Makedonija, vladeeweto na pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na
zakonodavna, izvr{na i sudska, pretstavuvaat edni od temelnite vrednosti
na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~lenot 13 stav 1 od Ustavot, liceto obvineto za kaznivo
delo }e se smeta za nevino se dodeka negovata vina ne bide utvrdena so
pravosilna sudska odluka, a soglasno ~len 14 stav 1 od Ustavot nikoj ne
mo`e da bide kaznet za delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno
443

so zakon ili so drug propis kako kaznivo delo i za koe ne bila predvidena
kazna.
Spored ~len 23 od Ustavot, sekoj gra|anin ima pravo da u~estvuva
vo vr{eweto na javni funkcii.
Spored ~len 51 stav 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon.
Spored ~len 54 stav 1 od Ustavot, slobodite i pravata na ~ovekot
i gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni so
Ustavot.
Spored ~len 12 od Zakonot za upravuvawe so konfiskuvan imot,
imotna korist i odzemeni predmeti vo krivi~na i prekr{o~na postapka
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 98/2008), organi
na upravuvawe na Agencijata za upravuvawe so odzemen imot se
Upravniot odbor i direktorot.
Soglasno ~lenot 14 stav 1 od Zakonot, ~lenovite na Upravniot
odbor gi imenuva i razre{uva Vladata na Republika Makedonija za
period od pet godini, bez pravo na povtoren izbor.
So osporeniot ~len 14 stav 4 alineja 2 od Zakonot, e opredeleno
deka Vladata, mo`e da go razre{i pretsedatelot ili ~lenot na Upravniot
odbor pred istekot na mandatot i vo slu~aj koga mu e izre~ena sankcija
zabrana za vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost na rakovodno
lice vo institucijata.
Spored ~len 16 od Zakonot, so Agencijata rakovodi direktor
koj go izbira i razre{uva Vladata na Republika Makedonija, za vreme
od pet godini, a spored ~len 18 od istiot zakon, direktorot ima mandat
koj trae pet godini.
So osporeniot ~len 19 stav 1 alineja 3 od Zakonot, e opredelno
deka direktorot na Agencijata, mo`e da bide razre{en pred istekot
na mandatot i vo slu~aj koga mu e izre~ena sankcija zabrana za vr{ewe
profesija, dejnost ili dol`nost na rakovodno lice vo institucijata.
Navodite vo inicijativata deka ovie zakonski re{enija predviduvale
natamo{ni posledici od izvr{uvawe na prekr{ok, odnosno
od osudata za toa delo, so {to gi ograni~uvale pravata na gra|anite, se
neosnovani.
Soglasno ~len 33 stav 1 to~ka 3 od Krivi~niot zakonik ("Slu-
`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 37/1996, 80/1999, 4/2002, 43/
2003, 19/2004, 81/2005, 60/2006, 73/2006, 7/2008, 139/2008 i 114/2009), zabranata
na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost e edna od kaznite
koi mo`e da im se izre~at za izvr{eni krivi~ni dela na krivi~no
odgovornite storiteli. Pritoa, vo stavot 6 na ovoj ~len e utvrdeno
deka kaznata zabrana na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost mo`e
da se izre~e samo kako sporedna kazna zaedno so kaznata zatvor ili so
uslovna osuda so koja e utvrdena kazna zatvor. Soglasno ~len 38-b od
ovoj zakonik, Sudot mo`e na storitelot na koj mu izrekol kazna zatvor
444

ili uslovna osuda so koja e utvrdena kazna zatvor da mu zabrani vr{ewe
opredelena profesija ili dejnost, na dol`nosti ili raboti svrzani
so raspolagawe, koristewe, upravuvawe i rakuvawe so imot ili za
~uvawe na toj imot, ako ja zloupotrebil svojata profesija, dejnost ili
dol`nost zaradi izvr{uvawe na krivi~no delo i ako vrz osnova na
prirodata na izvr{enoto delo i okolnostite pod koi e storeno mo`e
da se o~ekuva deka takvata dejnost }e ja zloupotrebi za povtorno
vr{ewe krivi~no delo. Sudot go opredeluva traeweto na zabranata,
koe ne mo`e da bide pokratko od edna nitu podolgo od deset godini,
smetaj}i od denot na pravosilnosta na odlukata, so toa {to vremeto
pominato vo zatvor ne se zasmetuva vo vremeto na nejzinoto traewe.
Soglasno ~len 13 to~ka 5 od Zakonot za prekr{ocite ("Slu-
`ben vesnik na Republika Makedonija“ br.62/2006), zabranata na vr{-
ewe profesija, dejnost ili dol`nost pretstavuva sankcija koja mo`e
da se izre~e za prekr{oci na prekr{o~no odgovorni polnoletni storiteli.
Spored ~len 22 od ovoj zakon, na storitelot na prekr{okot
mo`e da mu se zabrani vr{ewe opredelena profesija, dejnost ili dol-
`nost ili raboti svrzani so raspolagawe, koristewe, upravuvawe i rakuvawe
so imot ili za ~uvawe na toj imot, ako ja zloupotrebil svojata
profesija, dejnost ili dol`nosta zaradi izvr{uvawe na prekr{ok i
ako vrz osnova na prirodata na prekr{okot i okolnostite pod koi e
storen mo`e da se o~ekuva deka takvata dejnost }e ja zloupotrebi za povtorno
vr{ewe na prekr{ok. Traeweto na zabranata go opredeluva
sudot, koe ne mo`e da bide pokratko od edna nitu podolgo od pet godini,
smetaj}i od denot na pravosilnosta na odlukata.
So ogled na toa {to vo Krivi~niot zakonik i vo Zakonot za
prekr{ocite e utvrdeno vo koi slu~ai sudot mo`e da ja izre~e kaznata
zabrana za vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost, kako i vremetraeweto
na ovaa zabrana, spored Sudot, razre{uvaweto na pretsedatelot
ili ~lenot na Upravniot odbor, odnosno direktorot na Agencijata,
poradi izre~ena kazna ili prekr{o~na sankcija zabrana za vr{ewe
na profesija, dejnost ili dol`nost, pretstavuva posledica na individualizirana
kazna izre~ena od sud, poradi {to ne mo`e da se
prifati tvrdeweto deka vo ovoj slu~aj stanuvalo zbor za pravna posledica
od osuda po sila na zakon.
Trgnuvaj}i od iznesenoto, Sudot oceni deka zakonskite re{enija
od osporenite odredbi od Zakonot, ne gi doveduvaat istite pod somnenie
za nivna soglasnost so ~len 8 stav 1 alinei 3 i 4, ~len 9 stav 2,
~len 13 stav 1, ~len 14 stav 1, ~len 23, ~len 51 i 54 od Ustavot na Republika
Makedonija, poradi {to odlu~i kako vo to~kata 1 od ova re{enie
5. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
445

446

32. U. br. 220/2009 (7. 04. 2010)
Osporen akt
Odluka za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan za del od
UE „H.T. Karpo{, Urban blok 64, planski opfat pome|u Bul. "Treta
MUB," "Goce Del~ev," "Trst" i "Vardarska" - op{tina Kumanovo
("Slu`ben glasnik na op{tina Kumanovo" br. 34/2007), donesena od Sovetot
na op{tina Kumanovo.
Sodr`ina na osporeniot akt
So ~l. 1 od osporenata odluka e utvrdeno deka so ovaa odluka se
donesuva Planot, koj sodr`el planski opfat pome|u Bul. "Treta
MUB," "Goce Del~ev," "Trst" i "Vardarska" - op{tina Kumanovo, so
tehni~ka dokumentacija broj 11/2006 izrabotena od "Urban Gis" DOO-
Kumanovo.
Spored ~l. 2 od Odlukata, sostaven del od Detalniot urbanisti~ki
plan za del od UE "H.T.Karpo{," Urban blok 64, so opredeleniot
planski opfat, bile tekstualniot del so bilansni pokazateli i
osnovni parametri za ureduvawe na prostorot i sintezniot grafi~ki
prikaz na planskite re{enija so tehni~ki broj 11/2006.
So ~l. 3 od Odlukata e utvrdeno deka urbanisti~kata dokumentacija
se zaveruva vo najmalku sedum primeroci so potpis i pe~at na
gradona~alnikot na op{tinata Kumanovo i e opredeleno ~uvaweto na
dokumentacijata.
Spored ~l. 4, ovaa odluka vleguva vo sila osmiot den od objavuvaweto
vo "Slu`ben glasnik na op{tina Kumanovo."
Pri~ini za osporuvawe
So inicijativata se osporuva Odlukata za del od UE "H.T. Karpo{"
Urban blok 64, vo op{tina Kumanovo, poradi toa {to vrz osnova
na planiranata sodr`ina vo Planot, liceto Denkovski Dragan od Kumanovo
pristapil kon gradewe na objekt so koj se zatvoral patot koj bil
edinstven vlez do ku}ite vo postojnoto urbano podra~je kade bil i delovniot
prostor na sinot na podnositelot na inicijativata, a so toa se
zagrozuvala negovata delovna profesija i rabota so koja obezbeduval
447

egzistencija poradi nemo`nosta vo delovniot prostor da vr{i dotur
na roba. Imeno, gradbata na navedenoto lice se vr{ela na grade`noto
zemji{te koe toj go kupil sprotivno na Zakonot za privatizacija i zakup
na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost, bidej}i vo ~lenot 6
od ovoj zakon bilo uredeno deka grade`noto zemji{te {to e vo op{ta
upotreba (javni plo{tadi, ulici, soobra}ajnici, parkovi i javno soobra}ajni
povr{ini) i grade`no zemji{te {to so urbanisti~kite planovi
e nameneto za dobra vo op{ta upotreba e vo dr`avna sopstvenost
i ne e predmet na privatizacija. Ovie zemji{ta ne mo`ele da se privatiziraat
i dogovorite bile ni{tavni.
Ottuka, za podnositelot na inicijativata bilo neprifatlivo
grade`noto zemji{te da go privatizira, odnosno kupi Denkovski Dragan,
nitu bilo prifatlivo Planot da planira objekti, kako vo slu~ajov,
so {to se ote`nuvalo normalnoto `iveewe i rabotewe vo naselbata.
So ogled na toa {to vo slu~ajov so predmetniot Plan bile planirani
sodr`ini sprotivno na ~l. 6 od Zakonot za privatizacija i zakup
na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost so inicijativata se
predlaga Sudot da povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta na
osporenata odluka. Voedno, so inicijativata podnositelot izrazil
barawe Sudot da donese re{enie za zapirawe na oddelni dejstvija na
liceto Denkovski Dragan koi bile vo tek, a se odnesuvale na prethodni
podgotovki za izgradba na zgradata (dislokacija na nekolku monta`ni
objekti i ru{ewe na postoe~kiot objekt), a da ne nastanat
te{ko otstranlivi posledici.
Sporno pravno pra{awe
Nesporno e deka privatizacijata na grade`noto zemji{te e zakonski
ostvarliva tokmu toga{ koga Planot ne go predvidel toa zemji{te
za dobra vo op{ta upotreba. Vo slu~ajov, dokolku Planot predvidel
izgradba na objekt, toa zna~i i deka privatizacijata na zemji-
{teto bila ponatamu zakonski dozvolena, i objektot mo`el sledovatelno
da se gradi. Privatizacijata na zemji{teto bi bila nemo|na ako
Planot predviduva povr{ini za op{ta upotreba.
Ottuka, podnositelot na inicijativata e lut {to Planot ne
predvidel takvi povr{ini tuku predvidel objekt koj go gradel sosedot.
Imeno, podnositelot vo inicijativata e nezadovolen od konkreten
predmet na gra|anin kade bila izvr{ena privatizacija na grade`no
zemji{te, {to ne e nadle`nost na Sudot da ja ispituva i odlu-
~uva negovata zakonitost. Isto taka, podnositelot ne e zadovolen i zo-
{to kako planirana sodr`ina vo Planot bila izgradba na niva zgrada.
448

No, Planot ima za cel menuvawe na postojnoto urbano podra~je, a vo
postapkata na negovoto donesuvawe se predvideni elementi na u~estvo
na gra|anite so predlozi i prigovori, ova soglasno Zakonot za prostornoto
i urbanisti~koto planirawe.
Podnositelot, od seto ova, se re{il so inicijativata da pristapi
da go osporuva Planot, odnosno Odlukata za negovo donesuvawe,
kako sprotivna na ~l. 6 od Zakonot za privatizacija i zakup na grade-
`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost. Ova poradi toa {to toj e nezadovolen
od negovata planska realizacija, no toa ne e ustavnopraven
problem.
So ogled na toa {to ne se osporuva postapkata na donesuvawe na
Planot, tuku negovata realizacija, smetame deka nema sporno pravno
pra{awe, Sudot ne e nadle`en da postapuva i inicijativata treba da
se otfrli kako {to e predlo`eno vo pravnoto mislewe na ovoj
referat.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija, Ustavniot
sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite
so Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori
so Ustavot i so zakonite.
Soglasno ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako ne e
nadle`en da odlu~uva za baraweto.
So ogled na toa {to Odlukata za donesuvawe na Planot ne se
osporuva od aspekt na soglasnosta na postapkata za donesuvawe na Planot
so odredbite od Zakonot za prostornoto i urbanisti~koto planirawe
i drugi zakoni so koi se ureduva postapkata za donesuvawe na planovite,
za {to Sudot ima nadle`nost da odlu~uva, tuku isklu~ivo se
osporuva vo odnos na sproveduvaweto na osporeniot plan vo urbaniot
prostor koe bilo, spored inicijativata sprotivno na odredbi od Zakonot
za privatizacija i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 4/2005, 13/2007,
165/2008 i 146/2009), se utvrdi deka so ovoj zakon ne se ureduva postapkata
za donesuvawe na Planot, a Sudot ne e nadle`en da go ceni negovoto
sproveduvawe. Poradi toa, soglasno navedenite ustavni i delovni~ki
odredbi postojat uslovi za otfrlawe na inicijativata.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
449

2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na zakonitosta na Odlukata za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki
plan za del od UE "H.T. Karpo{," Urban blok 64, planski
opfat pome|u Bul. "Treta MUB," "Goce Del~ev," "Trst" i "Vardarska"
- op{tina Kumanovo ("Slu`ben glasnik na op{tina Kumanovo" br. 34/
2007), donesena od Sovetot na op{tina Kumanovo.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija ~len 28 alineja 1 i ~len 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na
7 april 2010 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na zakonitosta na Odlukata za donesuvawe na Detalen urbanisti-
~ki plan za del od UE "H.T. Karpo{," Urban blok 64, planski opfat
pome|u Bul. "Treta MUB," "Goce Del~ev," "Trst" i "Vardarska" -
op{tina Kumanovo ("Slu`ben glasnik na op{tina Kumanovo" br. 34/
2007), donesena od Sovetot na op{tina Kumanovo.
2. Marjan Manasijevski od Kumanovo, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka
za ocenuvawe na zakonitosta na Odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od ova
re{enie.
So inicijativata se osporuva Odlukata za del od UE "H.T.
Karpo{" Urban blok 64, vo op{tina Kumanovo, poradi toa {to vrz
osnova na planiranata sodr`ina vo Planot, liceto Denkovski Dragan
od Kumanovo pristapil kon gradewe na objekt so koj se zatvoral patot
koj bil edinstven vlez do ku}ite vo postojnoto urbano podra~je kade
bil i delovniot prostor na sinot na podnositelot na inicijativata, a
so toa se zagrozuvala negovata delovna profesija i rabota so koja obezbeduval
egzistencija poradi nemo`nosta vo delovniot prostor da
vr{i dotur na roba. Imeno, gradbata na navedenoto lice se vr{ela na
grade`noto zemji{te koe toj go kupil sprotivno na Zakonot za privatizacija
i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost, bidej}i
vo ~lenot 6 od ovoj zakon bilo uredeno deka grade`noto zemji{te {to
e vo op{ta upotreba (javni plo{tadi, ulici, soobra}ajnici, parkovi i
javno soobra}ajni povr{ini) i grade`no zemji{te {to so urbanisti~kite
planovi e nameneto za dobra vo op{ta upotreba e vo dr`avna sopstvenost
i ne e predmet na privatizacija. Ovie zemji{ta ne mo`ele da
se privatiziraat i dogovorite bile ni{tavni. Ottuka, za podnositelot
na inicijativata bilo neprifatlivo grade`noto zemji{te da go
privatizira, odnosno kupi Denkovski Dragan, nitu bilo prifatlivo
450

Planot da planira objekti, kako vo slu~ajov, so {to se ote`nuvalo normalnoto
`iveewe i rabotewe vo naselbata.
So ogled na toa {to vo slu~ajov so predmetniot Plan bile planirani
sodr`ini sprotivno na ~lenot 6 od Zakonot za privatizacija i
zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost so inicijativata
se predlaga Sudot da povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta na
osporenata odluka i Sudot da odlu~i da gi zapre grade`nite dejstvija
na liceto Denkovski Dragan koi bile vo tek.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka so ~lenot 1 od osporenata
odluka e utvrdeno deka so ovaa odluka se donesuva Planot, koj sodr`el
planski opfat pome|u Bul. "Treta MUB," "Goce Del~ev", "Trst“ i
"Vardarska" - op{tina Kumanovo, so tehni~ka dokumentacija br. 11/
2006 izrabotena od "Urban Gis" DOO-Kumanovo.
Spored ~lenot 2 od Odlukata, sostaven del od Detalniot urbanisti~ki
plan za del od UE "H.T.Karpo{," Urban blok 64, so opredeleniot
planski opfat, bile tekstualniot del so bilansni pokazateli
i osnovni parametri za ureduvawe na prostorot i sintezniot
grafi~ki prikaz na planskite re{enija so tehni~ki br. 11/2006.
So ~lenot 3 od Odlukata e utvrdeno deka urbanisti~kata dokumentacija
se zaveruva vo najmalku sedum primeroci so potpis i pe~at
na gradona~alnikot na op{tinata Kumanovo i e opredeleno ~uvaweto
na dokumentacijata.
Spored ~lenot 4, ovaa odluka vleguva vo sila osmiot den od
objavuvaweto vo "Slu`ben glasnik na op{tina Kumanovo."
4. Soglasno ~lenot 110 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite
so Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite
dogovori so Ustavot i so zakonite.
Soglasno ~lenot 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud
na Republika Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata
ako ne e nadle`en da odlu~uva za baraweto.
So ogled na toa {to Odlukata za donesuvawe na Planot ne se
osporuva od aspekt na soglasnosta na postapkata za donesuvawe na
Planot so odredbite od Zakonot za prostornoto i urbanisti~koto
planirawe i drugi zakoni so koi se ureduva postapkata za donesuvawe
na planovite, za {to Sudot ima nadle`nost da odlu~uva, tuku isklu-
~ivo se osporuva vo odnos na sproveduvaweto na osporeniot plan vo
urbaniot prostor koe bilo, spored navodite vo inicijativata, sprotivno
na odredbi od Zakonot za privatizacija i zakup na grade`no zemji{te
vo dr`avna sopstvenost ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 4/2005, 13/2007, 165/2008 i 146/2009), Sudot utvrdi deka so
ovoj zakon ne se ureduva postapkata za donesuvawe na Planot, a voedno
Sudot nema nadle`nost da go ceni negovoto sproveduvawe.
Trgnuvaj}i od iznesenoto Sudot utvrdi deka soglasno navedenite
ustavni i delovni~ki odredbi vo slu~ajov se ispolneti uslovite za
451

otfrlawe na inicijativata.
5. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a
Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime
Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
452

33. U. br. 21/2010 (21. 04. 2010)
Osporen akt
^len 36 st. 3 i ~l. 37 st. 3 i 5 od Zakonot za besplatna pravna
pomo{ ("SV RM," br. 161/2009).
Sodr`ina na osporenite ~lenovi
^len 36
(1) Nagradata na advokatot za dadena pravna pomo{ se presmetuva
soglasno tro{kovnikot na advokatot za obemot na izvvr{enata
rabota po sekoj predmet oddelno, dostaven do Ministerstvoto, a soglasno
so Tarifata za nagradi i nadomestok na tro{ocite za rabota na
advokatite namalena za 30%.
(2) Advokatot tro{kovnikot go podnesuva na propi{an obrazec.
(3) So re{enie Ministerstvoto nema da mu isplati nadomestok
za konkretniot slu~aj na advokatot ako pri vr{ewe na redoven nadzor
utvrdi nesovesno, nestru~no i neprofesionalno vr{ewe na doverenata
rabota.
(4) Protiv re{enieto od stavot (3) na ovoj ~len advokatot mo`e
da povede upraven spored pred nadle`en sud.
(5) Sodr`inata na obrazecot od stavot (2) na ovoj ~len ja propi-
{uva ministerot.
^len 37
(1) Nadomestokot za tro{ocite na ovlastenoto zdru`enie na
gra|ani za dadena prethodna pravna pomo{ se presmetuva soglasno so
tro{kovnikot za obemot na izvr{enata rabota po sekoj predmet oddelno
za koj e doneseno re{enie za odobrena pravna pomo{, dostaven do
Ministerstvoto, a soglasno so Tarifata za nadomestok na tro{ocite
za rabota na zdru`enija na gra|ani za vr{ewe na raboti na prethodna
pravna pomo{.
(2) Zdru`enieto tro{kovnikot go podnesuva na propi{an obrazec.
(3) So re{enie Ministerstvoto nema da mu isplati nadomestok
za konkretniot slu~aj na zdru`enito ako pri vr{ewe na redoven nadzor
utvrdi nesovesno, nestru~no i neprofesionalno vr{ewe vo rabotata.
453

(4) Protiv re{enieto od stavot (3) na ovoj ~len mo`e da se
povede upraven spor pred nadle`en sud.
(5) Tarifata od stavot (1) na ovoj ~len ja donesuva ministerot.
(6) Sodr`inata na obrazecot od stavot (2) na ovoj ~len ja propi-
{uva ministerot.
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata osporenite odredbi od ~l. 36
st. 3 i ~l. 37 st. 3 od Zakonot za besplatna pravna pomo{ bile nesprovedlivi
vo praktikata, zatoa {to vo ovoj zakon ne bile predvideni
odredbi za vr{ewe na nadzor, nitu pak, odredbi so koi bi bilo predvideno
vo koi slu~ai doverenata rabota se vr{ela nesovesno, nestru~no
i neprofesionalno. Poradi navedenite pri~ini, podnositelot na inicijativata
smeta deka navedenite stavovi od ~l. 36 i 37 od Zakonot
bile vo sprotivnost so ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 51, ~l. 95 st. 3 i ~l. 96 od
Ustavot na Republika Makedonija.
Podnositelot na inicijativata smeta deka po odnos na ~l. 37 st.
5 od Zakonot, ovlastuvaweto na ministerot da ja donese Tarifata za
nadomestok za tro{ocite na ovlastenoto zdru`enie na gra|ani za dadenata
prethodna pravna pomo{, so Zakonot ne bile sodr`ani kriteriumi
i merila vrz osnova na koi ministerot }e ja opredeli nagradata
za dadena pravna pomo{. Od ovie pri~ini, ovoj stav na ~l. 37 od Zakonot,
spored inicijativata, ne bil vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l.
51, ~l. 95 st. 3 i ~l. 96 od Ustavot na Republika Makedonija.
Pravno mislewe
1. Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, vladeeweto na pravoto e
edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~l. 95 st. 3 od Ustavot, organizacijata i rabotata na
organite na dr`avnata uprava se ureduvaat so zakon {to se odnesuva so
dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.
Vo ~l. 96 od Ustavot, se predviduva deka organite od dr`avnata
uprava od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite
na Ustavot i zakonite i za svojata rabota se odgovorni na Vladata.
Vo konkretniov slu~aj, podnositelot na inicijativata ja osporuva
soglasnosta na ~l. 37 st. 5 od Zakonot za besplatna pravna pomo{,
od pri~ini {to smeta deka vo Zakonot ne se sodr`ani kriteriumi i
merila za opredeluvawe na visinata na nagradata koja ja opredeluva
ministerot za dadena pravna pomo{, poradi {to opredelenoto ovlastuvawe
vo navedenata zakonska odredba ne bilo vo soglasnost so vla-
454

deeweto na pravoto, kako edna od temelnite vrednosti predvideni vo
~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot.
Od analizata na odredbite od Zakonot za besplatna pravna pomo{,
kako celina, a so cel da se utvrdi deli podnositelot na inicijativata
osnovano tvrdi deka vo Zakonot ne bile sodr`ani potrebnite
kriteriumi i merila vrz osnova na koi ministerot ja donesuva Tarifata
za nadomestok na tro{ocite za rabota na zdru`enija na gra|ani za
vr{ewe na raboti na prethodna pravna pomo{.
Spored ~l. 6 st. 1 od Zakonot besplatna pravna pomo{ se ostvaruva
kako prethodna pravna pomo{ i pravna pomo{ vo site sudski i
upravni postapki.
Prethodnata pravna pomo{, spored st. 2 na ~l. 6 od Zakonot,
opfa}a: inicijalen praven sovet za pravata za koristewe na pravnata
pomo{, op{ta pravna informacija i pravna pomo{ vo kompletirawe
na barawe za besplatna pravna pomo{.
Spored st. 3 na ovoj ~len od Zakonot, prethodnata pravna pomo{
se dava od ovlasteno slu`beno lice vo podra~nite oddelenija na Ministerstvoto
i od ovlasteni zdru`enija na gra|ani.
Spored ~l. 30 od Zakonot:
(1) Zdru`enijata na gra|ani koi se zainteresirani da davaat
prethodna pravna pomo{, soglasno so ovoj zakon, podnesuvaat barawe
za dobivawe na ovlastuvawe do Ministerstvoto kon koe prilo`uvaat
dokumenti soglasno so ~lenot 17 od ovoj zakon, i toa: aktot za osnovawe
i statutot na zdru`enieto, dokaz za vraboteno lice - diplomiran
pravnik so polo`en pravosuden ispit, kopija od polisata za osiguruvawe
i dokaz deka se zapi{ani vo Centralniot registar na Republika
Makedonija na zdru`enijata na gra|ani.
(2) Ministerot e dol`en po baraweto vo rok od 30 dena od denot
na negoviot priem da odlu~i so re{enie so koe go ovlastuva zdru`enieto
na gra|ani da dava prethodna pravna pomo{ i go zapi{uva vo
Registarot na zdru`enija na gra|ani za prethodna pravna pomo{.
(3) Protiv re{enieto na ministerot so koe se odbiva baraweto
za upis vo Registarot na zdru`enija na gra|ani za prethodna pravna
pomo{ mo`e da se povede upraven spor pred nadle`en sud.
Od analizata na iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka
zakonodavecot definiral koj mo`e da dava prethodna pravna pomo{,
{to sodr`i prethodnata pravna pomo{, kako i uslovite koi treba da
gi ispolnuva zdru`enieto na gra|ani koe e zainteresirano za davawe
prethodna pravna pomo{. Ottuka, smetame deka, vo slu~ajov stanuva
zbor za realni tro{oci {to se dol`at na podgotovkata, odnosno na
inicirawe na pravoto a koristewe na pravnata pomo{, za koi postoi
realna zakonska ramka vo funkcija na operacionalizacija na zakonskite
odredbi, kako {to e opredeleno vo ~l. 96 od Ustavot. Spored toa,
smetame deka se neosnovani navodite vo inicijativata deka nemalo
kriteriumi i merila za opredeluvawe na visinata na tro{ocite za
455

izvr{enata rabota vo prethodnata pravna pomo{ na zdru`enija na gra-
|ani. Imeno, dadenoto zakonsko ovlastuvawe, spored na{e mislewe, e
vo funkcija na operacionalizacija na zakonot, a vo soglasnost so vladeeweto
na pravoto, kako temelna vrednost na ustavniot poredok.
Vrz osnova na navedenoto, smetame deka osporeniot ~l. 37 st. 5
od Zakonot e vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 95 st. 3 i ~l. 96 od
Ustavot.
2. Spored ~l. 110 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika Makedonija,
pome|u drugoto, odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot,
kako i za drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot
i so zakonite.
Soglasno ~l. 28 al. 1 i 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako ne
e nadle`en da odlu~uva za baraweto i ako postojat procesni pre~ki za
odlu~uvawe po inicijativata.
Po odnos na ~l. 36 st. 3 i 37 st. 3 od Zakonot za besplatna pravna
pomo{, podnositelot na inicijativata naveduva deka se nesprovedlivi
vo praktikata, bidej}i vo Zakonot ne bile predvideni odredbi za vr{-
ewe na nadzor, nitu pak odredbi so koi bi bilo predvideno vo koi slu-
~ai doverenata rabota se vr{i nesovesno, nestru~no i neprofesionalno.
Iznesenite navodi vo inicijativata po odnos na navedenite
~lenovi od Zakonot, spored na{e mislewe, ne pokrenuvat pra{awa za
koi Ustavniot sud, spored citiranata ustavna odredba bi imal nadle`nost
da odlu~uva. Ova od pri~ini {to Ustavniot sud nema nadle`nost
da ja ceni primenata na zakonot, tuku samo negovata soglasnost so Ustavot,
{to toa vo slu~ajov so inicijativata ne se bara.
Po odnos na navodite istaknati vo inicijativata deka vo Zakonot
ne bile sodr`ani odredbi kakvi podnositelot na inicijativata
smeta deka Zakonot treba da sodr`i, smetame deka vo ovoj slu~aj postojat
procesni pre~ki Ustavniot sud da odlu~uva poradi {to inicijativata
vo ovoj del, soglasno al. 3 na ~l. 28 od Delovnikot, treba da se
otfrli.
3. Soglasno napravenata ustavnosudska analiza, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 37 st. 5 od Zakonot za besplatna pravna pomo{ ("SV RM," br.
161/2009), i
3. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 36 st. 3 i ~l. 37 st. 3 od Zakonot ozna~en
vo t. 2 od Predlogot.
*
456

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 28 alinei 1 i 3 i ~len 71
od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na
21 april 2010 godina, donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 37 stav 5 od Zakonot za besplatna pravna pomo{ ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 161/2009).
2. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~len 36 stav 3 i ~len 37 stav 3 od Zakonot ozna-
~en vo to~ka 1 od ova re{enie.
3. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~lenovite od Zakonot ozna~en vo to~ka 1 od
ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata osporenite odredbi od ~len
36 stav 3 i ~len 37 stav 3 od Zakonot za besplatna pravna pomo{ bile
nesprovedlivi vo praktikata zatoa {to vo ovoj zakon ne bile predvideni
odredbi za vr{ewe na nadzor, nitu pak, odredbi so koi bi bilo
predvideno vo koi slu~ai doverenata rabota se vr{ela nesovesno, nestru~no
i neprofesionalno. Poradi navedenite pri~ini, podnositelot
na inicijativata smeta deka navedenite stavovi od ~lenovite 36 i 37
od Zakonot bile vo sprotivnost so ~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 51,
~len 95 stav 3 i ~len 96 od Ustavot na Republika Makedonija.
Podnositelot na inicijativata smeta deka po odnos na ~len 37
stav 5 od Zakonot, ovlastuvaweto na ministerot da ja donese Tarifata
za nadomestok za tro{ocite na ovlastenoto zdru`enie na gra|ani za
dadenata prethodna pravna pomo{, so Zakonot ne bile sodr`ani kriteriumi
i merila vrz osnova na koi ministerot }e ja opredeli nagradata
za dadena pravna pomo{. Od ovie pri~ini, ovoj stav na ~lenot 37 od Zakonot,
spored inicijativata, ne bil vo soglasnost so ~len 8 stav 1 alineja
3, ~len 51, ~len 95 stav 3 i ~len 96 od Ustavot na Republika Makedonija.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 36 od Zakonot za
besplatna pravna pomo{ nagradata na advokatot za dadena pravna pomo{
se presmetuva soglasno tro{kovnikot na advokatot za obemot na
izvr{enata rabota po sekoj predmet oddelno, dostaven do Ministerstvoto,
a soglasno so Tarifata za nagradi i nadomestok na tro{ocite
za rabota na advokatite namalena za 30%.
Advokatot tro{kovnikot go podnesuva na propi{an obrazec.
So re{enie Ministerstvoto nema da mu isplati nadomestok za
konkretniot slu~aj na advokatot ako pri vr{ewe na redoven nadzor
457

utvrdi nesovesno, nestru~no i neprofesionalno vr{ewe na doverenata
rabota.
Protiv re{enieto od stavot 3 na ovoj ~len advokatot mo`e da
povede upraven spor pred nadle`en sud.
Sodr`inata na obrazecot od stavot 2 na ovoj ~len ja propi{uva
ministerot.
Spored ~len 37 od istiot zakon nadomestokot za tro{ocite na
ovlastenoto zdru`enie na gra|ani za dadena prethodna pravna pomo{
se presmetuva soglasno so tro{kovnikot za obemot na izvr{enata rabota
po sekoj predmet oddelno za koj e doneseno re{enie za odobrena
pravna pomo{, dostaven do Ministerstvoto, a soglasno so Tarifata za
nadomestok na tro{ocite za rabota na zdru`enija na gra|ani za vr{ewe
na raboti na prethodna pravna pomo{.
Zdru`enieto tro{kovnikot go podnesuva na propi{an obrazec.
So re{enie Ministerstvoto nema da mu isplati nadomestok za
konkretniot slu~aj na zdru`enieto ako pri vr{ewe na redoven nadzor
utvrdi nesovesno, nestru~no i neprofesionalno vr{ewe vo rabotata.
Protiv re{enieto od stavot 3 na ovoj ~len mo`e da se povede
upraven spor pred nadle`en sud.
Tarifata od stavot 1 na ovoj ~len ja donesuva ministerot.
Sodr`inata na obrazecot od stavot (2) na ovoj ~len ja propi-
{uva ministerot.
5. Soglasno ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, vladeeweto na
pravoto e edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
Spored ~len 95 stav 3 od Ustavot, organizacijata i rabotata na
organite na dr`avnata uprava se ureduvaat so zakon {to se donesuva so
dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.
Vo ~lenot 96 od Ustavot, se predviduva deka organite od dr`avnata
uprava rabotite od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz
osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite i za svojata rabota se odgovorni
na Vladata.
Vo konkretniov slu~aj, podnositelot na inicijativata ja osporuva
soglasnosta na ~len 37 stav 5 od Zakonot za besplatna pravna pomo{,
od pri~ini {to smeta deka vo Zakonot ne se sodr`ani kriteriumi
i merila za opredeluvawe na visinata na nagradata koja ja opredeluva
ministerot za dadena pravna pomo{, poradi {to opredelenoto
ovlastuvawe vo navedenata zakonska odredba ne bilo vo soglasnost so
vladeeweto na pravoto, kako edna od temelnite vrednosti predvideni
vo ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot.
Od napravenata analiza na odredbite od Zakonot za besplatna
pravna pomo{, kako celina, a so cel da se utvrdi dali podnositelot na
inicijativata osnovano tvrdi deka vo Zakonot ne bile sodr`ani potrebnite
kriteriumi i merila vrz osnova na koi ministerot ja donesuva
Tarifata za nadomestok na tro{ocite za rabota na zdru`enija na gra-
458

|ani za vr{ewe na raboti na prethodna pravna pomo{, Sudot go utvrdi
slednoto:
Spored ~len 6 stav 1 od Zakonot besplatna pravna pomo{ se
ostvaruva kako prethodna pravna pomo{ i pravna pomo{ vo site sudski
i upravni postapki.
Prethodnata pravna pomo{, spored stavot 2 na ~lenot 6 od Zakonot,
opfa}a: inicijalen praven sovet za pravata za koristewe na pravnata
pomo{, op{ta pravna informacija i pravna pomo{ vo kompletirawe
na barawe za besplatna pravna pomo{.
Spored stav 3 na ovoj ~len od Zakonot, prethodnata pravna
pomo{ se dava od ovlasteno slu`beno lice vo podra~nite oddelenija
na Ministerstvoto i od ovlasteni zdru`enija na gra|ani.
Spored ~len 30 od Zakonot:
(1) Zdru`enijata na gra|ani koi se zainteresirani da davaat
prethodna pravna pomo{, soglasno so ovoj zakon, podnesuvaat barawe
za dobivawe na ovlastuvawe do Ministerstvoto kon koe prilo`uvaat
dokumenti soglasno so ~lenot 17 od ovoj zakon, i toa: aktot za osnovawe
i statutot na zdru`enieto, dokaz za vraboteno lice - diplomiran
pravnik so polo`en pravosuden ispit, kopija od polisata za osiguruvawe
i dokaz deka se zapi{ani vo Centralniot registar na Republika
Makedonija na zdru`enijata na gra|ani.
(2) Ministerot e dol`en po baraweto vo rok od 30 dena od denot
na negoviot priem da odlu~i so re{enie so koe go ovlastuva zdru`enieto
na gra`ani da dava prethodna pravna pomo{ i go zapi{uva vo
Registarot na zdru`enija na gra|ani za prethodna pravna pomo{.
(3) Protiv re{enieto na ministerot so koe se odbiva baraweto
za upis vo Registarot na zdru`enija na gra|ani za prethodna pravna pomo{
mo`e da se povede upraven spor pred nadle`en sud.
Od analizata na zakonskite odredbi proizleguva deka zakonodavecot
to~no definiral koj mo`e da dava prethodna pravna pomo{,
{to sodr`i, odnosno predmet na prethodnata pravna pomo{, kako i
uslovite koi treba da gi ispolnuva zdru`enieto na gra|ani koe e
zainteresirano za davawe prethodna pravna pomo{. Ottuka, Sudot
utvrdi, deka vo slu~ajov stanuva zbor za realni tro{oci {to se dol`at
na podgotovkata, odnosno na inicirawe na pravoto na koristewe na
pravnata pomo{, za koi postoi realna zakonska ramka vo funkcija na
operacionalizacija na zakonskite odredbi, kako {to e opredeleno vo
~lenot 96 od Ustavot. Spored toa, neosnovani se navodite vo inicijativata
deka vo osporeniot zakon nemalo kriteriumi i merila za opredeluvawe
na visinata na tro{ocite za izvr{enata rabota vo prethodnata
pravna pomo{ na zdru`enija na gra|ani. Imeno, dadenoto zakonsko
ovlastuvawe, spored Sudot, e vo funkcija na operacionalizacija
na zakonot, a vo soglasnost so vladeeweto na pravoto, kako temelna
vrednost na ustavniot poredok.
459

Vrz osnova na navedenoto, Sudot oceni deka osporeniot ~len 37
stav 5 od Zakonot e vo soglasnost so ~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 95
stav 3 i ~len 96 od Ustavot.
6. Spored ~len 110 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika Makedonija,
pome|u drugoto, odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot,
kako i za drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot
i so zakonite.
Soglasno ~len 28 alinei 1 i 3 od Delovnikot na Ustavniot sud
na Republika Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata
ako ne e nadle`en da odlu~uva za baraweto i ako postojat procesni
pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
Po odnos na ~lenovite 36 stav 3 i 37 stav 3 od Zakonot za besplatna
pravna pomo{, podnositelot na inicijativata naveduva deka se
nesprovedlivi vo praktikata, bidej}i vo Zakonot ne bile predvideni
odredbi za vr{ewe na nadzor, nitu pak odredbi so koi bi bilo predvideno
vo koi slu~ai doverenata rabota se vr{i nesovesno, nestru~no
i neprofesionalno.
Iznesenite navodi vo inicijativata po odnos na navedenite
~lenovi od Zakonot, spored Sudot, ne pokrenuvat pra{awa za koi Ustavniot
sud, spored citiranata ustavna odredba bi imal nadle`nost da
odlu~uva. Ova od pri~ini {to Ustavniot sud nema nadle`nost da ja
ceni primenata na zakonot, tuku samo negovata soglasnost so Ustavot,
{to toa vo slu~ajov so inicijativata ne se bara.
Po odnos na navodite istaknati vo inicijativata deka vo Zakonot
ne bile sodr`ani odredbi kakvi podnositelot na inicijativata
smeta deka Zakonot treba da sodr`i, Sudot oceni deka vo ovoj slu~aj
postojat procesni pre~ki Ustavniot sud da odlu~uva poradi {to inicijativata
vo ovoj del, soglasno alineja 3 na ~lenot 28 od Delovnikot,
Sudot ja otfrli.
7. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2
od ova re{enie.
8. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a
Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime
Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
460

34. U. br. 207/2009 (28. 04. 2010)
Osporeni odredbi
^len 39 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za
visokoto obrazovanie ("SV RM,"br. 103/2008).
Sodr`ina na osporeni odredbi
^len 39
Sorabotnicite vraboteni vo visokoobrazovnite ustanovi koi
do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon imaat steknato nau~en
stepen magister, dokolku do 15 septemvri 2013 godina ne bidat izbrani
vo nastavno-nau~no, nau~no ili nastavno zvawe, im prestanuva rabotniot
odnos.
Sorabotnicite vraboteni vo visokoobrazovnite ustanovi koi
do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon nemaat steknato nau~en
stepen magister, dokolku do 15 septemvri 2015 godina ne bidat izbrani
vo nastavno-nau~no, nau~no ili nastavno zvawe, im prestanuva rabotniot
odnos.
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata obvrskata {to so osporeniot
~len od Zakonot im se nametnuvala samo na sorabotnicite vraboteni
vo visokoobrazovnite ustanovi, ne bila proporcionalna merka so celite
za koi bila utvrdena bidej}i pretstavuvala zagrozuvawe na nivnata
pravna sigurnost, ako se imale predvid posledicite {to ovaa katagorija
na vraboteni }e ja trpele dokolku vo utvrdeniot rok ne bile
izbrani ili ne se steknele so soodvetnit nau~en stepen. So ogled na
iznesenoto smetal deka osporenata odredba od Zakonot ne bila vo soglasnost
so ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 9, ~l. 32, ~l. 51, ~l. 52 st. 4 i ~l. 54 st. 1 i
2 od Ustavot na Republika Makedonija, poradi {to predlo`i poveduvawe
na postapka za ocenuvawe na ustavnosta na osporenata odredba od
Zakonot.
Ustavno sudska praktika
Vo vrska so osporeniot ~len od Zakonot, postoi identi~na sudska
praksa, odnosno so Re{enie na Ustavniot sud na Republika Maked-
461

onija U. br. 208/2009 od 24. 03. 2010 godina, Sudot ne povel postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 19 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za nau~no-istra`uva~kata dejnost ("SV RM," br.
103/2008).
Od obrazlo`enieto na re{enieto. Od analizata na ~l. 19 od
izmenite na Zakonot koj e osporen so inicijativata proizleguva deka
so nego zakonodavecot predvidel preoden re`im, odnosno period vo koj
sorabotnicite vraboteni vo nau~nite ustanovi koi do denot na vleguvawe
vo sila na zakonot imaat steknato nau~en stepen magister i sorabotnicite
vraboteni vo nau~nite ustanovi koi do denot na vleguvawe
vo sila na zakonot nemaat steknato nau~en stepen magister vo su{tina
treba vo opredelen period (2013 - 2015) da se steknat so nau~en stepen
doktorant i da bidat izbrani vo nau~no zvawe. Dokolku, pak, ovie lica
ne bidat izbrani vo nau~no zvawe rabotniot odnos im prestanuva.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, analizata na Zakonot
za nau~no istra`uva~kata dejnost, a posebno na osporeniot ~len,
kako i navodite od inicijativata, Sudot oceni deka tie ne se osnovani
od pri~ina {to nau~no istra`uva~kata dejnost kako dejnost od javen
interes se realizira i preku osposobuvawe i usovr{uvawe na kadri za
nau~no istra`uva~ka dejnost {to ja vr{at lica izbrani vo nau~ni zvawa,
{to licata izbrani vo nau~ni zvawa i licata izbrani vo sorabotni~ki
zvawa, pred izmenite na Zakonot zasnovale raboten odnos na
opredeleno vreme od 5, odnosno 3 godini i po protek na vremeto za koe
bile izbrani tie povtorno podle`at na izbor, odnosno reizbor pri
{to dokolku ne bidat izbrani im prestanuva rabotniot odnos.
Spored toa, a poa|aj}i od faktot {to spored Zakonot, nau~noistra`uva~kata
dejnost mo`at da ja vr{at samo lica izbrani vo nau~ni
zvawa, a ne i lica izbrani vo sorabotni~ki zvawa, Sudot oceni deka
so osporenoto zakonsko re{enie od ~l. 19 se dava mo`nost na postojnite
i idnite magistri vo opredelen period da se steknat so povisok
nau~en stepen doktorant i da bidat izbrani vo nau~no zvawe, a dokolku
ne bidat izbrani im prestanuva rabotniot odnos, na koj na~in ne se
doveduva vo pra{awe na~eloto na ednakvost, pravnata sigurnost na
gra|anite kako element na vladeeweto na pravoto i drugite odredbi od
Ustavot na koi se povikuva podnositelot na inicijativata. Ova dotolku
pove}e, {to i licata koi ve}e imaat steknato zvawe doktorant ,a
ne bidat izbrani povtorno po protekot na vremeto za koe se izbrani
ili poradi drugi pri~ini utvrdeni vo zakonot im prestanuva rabotniot
odnos.
Fakti~ka sostojba i pravno mislewe
So Zakonot za visokoto obrazovanie se ureduvaat avtonomijata
na univerzitetot i akademskata sloboda, uslovite i postapkata za
462

osnovawe i prestanok na visokoobrazovnite ustanovi, sistemot za obezbeduvawe
i ocenuvawe na kvalitetot na visokoto obrazovanie, osnovite
za organizacija, upravuvawe, razvoj i finansirawe na visokoobrazovnata
dejnost.
So osnovniot zakon za viskoto obrazovanie, opredeleni se zvawata
na nastavnicite koi u~estvuvaat vo nastavno-obrazovniot proces
vo visokoobrazovnite ustanovi i istite se klasificirani vo nastavno-nau~ni
i nastavni zvawa i sorabotni~ki zvawa.
So Zakonot opredeleni se i kriteriumite za izbor, postapkata
za izbor i zasnovaweto na rabotnio odnos na licata vo nastavno-nau-
~no, nau~no, nastavno i sorabotni~ko zvawe.
Na fakultetot, nastavno-nau~ni, nau~ni i nastavni zvawa se docent,
vonreden profesor i redoven profesor. Kriterium za izbor vo
ovie zvawa e liceto da ima nau~en stepen doktor na nauka.
Na fakultetite vo oblasta na filolo{kite nauki i drugi visokoobrazovni
ustanovi na koi se izveduva nastava po jazik, nastavno
stru~ni zvawa se lektor i vi{ lektor. Kriterium za izbor vo ovie zvawa
e liceto da ima zavr{eno studii od vtor ciklus od nau~na oblast vo
koja se izbira.
Na visokite stru~ni {koli nastavni zvawa se predava~, vi{
predava~ i profesor na visoka stru~na {kola. Kriterium za izbor vo
zvawata predava~ i vi{ predava~ e liceto da ima zavr{eno vtor ciklus
akademski studii, a za zvaweto profesor liceto da ima zavr{eno
doktorat na nauki.
Sorabotni~kite zvawa se pomlad asistent, asistent i pomlad
lektor. Spored osnovniot zakon, licata za da bidat izbrani vo ovie
zvawa, e potrbno da imaat zavr{eno akademski studii od vtor ciklus.
So Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za visokoto
obrazovanie ("SV RM," br. 103/2008), ~l. 122, 129 i 130 od Zakonot,
so koi se opredeluvaat sorabotni~kite zvawa i kriteriumite za izbor
na lica vo tie zvawa, se izbri{ani, a i site odredbi od Zakonot kade
se spomnuvaat sorabotni~ki zvawa, se isto taka izbri{ani. Isto taka,
izmenet e podnaslovot "Demonstratori" i sodr`inata na ~l. 123 od podnaslovot,
taka {to so izmenata podnaslovot glasi "Sorabotnici," a
sodr`inata na ~l. 123 opredeluva koj mo`e da bide izbran kako sorabotnik,
so toa {to so ovaa izmena za sorabotnik preku javen konkurs,
mo`e da bide izbrano lice od redot na studentite od tret cuklus na
studii, namesto dotoga{niot uslov koj opredeluva{e deka za steknuvawe
so sorabotni~ko zvawe e potrebno licata da imaat zavr{eno akademski
studii od vtor ciklus.
463

So ovie izmeni, visokoobrazovnata dejnost mo`e da ja vr{i
samo lice izbrano vo nastavno-nau~no i nastavno zvawe, za vreme za
koe e izbrano.
Izmenite od Zakonot, vleguvaat vo sila osmiot den od negovoto
objavuvawe, odnosno na 26. 08. 2008 godina, a }e se primenuvaat od 15
septemvri 2010 godina.
Poradi ovie vovedeni izmeni na Zakonot, so osporeniot ~len
39 od izmenite na Zakonot, zakonodavecot predvidel preoden re`im
odnosno period vo koj sorabotnicite vraboteni vo visokoobrazovnite
ustanovi koi do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon imaat
steknato nau~en stepen magister, dokolku do 15 septemvri 2013 godina
ne bidat izbrani vo nastavno-nau~no, nau~no ili nastavno zvawe, im
prestanuva rabotniot odnos. Sorabotnicite vraboteni vo visokoobrazovnite
ustanovi koi do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon
nemaat steknato nau~en stepen magister, dokolku do 15 septemvri 2015
godina ne bidat izbrani vo nastavno-nau~no, nau~no ili nastavno zvawe,
im prestanuva rabotniot odnos.
Vo ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, kako temelna vrednost na ustavniot
poredok e utvrden principot na vladeeweto na pravoto.
Spored ~l. 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija se
ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot
i zakonite se ednakvi.
Spored ~l. 32 st. 1 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota, sloboden
izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
obezbedenost za vreme na privremena nevrabotenost. Spored st. 2 od
ovoj ~len od Ustavot, sekomu, pod ednakvi uslovi, mu e dostapno sekoe
rabotno mesto, dodeka spored st. 5 na istiot ~len, ostvaruvaweto na
pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so
kolektivni dogovori.
Spored ~l. 51 od Ustavot vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~l. 52 st. 4 od Ustavot, zakonite i drugite propisi ne
mo`at da imaat povratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga
toa e popovolno za gra|anite.
Soglasno ~l. 54 st. 1 i 2 od Ustavot slobodite i pravata na ~ovekot
i gra|aninot mo`at da se oggrani~at samo vo slu~ai uttvrdeni so
Ustavot. Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot mo`at da bidat
ograni~eni za vreme na vonredna sostojba spored odredba na Ustavot.
Spored ~l. 68 st. 1 al. 2 od Ustavot, Sobranieto na Republika
Makedonija donesuva zakoni i dva avtenti~no tolkuvawe na zakonite.
464

Poa|aj}i od navedenoto, nesporno e deka Sobranieto na Republika
Makedonija kako nositel na zakonodavnsta vlast mo`e da donesuva
zakoni za site oblasti na op{testvoto, {to zna~i, me|u drugoto i
za ureduvawe na pra{awa i odnosi povrzani so visokoobrazovnata
dejnost. Vo ramkite na ureduvaweto na ovie pra{awa, pravo e na zakonodavecot
da go utvrdi vidot i stepenot na stru~nata podgotovka na nastavniot
i drugiot kadar koi vr{at opredeleni raboti od visokoobrazovnata
dejnost, kako {to e vo konkretniot slu~aj so Zakonot za izmenuvawe
i dopolnuvawe na Zakonot za visokoto obrazovanie ("SV RM,"
br. 103/2008).
So ~l. 1 od Zakonot za visokoto obrazovanie ("SV RM," br.
35/2008, 103/2008, 26/2009, 83/2009 i 99/2009), e opredeleno deka so Zakonot
se ureduvaat avtonomijata na univerzitetot i akademskata sloboda,
uslovite i postapkata za osnovawe i prestanok na visokoobrazovnite
ustanovi, sistemot za obezbeduvawe i ocenuvawe na kvalitetot
na visokoto obrazovanie, osnovite za organizacija, upravuvawe,
razvoj i finansirawe na visokoobrazovnata dejnost.
Vo ~l. 4 i 6 od Zakonot, utvrdeno e deka dejnosta na visokoobrazovnite
ustanovi e od javen interes i ja ostvaruvaat lica izbrani vo
nastavno-nau~ni stru~ni zvawa koi ja so~inuvaat akademskata zaednica
vo Republika Makedonija.
So ~l. 121 st. 1, 2 i 3 od Zakonot, opredeleni se nastavno-nau~nite
i nastavnite zvawa na nastavnicite koi u~estvuvaat vo nastavnoobrazovniot
proces.
Vo ~l. 121 st. 4 od Zakonot, e opredeleno deka vo visokoobrazovnite
ustanovi mo`e da se vr{i izbor i vo nau~ni zvawa soglasno so
Zakonot za nau~no-istra`uva~ka dejnost.
Soglasno ~l. 121 st. 5 od Zakonot, visokoobrazovna dejnost
mo`e da vr{i samo lice izbrano vo nastavno-nau~no, nastavno i sorabotni~ko
zvawe za vremeto za koe e izbrano, a vo stavot 6 na ovoj ~len
e opredelen isklu~ok od st. 5 so toa {to visokoobrazovna dejnost na
studii od prv, vtor i tret ciklus mo`e da vr{i lice izbrano vo nau~no,
odnosno sorabotni~ko zvawe soglasno so odredbite na zakonot za
nau~no-istra`uva~kata dejnost, spored ekvivalentnosta na zvawata
utvrdeni vo ovoj zakon.
Spored ~l. 122 st. 1 od Zakonot, sorabotni~ki zvawa se pomlad
asistent, asistent i pomlad lektor.
Vo odredbite od ~l. 125-138 od navedeniot zakon se uredeni pra-
{awa koi se odnesuvaat na: kriteriumite za izbor vo nastavno-nau~ni,
lektorski i sorabotni~ki zvawa, konkursot za izbor, postapkata za
izbor, zasnovaweto na raboten odnos na licata izbrani vo nastavnonau~no,
nau~no i nastavno zvawe, odnosno sorabotni~ko zvawe, rokovite
za koi se vr{i izborot vo ovie zvawa, izbor vo zvawe po istekot na
vremeto za koe e izvr{en izborot, predvremen izbor vo povisoko zva-
465

we, lica koi ne se izbrani vo zvawata poradi {to mu prestanuva rabotniot
odnos kako i predvremen prestanok na izborot vo nastavno-nau~no,
nau~no, nastavno i sorabotni~ko zvawe.
So Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za visokoto
obrazovanie ("SV RM," br. 103/2008), visokoobrazovnata dejnost
mo`at da ja vr{at samo nastavnici izbrani vo nastavno-nau~ni, nau~ni
i nastavni zvawa poradi {to vo celiot zakon odnosno vo site negovi
odredbi kade se spomnuvaat sorabotni~ki zvawa tie se izbri{ani.
Ovoj zakon e vlezen vo sila na 26. 08. 2008 godina, a }e se primenuva od
15. 09. 2010 godina.
So ~l. 16 od izmenite na Zakonot, koja odredba }e se primenuva
od 15. 09. 2011 godina, podnaslovot "Sorabotni~ki zvawa" i celiot ~l.
122 od osnovniot zakon, so koj se opredeleni sorabotni~kite zvawa, se
izbri{ani.
So ~l. 17 od izmenite na Zakonot, izmenet e podnaslovot "Demonstratori"
i ~l. 123 od osnovniot zakon, so toa {to izmenetiot podnaslov
glasi "Sorabotnici" a od sodr`inata na ~l. 123 proizleguva deka
na fakultetot, odnosno visokite stru~ni {koli od redot na studentite
na studii od tret ciklus preku javen konkurs mo`at da se izbiraat
sorabotnici za potrebite na nastavno-obrazovniot proces. Uslovite i
na~inot na izborot na sorabotnicite i nivnite prava i obvrski se
ureduvaat so statutot na univerzitetot, pravilnikot na edinicata,
odnosno so statutot na samostojnata visoka stru~na {kola. Sorabotnicite
u~estvuvaat vo nastavno-obrazovniot proces vo obem opredelen
so studiskata programa. Visokoobrazovnata ustanova i sorabotnikot
sklu~uvaat dogovor so koj gi ureduvaat me|usebnite prava i obvrski.
So osporeniot ~l. 39 od izmenite na Zakonot, e opredeleno deka
sorabotnicite vraboteni vo visokoobrazovnite ustanovi koi do denot
na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon imaat steknato nau~en stepen magister,
dokolku do 15. 09. 2013 godina ne bidat izbrani vo nastavno-nau-
~no, nau~no ili nastavno zvawe, im prestanuva rabotniot odnos. Sorabotnicite
vraboteni vo visokoobrazovnite ustanovi koi do denot na
vleguvaweto vo sila na ovoj zakon nemaat steknato nau~en stepen magister,
dokolku do 15. 09. 2015 godina ne bidat izbrani vo nastavno-nau-
~no, nau~no ili nastavno zvawe, im prestanuva rabotniot odnos.
Od analizata na osporeniot ~l. 39 od izmenite na Zakonot, proizleguva
deka so nego zakonodavecot predvidel preoden re`im, odnosno
period vo koj sorabotnicite vraboteni vo visokoobrazovnite
ustanovi koi do denot na vleguvawe vo sila na Zakonot imaat steknato
nau~en stepen magister i sorabotnicite vraboteni vo visokoobrazovnite
ustanovi koi do denot na vleguvawe vo sila na Zakonot nemaat
steknato nau~en stepen magister, vo su{tina treba vo opredelen period
(2013-2015) da se steknat so nau~en stepen doktorant i da bidat
izbrani vo nastavno-nau~no, nau~no ili nastavno zvawe, a dokolku,
466

ovie lica ne bidat izbrani vo nau~no zvawe, rabotniot odnos im prestanuva.
Imaj}i gi predvid izmenite na Zakonot za visokoto obrazovanie,
visokoobrazovnata dejnost mo`at da ja vr{at samo i isklu~itelno
lica izbrani vo nastavno-nau~ni zvawa (docent, vonreden profesor i
redoven profesor), a ne i lica so sorabotni~ki zvawa koi so izmenite
na Zakonot, se ukinati.
Vakvoto zakonsko re{enie sodejstvuva i so intencijata za usoglasuvawe
na na{eto zakonodavstvo so zakonodavstvoto na Evropskata
unija, preku natamo{no implementirawe na preporakite na Bolonskiot
proces zaradi soobrazuvawe i usoglasuvawe so zakonodavstvoto
i standardite vospostaveni na univerzitetite vo zemjite ~lenki na EU
po odnos na nastavniot kadar.
Ottuka, trgnuvaj}i od analizata na ustavnite i zakonski odredbi,
posebno na osporeniot ~len od Zakonot, a od aspekt na navodite vo
inicijativata, smetame deka tie navodi se neosnovani.
Ova od pri~ina {to visokoobrazovnata dejnost kako dejnost od
javen interes se realizira i preku osposobuvawe i usovr{uvawe na kadri
za visokoobrazovna dejnost {to ja vr{at lica izbrani vo nastavnonau~ni,
nau~ni ili nastavni zvawa, {to licata izbrani vo nastavnonau~ni,
nau~ni i nastavni zvawa i licata izbrani vo sorabotni~ki
zvawa, pred izmenite na Zakonot zasnovale raboten odnos na opredeleno
vreme od 5, odnosno 3 godini i po protek na vremeto za koe bile
izbrani tie povtorno podle`at na izbor, odnosno reizbor pri {to dokolku
ne bidat izbrani im prestanuva rabotniot odnos.
Spored toa, a poa|aj}i od faktot {to spored Zakonot, visokoobrazovnata
dejnost mo`at da ja vr{at samo lica izbrani vo nastavnonau~ni,
nau~ni i nastavni zvawa, a ne i lica izbrani vo sorabotni~ki
zvawa, so osporenoto zakonsko re{enie od ~l. 19 se dava mo`nost za navremeno
dooformuvawe na visokoto obrazovanie na postojnite i
idnite magistri, odnosno vo opredelen period da se steknat so povisok
nau~en stepen i da bidat izbrani vo nastavno-nau~no, nau~no ili nastavno
zvawe, a dokolku ne bidat izbrani im prestanuva rabotniot
odnos, na koj na~in ne se doveduva vo pra{awe na~eloto na ednakvost,
pravnata sigurnost na gra|anite kako element na vladeewe na pravoto
i drugite odredbi od Ustavot na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.
Ova dotolku pove}e, {to i licata koi ve}e imaat steknato
nau~en stepen doktorant, a ne bidat izbrani povtorno po protekot na
vremeto za koe se izbrani ili poradi drugi pri~ini utvrdeni vo zakonot
im prestanuva rabotniot odnos.
Vrz osnova na iznesenoto, s e p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe.
467

2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 39 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za visokoto
obrazovanie ("SV RM," br. 103/2008).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 28 april 2010 godina,
donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 39 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za visokoto
obrazovanie ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br.
103/2008).
2. Stamen Filipov od Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na odredbata od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od
ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, obvrskata {to so osporeniot
~len od Zakonot im se nametnuvala samo na sorabotnicite vraboteni
vo visokoobrazovnite ustanovi, ne bila proporcionalna merka so
celite za koi bila utvrdena bidej}i pretstavuvala zagrozuvawe na nivnata
pravna sigurnost, ako se imale predvid posledicite {to ovaa kategorija
na vraboteni }e ja trpele dokolku vo utvrdeniot rok ne bile
izbrani ili ne se steknele so soodvetnit nau~en stepen. So ogled na
iznesenoto smetal deka osporenata odredba od Zakonot ne bila vo soglasnost
so ~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 9, ~len 32, ~len 51, ~len 52 stav
4 i ~len 54 stav 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija, poradi {to
predlo`i poveduvawe na postapka za ocenuvawe na ustavnosta na osporenata
odredba od Zakonot.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka so osporeniot ~len 39 od Zakonot
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za visokoto obrazovanie
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 103/2008), e opredeleno
deka sorabotnicite vraboteni vo visokoobrazovnite ustanovi
koi do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon imaat steknato
nau~en stepen magister, dokolku do 15 septemvri 2013 godina ne bidat
izbrani vo nastavno-nau~no, nau~no ili nastavno zvawe, im prestanuva
rabotniot odnos. Sorabotnicite vraboteni vo visokoobrazovnite ustanovi
koi do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon nemaat steknato
nau~en stepen magister, dokolku do 15 septemvri 2015 godina ne
bidat izbrani vo nastavno-nau~no, nau~no ili nastavno zvawe, im prestanuva
rabotniot odnos.
468

4. Vo ~lenot 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, kako temelna vrednost
na ustavniot poredok e utvrden principot na vladeeweto na
pravoto.
Spored ~lenot 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata
na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i
verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite
pred Ustavot i zakonite se ednakvi.
Spored ~lenot 32 stav 1 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota,
sloboden izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
obezbedenost za vreme na privremena nevrabotenost. Spored stavot
2 od ovoj ~len od Ustavot, sekomu, pod ednakvi uslovi, mu e dostapno
sekoe rabotno mesto, dodeka spored stavot 5 na istiot ~len, ostvaruvaweto
na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon
i so kolektivni dogovori.
Spored ~lenot 51 od Ustavot vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~lenot 52 stav 4 od Ustavot, zakonite i drugite propisi
ne mo`at da imaat povratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga
toa e popovolno za gra|anite.
Soglasno ~lenot 54 stavovi 1 i 2 od Ustavot, slobodite i pravata
na ~ovekot i gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai
utvrdeni so Ustavot. Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot mo-
`at da bidat ograni~eni za vreme na vonredna sostojba spored odredbite
na Ustavot.
Spored ~len 68 stav 1 alineja 2 od Ustavot, Sobranieto na Republika
Makedonija donesuva zakoni i dva avtenti~no tolkuvawe na
zakonite.
Poa|aj}i od navedenoto, nesporno e deka Sobranieto na Republika
Makedonija kako nositel na zakonodavnsta vlast mo`e da donesuva
zakoni za site oblasti na op{testvoto, {to zna~i, me|u drugoto
i za ureduvawe na pra{awa i odnosi povrzani so visokoobrazovnata
dejnost. Vo ramkite na ureduvaweto na ovie pra{awa, pravo e na zakonodavecot
da go utvrdi vidot i stepenot na stru~nata podgotovka na
nastavniot i drugiot kadar koi vr{at opredeleni raboti od visokoobrazovnata
dejnost, kako {to e vo konkretniot slu~aj so Zakonot za
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za visokoto obrazovanie ("Slu-
`ben vesnik na Republika Makedonija, br. 103/2008).
So ~lenot 1 od Zakonot za visokoto obrazovanie ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija“ br. 35/2008, 103/2008, 26/2009, 83/2009
i 99/2009), e opredeleno deka so Zakonot se ureduvaat avtonomijata na
univerzitetot i akademskata sloboda, uslovite i postapkata za osnovawe
i prestanok na visokoobrazovnite ustanovi, sistemot za obezbeduvawe
i ocenuvawe na kvalitetot na visokoto obrazovanie, osnovite za
469

organizacija, upravuvawe, razvoj i finansirawe na visokoobrazovnata
dejnost.
Vo ~lenovite 4 i 6 od Zakonot, utvrdeno e deka dejnosta na visokoobrazovnite
ustanovi e od javen interes i ja ostvaruvaat lica izbrani
vo nastavno-nau~ni stru~ni zvawa koi ja so~inuvaat akademskata
zaednica vo Republika Makedonija.
So ~lenot 121 stavovi 1, 2 i 3 od Zakonot, opredeleni se nastavno-nau~nite
i nastavnite zvawa na nastavnicite koi u~estvuvaat vo nastavno-obrazovniot
proces.
Vo ~lenot 121 stav 4 od Zakonot, e opredeleno deka vo visokoobrazovnite
ustanovi mo`e da se vr{i izbor i vo nau~ni zvawa soglasno
so Zakonot za nau~no-istra`uva~ka dejnost.
Soglasno ~lenot 121 stav 5 od Zakonot, visokoobrazovna dejnost
mo`e da vr{i samo lice izbrano vo nastavno-nau~no, nastavno i sorabotni~ko
zvawe za vremeto za koe e izbrano, a vo stavot 6 na ovoj ~len
e opredelen isklu~ok od stavot 5 so toa {to visokoobrazovna dejnost
na studii od prv, vtor i tret ciklus mo`e da vr{i lice izbrano vo nau~no,
odnosno sorabotni~ko zvawe soglasno so odredbite na Zakonot za
nau~no-istra`uva~kata dejnost, spored ekvivalentnosta na zvawata
utvrdeni vo ovoj zakon.
Spored ~lenot 122 stav 1 od Zakonot, sorabotni~ki zvawa se
pomlad asistent, asistent i pomlad lektor.
Vo odredbite od ~lenovite 125-138 od navedeniot zakon se uredeni
pra{awata koi se odnesuvaat na: kriteriumite za izbor vo nastavno-nau~ni,
lektorski i sorabotni~ki zvawa, konkursot za izbor,
postapkata za izbor, zasnovaweto na raboten odnos na licata izbrani
vo nastavno-nau~no, nau~no i nastavno zvawe, odnosno sorabotni~ko
zvawe, rokovite za koi se vr{i izborot vo ovie zvawa, izbor vo zvawe
po istekot na vremeto za koe e izvr{en izborot, predvremen izbor vo
povisoko zvawe, lica koi ne se izbrani vo zvawata poradi {to mu prestanuva
rabotniot odnos kako i predvremen prestanok na izborot vo
nastavno-nau~no, nau~no, nastavno i sorabotni~ko zvawe.
So Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za visokoto
obrazovanie (“Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br. 103/
2008), visokoobrazovnata dejnost mo`at da ja vr{at samo nastavnici
izbrani vo nastavno-nau~ni, nau~ni i nastavni zvawa poradi {to vo
celiot zakon odnosno vo site negovi odredbi kade se spomnuvaat sorabotni~ki
zvawa tie se izbri{ani. Ovoj zakon e vlezen vo sila na 26
avgust 2008 godina, a }e se primenuva od 15 septemvri 2010 godina.
So ~lenot 16 od izmenite na Zakonot, koja odredba }e se primenuva
od 15 septemvri 2011 godina, podnaslovot "Sorabotni~ki zvawa"
i celiot ~len 122 od osnovniot zakon, so koj se opredeleni sorabotni~kite
zvawa, se izbri{ani.
So ~lenot 17 od izmenite na Zakonot, izmenet e podnaslovot
"Demonstratori" i ~lenot 123 od osnovniot zakon, so toa {to izmene-
470

tiot podnaslov glasi "Sorabotnici" a od sodr`inata na ~lenot 123
proizleguva deka na fakultetot, odnosno visokite stru~ni {koli od
redot na studentite na studii od tret ciklus preku javen konkurs mo-
`at da se izbiraat sorabotnici za potrebite na nastavno-obrazovniot
proces. Uslovite i na~inot na izborot na sorabotnicite i nivnite
prava i obvrski se ureduvaat so statutot na univerzitetot, pravilnikot
na edinicata, odnosno so statutot na samostojnata visoka stru~na
{kola. Sorabotnicite u~estvuvaat vo nastavno-obrazovniot proces vo
obem opredelen so studiskata programa. Visokoobrazovnata ustanova i
sorabotnikot sklu~uvaat dogovor so koj gi ureduvaat me|usebnite prava
i obvrski.
So osporeniot ~len 39 od izmenite na Zakonot, e opredeleno
deka sorabotnicite vraboteni vo visokoobrazovnite ustanovi koi do
denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon imaat steknato nau~en stepen
magister, dokolku do 15 septemvri 2013 godina ne bidat izbrani vo
nastavno-nau~no, nau~no ili nastavno zvawe, im prestanuva rabotniot
odnos. Sorabotnicite vraboteni vo visokoobrazovnite ustanovi koi
do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon nemaat steknato nau~en
stepen magister, dokolku do 15 septemvri 2015 godina ne bidat izbrani
vo nastavno-nau~no, nau~no ili nastavno zvawe, im prestanuva rabotniot
odnos.
Od analizata na osporeniot ~len 39 od izmenite na Zakonot,
proizleguva deka so nego zakonodavecot predvidel preoden re`im,
odnosno period vo koj sorabotnicite vraboteni vo visokoobrazovnite
ustanovi koi do denot na vleguvawe vo sila na Zakonot imaat steknato
nau~en stepen magister i sorabotnicite vraboteni vo visokoobrazovnite
ustanovi koi do denot na vleguvawe vo sila na Zakonot nemaat
steknato nau~en stepen magister, vo su{tina treba vo opredelen period
(2013-2015) da se steknat so nau~en stepen doktorant i da bidat
izbrani vo nastavno-nau~no, nau~no ili nastavno zvawe, a dokolku,
ovie lica ne bidat izbrani vo nau~no zvawe, rabotniot odnos im prestanuva.
Imaj}i gi predvid izmenite na Zakonot za visokoto obrazovanie,
proizleguva deka visokoobrazovnata dejnost mo`at da ja vr{at
samo i isklu~itelno lica izbrani vo nastavno-nau~ni zvawa (docent,
vonreden profesor i redoven profesor), a ne i lica so sorabotni~ki
zvawa koi so izmenite na Zakonot, se ukinati.
Vakvoto zakonsko re{enie soodejstvuva i so intencijata za usoglasuvawe
na na{eto zakonodavstvo so zakonodavstvoto na Evropskata
unija, preku natamo{no implementirawe na preporakite na Bolonskiot
proces zaradi soobrazuvawe i usoglasuvawe so zakonodavstvoto i
standardite vospostaveni na univerzitetite vo zemjite ~lenki na EU
po odnos na nastavniot kadar.
471

Ottuka, trgnuvaj}i od analizata na ustavnite i zakonski odredbi,
posebno na osporeniot ~len od Zakonot, a od aspekt na navodite vo
inicijativata, Sudot utvrdi deka tie navodi se neosnovani.
Imeno, visokoobrazovnata dejnost kako dejnost od javen interes
se realizira i preku osposobuvawe i usovr{uvawe na kadri za visokoobrazovna
dejnost {to ja vr{at lica izbrani vo nastavno-nau~ni,
nau~ni ili nastavni zvawa, {to licata izbrani vo nastavno-nau~ni,
nau~ni i nastavni zvawa i licata izbrani vo sorabotni~ki zvawa, pred
izmenite na Zakonot zasnovale raboten odnos na opredeleno vreme od
5 odnosno 3 godini i po protek na vremeto za koe bile izbrani tie povtorno
podle`at na izbor, odnosno reizbor pri {to dokolku ne bidat
izbrani im prestanuva rabotniot odnos.
Spored toa, a poa|aj}i od faktot {to spored Zakonot, visokoobrazovnata
dejnost mo`at da ja vr{at samo lica izbrani vo nastavnonau~ni,
nau~ni i nastavni zvawa, a ne i lica izbrani vo sorabotni~ki
zvawa, Sudot oceni deka so osporenoto zakonsko re{enie od ~len 19 se
dava mo`nost za navremeno dooformuvawe na visokoto obrazovanie na
postojnite i idnite magistri, odnosno vo opredelen period da se steknat
so povisok nau~en stepen i da bidat izbrani vo nastavno-nau~no,
nau~no ili nastavno zvawe, a dokolku ne bidat izbrani im prestanuva
rabotniot odnos, na koj na~in ne se doveduva vo pra{awe na~eloto na
ednakvost, pravnata sigurnost na gra|anite kako element na vladeewe
na pravoto i drugite odredbi od Ustavot na koi se povikuva podnositelot
na inicijativata. Ova dotolku pove}e, {to i licata koi ve}e
imaat steknato nau~en stepen doktorant, a ne bidat izbrani povtorno
po protekot na vremeto za koe se izbrani ili poradi drugi pri~ini
utvrdeni vo zakonot im prestanuva rabotniot odnos.
Poradi goreiznesenoto, Sudot oceni deka vo konkretniot slu-
~aj ne mo`e osnovano da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata
odredba od Zakonot so ~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 9, ~len 32,
~len 51, ~len 52 stav 4 i ~len 54 stav 1 i 2 od Ustavot, poradi {to
odlu~i kako vo to~kata 1 od ova re{enie.
5. Ova re{enie Sudot go donese, vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
472

35. U. br. 255/2009 (19. 05. 2010)
Osporen akt
^len 52 st. 10, vo delot: "`alba," ~l. 53 st. 2 al. 4 i st. 8, vo delot:
"{to ja opredeluva ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata
uprava nadle`en za rabotata od oblasta na trudot koja treba da
bide razumna i soodvetna na zna~eweto, obemot na rabotata na ~lenovite
i slo`enosta na prekr{ocite," ~l. 55 st. 11, vo delot: "i tro{kovnik"
i st. 13 od Zakonot za bezbednost i zdravje pri rabota ("SV RM,"
br. 92/2007).
Sodr`ina na osporenite ~lenovi od Zakonot
^len 52
Prekr{o~en organ
(1) Za prekr{ocite utvrdeni vo ~lenovite 56 i 57 od ovoj zakon,
prekr{o~na postapka vodi i prekr{o~na sankcija izrekuva organot na
dr`avnata uprava nadle`en za rabotite od oblasta na trudot (vo natamo{niot
tekst: prekr{o~en organ).
(2) Prekr{o~nata postapka od stavot (1) na ovoj ~len pred prekr{o~niot
organ ja vodi Komisija za odlu~uvawe po prekr{ok (vo natamo{niot
tekst: Prekr{o~nata komisija) formirana od strana na ministerot
koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite
od oblasta na trudot.
(3) Prekr{o~nata komisija e sostavena od ovlasteni slu`beni
lica vraboteni vo organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite
od oblasta na trudot od koi eden ja vr{i funkcijata na pretsedatel na
Prekr{o~nata komisija.
(4) Prekr{o~nata komisija e sostavena od tri ~lena od koi:
- dvajca diplomirani pravnici, od koi eden so polo`en pravosuden
ispit so pet godini rabotno iskustvo vo svojata oblast i
- eden ~len so visoka stru~na podgotovka od oblasta na tehni~kite
nauki, so pet godini rabotno iskustvo vo svojata oblast,
(5) Prekr{o~nata komisija se izbira za vremetraewe od tri godini
so pravo na reizbor na ~lenovite.
(6) Za pretsedatel na Prekr{o~nata komisija mo`e da bide
izbran samo diplomiran pravnik.
(7) Prekr{o~nata komisija za prekr{o~niot organ odlu~uva po
prekr{ocite utvrdeni vo ovoj ili drug zakon i izrekuva prekr{o~ni
473

sankcii utvrdeni so ovoj zakon, Zakonot za prekr{ocite i/ili so drug
zakon.
(8) Pokraj ~lenovite na Prekr{o~nata komisija, ministerot
koj rakovodi so organot nadle`en za rabotite od oblasta na trudot,
mo`e da opredeli sekretar na Prekr{o~nata komisija koj vr{i administrativni
raboti za komisijata i zamenici ~lenovi koi pi isklu~ok
u~estvuvaat vo rabotata na Prekr{o~nata komisija vo slu~aj na otsustvo
na nekoj od ~lenovite.
(9) Prekr{o~nata komisija donesuva delovodnik za svojata rabota.
(10) Protiv re{enieto na Prekr{o~nata komisija, so koe se
izrekuva prekr{o~na sankcija mo`e da se podnese `alba za poveduvawe
na upraven spor pred nadle`niot sud.
^len 53
Rabota na Prekr{o~nata komisija
(1) Ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava
nadle`en za rabotite od oblasta na trudot mo`e da formira pove}e
prekr{o~ni komisii koi }e bidat nadle`ni za vodewe na prekr{o~na
postapka za prekr{oci za oddelni oblasti i/ili za oddelni podra~ja
od Republika Makedonija.
(2) ^len na Prekr{o~nata komisija mo`e da se razre{i:
- so istekot na vremeto za koe e imenuvan za ~len,
- po negovo barawe,
- so ispolnuvawe na uslovite za starosna penzija soglasno so zakon,
- ako e osuden so pravosilna sudska presuda za krivi~no delo,
- ako mu se utvrdi trajna nesposobnost,
- ako se utvrdi prekr{uvawe na propisite za vodewe na prekr-
{o~na postapka so pravosilna odluka,
- ako ne gi ispolnuva obvrskite koi proizleguvaat od raboteweto
vo Prekr{o~nata komisija i
- ako ne prijavil postoewe na konflikt na interesi za slu~aj za
koj re{ava Prekr{o~nata komisija.
(3) Predlog za razre{uvawe na ~len na komisija za slu~aite od
stavot (2) alinei 3 do 8 na ovoj ~len podnesuva pretsedatelot na Prekr{o~nata
komisija do ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata
uprava nadle`en za rabotite od oblasta na trudot.
(4) Prekr{o~nata komisija ima pravo da izveduva dokazi i sobira
podatoci koi se neophodni za utvrduvawe na prekr{okot, kako i
da vr{i drugi raboti i prezema dejstvija utvrdeni so ovoj zakon, Zakonot
za prekr{ocite i/ili so drug zakon.
(5) ^lenovite na Prekr{o~nata komisija se samostojni i nezavisni
vo rabotata na Prekr{o~nata komisija i odlu~uvaat vrz osnova
na svoeto stru~no znaewe i samostojno ubeduvawe.
474

(6) Prekr{o~nata komisija raboti vo sovet, a odlu~uva so mnozinstvo
glasovi od vkupniott broj na ~lenovi.
(7) Prekr{o~niot organ vodi edinstvena evidencija na prekr-
{ocite, izre~enite sankcii i donesenite odluki na na~in propi{an
od ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle`en
za rabotite od oblasta na trudot po prethodno mislewe na ministerot
koj rakovodi so organot nadle`en za rabotite od oblasta na pravdata.
(8) ^lenovite na Prekr{o~nata komisija imaat pravo na nagrada
za svojata rabota vo Prekr{o~nata komisija {to ja opredeluva ministerot
koj rakoodi so organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotata
od oblasta na trudot koja treba da bide razumna i soodvetna na
zna~eweto, obemot na rabotata na ~lenovite i slo`enosta na prekr-
{ocite.
^len 55
Posreduvawe
(1) Za prekr{ocite od ~lenot 58 na ovoj zakon, dr`avnite inspektori
mo`at na storitelot na prekr{okot da mu ponudat posreduvawe
i postignuvawe soglasnost so koja storitelot na prekr{okot
treba da gi otstrani posledicite od prekr{okot.
(2) Dr`avniot inspektor za slu~aite od stavot (1) na ovoj ~len
sostavuva zapisnik vo koj se konstatira soglasnosta na dvete strani za
pokrenuvawe na postapka za posreduvawe na koj se potpi{uva i storitelot
na prekr{okot.
(3) Postapka za posreduvawe se pokrenuva so barawe od strana
na dr`avniot inspektor vo rok od osum dena od denot koga e konstatirano
storuvaweto na prekr{okot.
(4) Soglasnosta za posreduvawe treba da se postigne vo rok od
osum dena od denot koga e zapo~nata postapka za posreduvawe.
(5) Postapkata za posreduvawe se vodi pred komisija za posreduvawe
formirana od ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata
uprava nadle`en za rabotite od oblasta na trudot.
(6) Komisijata e sostavena od tri ~lena, od koi eden ja vr{i
funkcijata na pretsedatel. ^lenovite na komisijata se izbiraat od redot
na dr`avnite slu`benici vraboteni vo organot na dr`avnata
uprava nadle`en za rabotite od oblasta na trudot od koi eden e diplomiran
pravnik.
(7) Pretsedatelot e dol`en da ja zapo~ne postapkata na komisijata
vo rok od 24 ~asa od denot koga e pristignato baraweto od stavot
(3) na ovoj ~len.
(8) Komisijata raboti na sednica na koja zadol`itelno prisustvuvaat
pretstavnici na storitelot na prekr{okot i dr`avniot inspektor.
(9) Za sklu~enata soglasnost po posreduvaweto se sostavuva
spogodba vo koja se konstatira soglasnosta na dvete strani.
475

(10) Vo spogodbata se utvrduvaat obvrskite na storitelot na
prekr{okot, a osobeno tro{ocite koi treba da gi prezeme storitelot
so cel da gi otstrani posledicite od prekr{okot.
(11) Ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata uprva
nadle`en za rabotite od oblasta na trudot, donesuva delovnik i tro-
{kovnik za rabota na komisijata.
(12) ^lenovite vo komisijata za posreduvawe imaat pravo na nagrada
za svojata rabota vo komisijata koja treba da bide razumna i soodvetna
na zna~eweto, obemot na rabota na ~lenovite i slo`enosta na
prekr{ocite.
(13) Vidot i tro{ocite utvrdeni vo tro{kovnikot od stavot
(11) na ovoj ~len se opredeluvaat vrz osnova na realnite tro{oci {to
gi ima organot zaradi obezbeduvawe na rabota na komisijata za posreduvawe.
(14) Komisijata za posreduvawe e dol`na da vodi evidencija za
povedenite postapki za posreduvawe i za nivniot ishod.
(15) Spogodbata od stavot (9) na ovoj ~len ima sila na izvr{na
isprava.
476
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata, so ~l. 52 st. 10 od Zakonot, se
povreduval ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 50 st. 2 i ~l. 51 od Ustavot na Republika
Makedonija, od pri~ina {to, soglasno ~l. 19 od Zakonot za upravnite
sporovi, upraven spor se poveduval so tu`ba, a ne so `alba, kako bilo
predvideno vo osporeniot zakonski del.
^lenot 53 st. 2 al. 4 od Zakonot, ne bil vo soglasnost so odredbite
od Ustavot, bidej}i, spored podnositelot na inicijativata, so
osporenata odredba od Zakonot se propi{uval prestanok na vr{ewe na
opredeleno pravo, odnosno dol`nost - funkcija ~len na prekr{o~na
komisija, kako pravna posledica od osuda za krivi~no delo {to nastapuva
po sila na zakon. Me|utoa, spored inicijativata, gubeweto na pravata
vo ovoj kontekst mo`ele da nastapi samo ako toa bilo utvrdeno so
konkretna pravosilna sudska presuda, kak pravna posledica na osudata.
Podnositelot na inicijativata naveduva deka osporeniot ~l. 53
st. 8, kako i ~l. 55 st. 11 i 13 od Zakonot, ne bile potpolni i precizni,
zatoa {to ne se znaelo vrz osnova na koi zakonski kriteriumi i parametri
ministerot koj rakovodel so organot na dr`avnata uprava od
oblasta na trudot ja opredeluval nagradata za rabota vo prekr{o~nata
komisija i komisijata za posreduvawe {to, se podrazbiralo pod poimot
razumna i soodvetna na zna~eweto, obemot na rabotata na ~lenovite
i slo`enosta na prekr{ocite, {to se toa realni tro{oci. Poradi
navedenoto, smeta deka osporenite odredbi od Zakonot ne bile vo
soglasnost so temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija - vladeeweto na pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na

zakonodavna, izvr{na i sudska predvidena vo ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 51,
~l. 68 st. 1 al. 2, ~l. 91 al. 1 i 5, ~l. 95 st. 3 i ~l. 96 od Ustavot na Republika
Makedonija.
Pravno mislewe
1) Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto e edna od temelnite vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija.
Spored ~l. 50 st. 2 od Ustavot, se garantira sudska za{tita na
zakonitosta na poedine~nite akti na dr`avnata uprava i na drugite
institucii {to vr{at javni ovlastuvawa.
Vo ~l. 51 od Ustavot e predvideno deka vo Republika Makedonija
zakonite moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi
propisi so Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot
i zakonite.
Zakonot za bezbednost i zdravje pri rabota gi utvrduva merkite
za bezbednost i zdravje pri rabota, obvrskite na rabotodava~ot i
pravata i obvrskite na vrabotenite od oblasta na bezbednosta i zdravjeto
pri rabota, kako i preventivnite merki protiv profesionalnite
rizici, otstranuvaweto na rizi~nite faktori za nesre}a, informarawe,
konsumirawe, obuka na rabotnicite i nivnite pretstavnici i
nivno u~estvo vo planiraweto i prezemaweto na merki za bezbednosti
zdravje pri rabota (~len 1).
Edna od merkite predvidena vo Zakonot, e i izrekuvaweto na
prekr{o~na sancija koja {to ja izrekuva prekr{o~niot organ pred koj
Prekr{o~nata postapka ja vodi Komisija za odlu~uvawe po prekr{ok
koja e formirana od strana na ministerot koj rakovodi so organot na
dr`avnata uprava nadle`en za rabotite od oblasta na trudot.
Vo osporeniot st. 10 na ~l. 52 od Zakonot, e predvideno deka
protiv re{enieto na Prekr{o~nata komisija so koi se izrekuva prekr{o~na
sankcija, mo`e da se podnese `alba za poveduvawe na upraven
spor pred nadle`niot sud.
Vo Glava V od Zakonot za upravnite sporovi ("SV RM," br. 62/
2006) vo koja se regulira postapkata vo upravnite sporovi, e sodr`an
~l. 19, spored koj, upravniot spor se poveduva so tu`ba. Imeno, soglasno
ovoj zakon upraven spor mo`e da se povede zaradi obezbeduvawe sudska
za{tita na pravata i pravnite interesi na fizi~kite i pravnite
lica i zaradi obezbeduvawe na zakonitosta, a protiv aktite na organite
na dr`avnata uprava Vladata, drugite dr`avni organi, op{tinite
i Gradot Skopje, organizacii utvrdeni so zakon i na drugi pravni lica
vo vr{ewe na javni ovlastuvawa, koga re{avaat za pravata i obvrskite
vo poedine~ni upravni raboti, kako i za aktite doneseni vo prekr{o-
~na postapka.
477

Ottuka, jasno proizleguva deka osporeniot ~l. 52 st. 10 od Zakonot
za bezbednost i zddravje pri rabota, po svojata sodr`ina i su{-
tina, ne e vo sprotivnost so odredbite od Ustavot na Republika Makedonija
od pri~ina {to istiot vo ureduvaweto na pravnite odnosi ne
doveduva do ograni~uvaweto na pravoto na sudska za{tita pred nadle-
`niot sud. Imeno, tokmu so ovoj ~len se ostvaruva pravoto na sudska
za{tita, {to e vo soglasnost so ~l. 50 od Ustavot kako i so Amandmanot
XX od Ustavot, vo koj e predvideno deka protiv kone~na odluka
za prekr{ok se garantira sudska za{tita pod uslovi i postapka uredeni
so zakon.
Vidot na pravnoto sredstvo koj {to e opredelen vo osporeniot
st. 10 od ~l. 52 od Zakonot, spored na{e mislewe, e od irelevantno
zna~ewe, od pri~ina {to Zakonot za upravnite sporovi, kako lex
specialis, go ureduva vidot na pravnoto sredstvo so koe se poveduva upravniot
spor. Napraveniot propust po odnos na vidot na pravnoto sredstvo
so koe se poveduva postapkata za sudska za{tita pred Upravniot
sud, spored nas, e od formalno zna~ewe, poradi {to smetame deka i
istaknatite navodi vo inicijativata vo ovaa nasoka se neosnovani, od
pri~ina {to od celinata na osporenata odredba proizleguva deka istata
e vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 50 st. 2 i ~l. 51 od Ustavot na
Republika Makedonija.
2) Navodite vo inicijativata po odnos na ~l. 53 st. 2 al. 4 od
Zakonot, smetame deka se osnovani, od slednive pri~ini.
Spored ~l. 53 st. 2 al. 4 od Zakonot ~len na Prekr{o~nata
komisija mo`e da se razre{i ako e osuden so pravosilna sudska presuda
za krivi~no delo.
Edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok, soglasno ~l.
8 st. 1 al. 3 od Ustavot e vladeeweto na pravoto.
Spored ~l. 9 st. 2 od Ustavot, gra|anite pred Ustavot i zakonite
se ednakvi.
Spored ~l. 13 st. 1 od Ustavot, liceto obvineto za kaznivo delo
}e se smeta za nevino se dodeka negovata vina ne bide utvrdena so pravosilna
sudska odluka, a spored ~l. 14 st. 1 od Ustavot, nikoj ne mo`e da
bide kaznet za delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno so zakon
ili so drug propis kako kaznivo delo i za koe ne bila predvidena
kazna.
Osporenata odredba od ~l. 33 st. 2 al. 4 od Zakonot, go sodr`i
eden od osnovite za razre{uvawe na ~len na Prekr{o~nata komisija
predvidena vo st. 2 na ~l. 53 od ovoj zakon.
Od sodr`inata na osporenata odredba proizleguva deka osudata
so pravosilna sudska presuda za krivi~no delo, pretstavuva osnova za
razre{uvawe na ~len na Prekr{o~na komisija od toa kako e formulirana
odredbata, proizleguva deka osporenata odredba se odnesuva za
osuda za krivi~no delo voop{to, bez ogled na negoviot vid, priroda
ili te`ina i nezavisno od vidot i visinata na sankcijata. Spored
478

na{e mislewe, so toa se ograni~uva po sila na zakon pravoto na ~len
na Prekr{o~nata komisija da ja vr{i ovaa dol`nost i vo slu~aj koga
krivi~noto delo za koe liceto e osudeno ne e vo nikakva vrska so
vr{eweto na ovaa dejnost. Vakvata preop{ta formulacija na osporenata
odredba ne e dovolno precizna i jasna i kako takva ne obezbeduva
pravna sigurnost na gra|anite, {to e eden od elementite na ustavniot
princip na vladeeweto na pravoto.
So ogled na toa {to vo osporenata al. 4 od st. 2 na ~l. 53 od Zakonot
za bezbednost pri rabota ne se navedeni nitu vidot na krivi~nite
dela, nitu pak izre~enite sankcii koi vo konkreten slu~aj bi pretstavuvale
osnov za prestanuvawe na mandatot na ~len na Prekr{o~nata
komisija, spored nas, proizleguva deka osudata za koe bilo krivi~no
delo, na koja bilo krivi~na sankcija e osnov za prestanok na dol`nosta
~len na Prekr{o~nata komisija. Poradi nepreciznosta na odredbata,
bi mo`elo da nastane situacija osudata za krivi~no delo koe
nema nikakva vrska so dol`nosta ~len na Prekr{o~nata komisija, da
bide osnov za prestanok na negoviot mandat.
Imaj}i ja vo vid formulacijata na navedenata zakonska odredba,
a trgnuvaj}i od ustavnosudskata analiza, smetame deka istata e nedovolno
precizna i jasna i kako takva ne obebeduva pravna sigurnost
na gra|anite, kako eden od elementite na principot na vladeewe na
pravoto garantirano so ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, poradi {to osnovano
mo`e da se dovede vo pra{awe negovata soglasnost so ovoj ~len od
Ustavot.
3) Osporeniot ~l. 53 st. 8 od Zakonot go utvrduva pravoto na
~lenovite na Prekr{o~nata komisija na nagrada za svojata rabota vo
Prekr{o~nata komisija {to ja opredeluva ministerot koj rakovodi so
organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotta od oblasta na trudot
koja treba da bide razumna i soodvetna na zna~eweto, obemot na
rabotata na ~lenovite i slo`enosta na prekr{ocite.
Spored ~l. 55 st. 11 od Zakonot, ministerot koj rakovodi so
organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite od oblasta na trudot,
donesuva delovnik i tro{kovnik za rabota na komisijata, a vo st.
13 od istiot ~len od Zakonot, e predvideno deka vidot na tro{ocite
utvrdeni vo tr{kovnikot vo st. 11 na ovoj ~len se opredeluvaat vrz
osnova na realnite tro{oci {to gi ima organot zaradi obezbeduvawe
na rabota na komisijata za posreduvawe.
Navedenite ~lenovi od Zakonot, podnositelot na inicijativata
gi osporuva od pri~ina {to smeta deka istite se nepotpolni i neprecizni,
poradi {to se povreduvale temelnite vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija - vladeeweto na pravoto i podelbata
na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska. Me|utoa, spored
na{e mislewe od analizata na celinata na Zakonot proizleguva deka
ministerot pri opredeluvaweto na nadomestokot na nagradi za rabota
na komisijata, kako i za tro{ocite, treba da vodi smetka visinata na
479

nagradata kako i za vidot na tro{ocite da bide razumna i soodvetna vo
ramkite na toa {to zna~at realni tro{oci.
Spored napred navedenoto proizleguva deka ovlastuvaweto na
ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle`en za
rabotata od oblasta na trudot da ja opredeli nagradata pri rabota,
kako i vidot na tro{ocite, ne mo`e da se dovede pod somnevawe od
aspekt na podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvvr{na i
sudska i ustavno-utvrdenata polo`ba i uloga na ministerot kako nositel
na izvr{nata vlast da donesuva uredbi i drugi propisi za izvr{uvawe
na zakonite.
Toa voedno zna~i deka konkretniot minister pri opredeluvaweto
na visinata na nadomestokot za nagrada pri rabota na ~len na
Prekr{o~nata komisija, kako i opredeluvaweto na vidot na tro{ocite,
zadol`itelno treba da vodi smetka visinata na nagradata e vidot
na tro{ocite da bide razumna i soodvetna vo ramkite na toa {to zna~i
realni tro{oci. Pra{aweto dali vo doneseniot podzakonski akt ministerot
se dvi`i tokmu vo ramkite na taka dadenoto ovlastuvawe i
opredelenite zakonski kriteriumi mo`e da bide predmet na ocena
edinstveno preku ostvaruvaweto na ustavnosta i zakonitosta na koj
konkreten podzakonski akt.
Soglasno napravenata ustavnosudska analiza se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe,
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na utavnosta na ~l. 53
st. 2 al. 4 od Zakonot za bezbednost i zdravje pri rabota ("SV RM," br.
92/2007) i
3. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 52 st. 10, ~l. 53 st. 8, vo delot: "{to ja opredeluva ministerot koj
rakovodi so organot za dr`avnata uprava nadle`en za rabotata od
oblasta na trudot koja treba da bide razumna i soodvetna na zna~eweto,
obemot na rabota na ~lenovite i slo`enosta na prekr{ocite "i ~l. 55
st. 11, vo delot: "i tro{kovnik" i st. 13 od Zakonot ozna~en vo to~kata
2 od ovoj predlog.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 19 maj 2010 godina,
donese
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len
52 stav 10, vo delot: "`alba" i ~len 53 stav 2 alineja 4 od Zakonot za
480

ezbednost i zdravje pri rabota ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 92/2007).
2. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 53 stav 8, vo delot: "{to ja opredeluva ministerot koj rakovodi so
organot na dr`avna uprava nadle`en za rabotite od oblasta na trudot
koja treba da bide razumna i soodvetna na zna~eweto, obemot i rabotata
na ~lenovite i slo`enosta na prekr{ocite“, ~len 55 stav 11, vo
delot: "i tro{kovnik" i stav 13 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od
ova re{enie.
3. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~lenovite od Zakonot ozna~en vo to~kite 1 i 2
od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, so ~lenot 52 stav 10 od Zakonot,
se povreduval ~lenot 8 stav 1 alineja 3, ~len 50 stav 2 i ~len 51
od Ustavot na Republika Makedonija, od pri~ina {to, soglasno ~len 19
od Zakonot za upravnite sporovi, upraven spor se poveduval so tu`ba,
a ne so `alba, kako bilo predvideno vo osporeniot zakonski del.
^lenot 53 stav 2 alineja 4 od Zakonot, ne bil vo soglasnost so
odredbite od Ustavot, bidej}i, spored podnositelot na inicijativata,
so osporenata odredba od Zakonot se propi{uval prestanok na vr{ewe
na opredeleno pravo, odnosno dol`nost - funkcija ~len na prekr{o~na
komisija, kako pravna posledica od osuda za krivi~no delo {to nastapuva
po sila na zakon. Me|utoa, spored inicijativata, gubeweto na
pravata vo ovoj kontekst mo`elo da nastapi samo ako toa bilo utvrdeno
so konkretna pravosilna sudska presuda, kakO pravna posledica na
osudata.
Podnositelot na inicijativata naveduva deka osporeniot ~len
53 stav 8, kako i ~lenot 55 stavovi 11 i 13 od Zakonot, ne bile potpolni
i precizni, zatoa {to ne se znaelo vrz osnova na koi zakonski kriteriumi
i parametri ministerot koj rakovodel so organot na dr`avnata
uprava od oblasta na trudot ja opredeluval nagradata za rabota vo
prekr{o~nata komisija i komisijata za posreduvawe i {to, se podrazbiralo
pod poimot razumna i soodvetna na zna~eweto, obemot na rabotata
na ~lenovite i slo`enosta na prekr{ocite, {to se toa realni tro-
{oci. Poradi navedenoto se smeta deka osporenite odredbi od Zakonot
ne bile vo soglasnost so temelnite vrednosti na ustavniot poredok
na Republika Makedonija - vladeeweto na pravoto i podelbata na dr`avnata
vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska predvidena vo ~len 8
stav 1 alinei 3 i 4, ~lenot 51, ~len 68 stav 1 alineja 2, ~len 91 alinei 1
i 5, ~lenot 95 stav 3 i ~lenot 96 od Ustavot na Republika Makedonija.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~lenot 52 od Zakonot:
(1) Za prekr{ocite utvrdeni vo ~lenovite 56 i 57 od ovoj zakon,
prekr{o~na postapka vodi i prekr{o~na sankcija izrekuva organot na
481

dr`avnata uprava nadle`en za rabotite od oblasta na trudot (vo natamo{niot
tekst: prekr{o~en organ).
(2) Prekr{o~nata postapka od stavot (1) na ovoj ~len pred prekr{o~niot
organ ja vodi Komisija za odlu~uvawe po prekr{ok (vo natamo{niot
tekst: Prekr{o~nata komisija) formirana od strana na
ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle`en za
rabotite od oblasta na trudot.
(3) Prekr{o~nata komisija e sostavena od ovlasteni slu`beni
lica vraboteni vo organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite
od oblasta na trudot od koi eden ja vr{i funkcijata na pretsedatel na
Prekr{o~nata komisija.
(4) Prekr{o~nata komisija e sostavena od tri ~lena od koi:
- dvajca diplomirani pravnici, od koi eden so polo`en pravosuden
ispit so pet godini rabotno iskustvo vo svojata oblast i
- eden ~len so visoka stru~na podgotovka od oblasta na tehni~kite
nauki, so pet godini rabotno iskustvo vo svojata oblast,
(5) Prekr{o~nata komisija se izbira za vremetraewe od tri
godini so pravo na reizbor na ~lenovite.
(6) Za pretsedatel na Prekr{o~nata komisija mo`e da bide
izbran samo diplomiran pravnik.
(7) Prekr{o~nata komisija za prekr{o~niot organ odlu~uva po
prekr{ocite utvrdeni vo ovoj ili drug zakon i izrekuva prekr{o~ni
sankcii utvrdeni so ovoj zakon, Zakonot za prekr{ocite i/ili so drug
zakon.
(8) Pokraj ~lenovite na Prekr{o~nata komisija, ministerot
koj rakovodi so organot nadle`en za rabotite od oblasta na trudot,
mo`e da opredeli sekretar na Prekr{o~nata komisija koj vr{i administrativni
raboti za komisijata i zamenici ~lenovi koi po isklu~ok
u~estvuvaat vo rabotata na Prekr{o~nata komisija vo slu~aj na otsustvo
na nekoj od ~lenovite.
(9) Prekr{o~nata komisija donesuva delovodnik za svojata rabota.
(10) Protiv re{enieto na Prekr{o~nata komisija, so koe se
izrekuva prekr{o~na sankcija mo`e da se podnese `alba za poveduvawe
na upraven spor pred nadle`niot sud.
Spored ~len 53 od istiot Zakon:
(1) Ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava
nadle`en za rabotite od oblasta na trudot mo`e da formira pove}e
prekr{o~ni komisii koi }e bidat nadle`ni za vodewe na prekr{o~na
postapka za prekr{oci za oddelni oblasti i/ili za oddelni podra~ja
od Republika Makedonija.
(2) ^len na Prekr{o~nata komisija mo`e da se razre{i:
- so istekot na vremeto za koe e imenuvan za ~len,
- po negovo barawe,
482

- so ispolnuvawe na uslovite za starosna penzija soglasno so zakon,
- ako e osuden so pravosilna sudska presuda za krivi~no delo,
- ako mu se utvrdi trajna nesposobnost,
- ako se utvrdi prekr{uvawe na propisite za vodewe na prekr{o~na
postapka so pravosilna odluka,
- ako ne gi ispolnuva obvrskite koi proizleguvaat od raboteweto
vo Prekr{o~nata komisija i
- ako ne prijavil postoewe na konflikt na interesi za slu~aj za
koj re{ava Prekr{o~nata komisija.
(3) Predlog za razre{uvawe na ~len na komisija za slu~aite od
stavot (2) alinei 3 do 8 na ovoj ~len podnesuva pretsedatelot na Prek -
r{o~nata komisija do ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata
uprava nadle`en za rabotite od oblasta na trudot.
(4) Prekr{o~nata komisija ima pravo da izveduva dokazi i sobira
podatoci koi se neophodni za utvrduvawe na prekr{okot, kako i da
vvr{i drugi raboti i prezema dejstvija utvrdeni so ovoj zakon, Zakonot
za prekr{ocite i/ili so drug zakon.
(5) ^lenovite na Prekr{o~nata komisija se samostojni i nezavisni
vo rabotata na Prekr{o~nata komisija i odlu~uvaat vrz osnova
na svoeto stru~no znaewe i samostojno ubeduvawe.
(6) Prekr{o~nata komisija raboti vo sovet, a odlu~uva so mnozinstvo
glasovi od vkupniot broj na ~lenovi.
(7) Prekr{o~niot organ vodi edinstvena evidencija na prekr{-
ocite, izre~enite sankcii i donesenite odluki na na~in propi{an od
ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle`en za
rabotite od oblasta na trudot po prethodno mislewe na ministerot
koj rakovodi so organot nadle`en za rabotite od oblasta na pravdata.
(8) ^lenovite na Prekr{o~nata komisija imaat pravo na nagrada
za svojata rabota vo Prekr{o~nata komisija {to ja opredeluva
ministerot koj rakoodi so organot na dr`avnata uprava nadle`en za
rabotata od oblasta na trudot koja treba da bide razumna i soodvetna
na zna~eweto, obemot na rabotata na ~lenovite i slo`enosta na prekr{ocite.
Spored ~len 55 od Zakonot:
(1) Za prekr{ocite od ~lenot 58 na ovoj zakon, dr`avnite inspektori
mo`at na storitelot na prekr{okot da mu ponudat posreduvawe
i postignuvawe soglasnost so koja storitelot na prekr{okot
treba da gi otstrani posledicite od prekr{okot.
(2) Dr`avniot inspektor za slu~aite od stavot (1) na ovoj ~len
sostavuva zapisnik vo koj se konstatira soglasnosta na dvete strani za
pokrenuvawe na postapka za posreduvawe na koj se potpi{uva i storitelot
na prekr{okot.
483

(3) Postapka za posreduvawe se pokrenuva so barawe od strana
na dr`avniot inspektor vo rok od osum dena od denot koga e konstatirano
storuvaweto na prekr{okot.
(4) Soglasnosta za posreduvawe treba da se postigne vo rok od
osum dena od denot koga e zapo~nata postapka za posreduvawe.
(5) Postapkata za posreduvawe se vodi pred komisija za posreduvawe
formirana od ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata
uprava nadle`en za rabotite od oblasta na trudot.
(6) Komisijata e sostavena od tri ~lena, od koi eden ja vr{i funkcijata
na pretsedatel. ^lenovite na komisijata se izbiraat od redot
na dr`avnite slu`benici vraboteni vo organot na dr`avnata uprava
nadle`en za rabotite od oblasta na trudot od koi eden e diplomiran
pravnik.
(7) Pretsedatelot e dol`en da ja zapo~ne postapkata na komisijata
vo rok od 24 ~asa od denot koga e pristignato baraweto od
stavot (3) na ovoj ~len.
(8) Komisijata raboti na sednica na koja zadol`itelno prisustvuvaat
pretstavnici na storitelot na prekr{okot i dr`avniot
inspektor.
(9) Za sklu~enata soglasnost po posreduvaweto se sostavuva
spogodba vo koja se konstatira soglasnosta na dvete strani.
(10) Vo spogodbata se utvrduvaat obvrskite na storitelot na
prekr{okot, a osobeno tro{ocite koi treba da gi prezeme storitelot
so cel da gi otstrani posledicite od prekr{okot.
(11) Ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava
nadle`en za rabotite od oblasta na trudot, donesuva delovnik i tro{-
kovnik za rabota na komisijata.
(12) ^lenovite vo komisijata za posreduvawe imaat pravo na nagrada
za svojata rabota vo komisijata koja treba da bide razumna i soodvetna
na zna~eweto, obemot na rabota na ~lenovite i slo`enosta na
prekr{ocite.
(13) Vidot i tro{ocite utvrdeni vo tro{kovnikot od stavot
(11) na ovoj ~len se opredeluvaat vrz osnova na realnite tro{oci {to
gi ima organot zaradi obezbeduvawe na rabota na komisijata za
posreduvawe.
(14) Komisijata za posreduvawe e dol`na da vodi evidencija za
povedenite postapki za posreduvawe i za nivniot ishod.
(15) Spogodbata od stavot (9) na ovoj ~len ima sila na izvr{na
isprava.
5. Od sodr`inata na ~lenot 19 od Zakonot za upravnite sporovi
proizleguva deka upravniot spor se poveduva so tu`ba, odnosno vo Zakonot
za upravnite sporovi zakonodavecot operira so zborot "tu`ba", a
ne "`alba," {to jasno upatuva na naklu~okot deka zborot "`alba" vo
osporeniot ~len 52 stav 10 od Zakonot, se upotrebuva "mo`ebi poradi
tehni~ka gre{ka."
484

Vo konkretniot slu~aj so ~lenot 52 stav 10 od Zakonot, a so toa
i so osporeniot del, ne se predviduva podnesuvawe na tu`ba kako {to
toa e regulirano vo na{iot praven sistem, tuku podnesuvawe na `alba.
@albata ja ima svojata osnova vo opravdanata pretpostavka deka prvostepenata
odluka ne mora sekoga{ da bide zakonita i sprovedliva i
poradi toa po `albata odlu~uva sekoga{ povisok organ so {to se proklamira
dvostepenosta vo odlu~uvaweto kako edna od garanciite za
ostvaruvawe na pravata i vrz zakon zasnovanite interesi. Pritoa, ova
pravno sredstvo ostava mo`nost za vnatre{no re{avawe na nastanatata
sostojba. Zna~i, koga stanuva zbor za za{tita na prava pred sud,
postapkata ne se poveduva so `alba, kako {to toa e predvideno vo
osporeniot del na ~lenot 52 stav 10 od Zakonot, tuku so tu`ba.
Samoto postoewe na zborot "`alba" vo osporeniot ~len od
Zakonot, sozdava pravna nesigurnost kaj gra|anite {to e sprotivno na
na~eloto na vladeeweto na pravoto koe vo sebe go sodr`i na~eloto na
zakonitost, koe na~elo go obvrzuva zakonodavecot da koncipira
(formulira) precizni, nedvosmisleni i jasni normi. Samo jasnite i
preciznite normi mo`at da pretstavuvaat solidna osnova za zakonito
postapuvawe, {to vo slu~ajov toa ne go obezbeduva osporenata odredba
od Zakonot.
Spored Sudot, osporeniot del na ~lenot 53 stav 10 od Zakonot,
osnovano mo`e da se dovede pod somnenie po odnos na ~len 8 stav 1
alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija, odnosno so na~eloto na
vladeeweto na pravoto utvrdeno kako temelna vrednost na ustavniot
poredok na Republika Makedonija.
6. Navodite vo inicijativata po odnos na ~len 53 stav 2 alineja
4 od Zakonot, spored Sudot se osnovani, od slednive pri~ini.
Spored ~lenot 53 stav 2 alineja 4 od Zakonot ~len na Prekr{o-
~nata komisija mo`e da se razre{i ako e osuden so pravosilna sudska
presuda za krivi~no delo.
Edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok, soglasno
~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot e vladeeweto na pravoto.
Spored ~len 9 stav 2 od Ustavot, gra|anite pred Ustavot i zakonite
se ednakvi.
Spored ~len 13 stav 1 od Ustavot, liceto obvineto za kaznivo
delo }e se smeta za nevino se dodeka negovata vina ne bide utvrdena so
pravosilna sudska odluka, a spored ~len 14 stav 1 od Ustavot, nikoj ne
mo`e da bide kaznet za delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno
so zakon ili so drug propis kako kaznivo delo i za koe ne bila predvidena
kazna.
sporenata odredba od ~len 53 stav 2 alineja 4 od Zakonot
sodr`i eden od osnovite za razre{uvawe na ~len na Prekr{o~nata komisija
predvidena vo stavot 2 na ~lenot 53 od ovoj zakon. Od sodr`inata
na osporenata odredba proizleguva deka osudata so pravosilna
sudska presuda za krivi~no delo, pretstavuva osnova za razre{uva-
485

we na ~len na Prekr{o~na komisija od toa kako e formulirana odredbata,
proizleguva deka osporenata odredba se odnesuva za osuda za krivi~no
delo voop{to, bez ogled na negoviot vid, priroda ili te`ina i
nezavisno od vidot i visinata na sankcijata. Spored Sudot, so toa se
ograni~uva po sila na zakon pravoto na ~len na Prekr{o~nata komisija
da ja vr{i ovaa dol`nost i vo slu~aj koga krivi~noto delo za koe
liceto e osudeno ne e vo nikakva vrska so vr{eweto na ovaa dejnost.
Vakvata preop{ta formulacija na osporenata odredba ne e dovolno
precizna i jasna i kako takva ne obezbeduva pravna sigurnost na gra-
|anite, {to e eden od elementite na ustavniot princip na vladeeweto
na pravoto.
So ogled na toa {to vo osporenata alineja 4 od stavot 2 na ~lenot
53 od Zakonot za bezbednost i zdravje pri rabota ne se navedeni
nitu vidot na krivi~nite dela, nitu pak izre~enite sankcii koi vo konkreten
slu~aj bi pretstavuvale osnov za prestanuvawe na mandatot na
~len na Prekr{o~nata komisija, spored Sudot, proizleguva deka osudata
za koe bilo krivi~no delo, na koja bilo krivi~na sankcija e osnov
za prestanok na dol`nosta ~len na Prekr{o~nata komisija. Poradi
nepreciznosta na odredbata, bi mo`elo da nastane situacija osudata za
krivi~no delo koe nema nikakva vrska so dol`nosta ~len na Prekr{o~nata
komisija, da bide osnov za prestanok na negoviot mandat.
Imaj}i ja vo vid formulacijata na navedenata zakonska odredba,
a trgnuvaj}i od ustavno-sudskata analiza, Sudot oceni deka istata e
nedovolno precizna i jasna i kako takva ne obebeduva pravna sigurnost
na gra|anite, kako eden od elementite na principot na vladeeweto na
pravoto garantirano so ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, poradi {to
osnovano mo`e da se dovede vo pra{awe negovata soglasnost so ovoj
~len od Ustavot.
7. Osporeniot ~len 53 stav 8 od Zakonot go utvrduva pravoto na
~lenovite na Prekr{o~nata komisija na nagrada za svojata rabota vo
Prekr{o~nata komisija {to ja opredeluva ministerot koj rakovodi so
organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabota od oblasta na trudot
koja treba da bide razumna i soodvetna na zna~ewet, obemot na rabotata
na ~lenovite i slo`enosta na prekr{ocite.
Spored ~len 55 stav 11 od Zakonot, ministerot koj rakovodi so
organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite od oblasta na trudot,
donesuva delovnik i tro{kovnik za rabota na komisijata, a vo stavot
13 od istiot ~len od Zakonot, e predvideno deka vidot na tro{ocite
utvrdeni vo tro{kovnikot vo stavot 11 na ovoj ~len se opredeluvaat
vrz osnova na realnite tro{oci {to gi ima organot zaradi obezbeduvawe
na rabota na komisijata za posreduvawe.
Navedenite ~lenovi od Zakonot, podnositelot na inicijativata
gi osporuva od pri~ina {to smeta deka istite se nepotpolni i neprecizni,
poradi {to se povreduvale temelnite vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija - vladeeweto na pravoto i podelbata
486

na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska. Me|utoa, spored
Sudot od analizata na celinata na Zakonot proizleguva deka ministerot
pri opredeluvaweto na nadomestokot na nagradi za rabota na komisijata,
kako i za tro{ocite, treba da vodi smetka visinata na nagradata
kako i za vidot na tro{ocite da bide razumna i soodvetna vo
ramkite na toa {to zna~at realni tro{oci.
Spored napred navedenoto proizleguva deka ovlastuvaweto na
ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle`en za
rabotata od oblasta na trudot da ja opredeli nagradata pri rabota,
kako i vidot na tro{ocite, ne mo`e da se dovede pod somnevawe od
aspekt na podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska
i ustavno utvrdenata polo`ba i uloga na ministerot kako nositel
na izvr{nata vlast da donesuva uredbi i drugi propisi za izvr{uvawe
na zakonite.
Toa voedno zna~i deka konkretniot minister pri opredeluvaweto
na visinata na nadomestokot za nagrada pri rabota na ~len na
Prekr{o~nata komisija, kako i opredeluvaweto na vidot na tro-
{ocite, zadol`itelno treba da vodi smetka visinata na nagradata a
vidot na tro{ocite da bide razumen i soodveten vo ramkite na toa {to
zna~i realen tro{ok. Pra{aweto dali vo doneseniot podzakonski akt
ministerot se dvi`i tokmu vo ramkite na taka dadenoto ovlastuvawe i
opredelenite zakonski kriteriumi mo`e da bide predmet na ocena
edinstveno preku ostvaruvaweto na ustavnosta i zakonitosta na toj
konkreten podzakonski akt.
8. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot, odlu~i kako vo to~kite 1 i 2
od ova re{enie.
9. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov, Re{enieto po odnos na ~len 52 stav 8 vo osporeniot del i
~len 55 stav 11 i 13 od Zakonot, e doneseno so mnozinstvo glasovi.
*
Predlog za odlu~uvawe po predmetot U. br. 255/2009 so Nacrt-odluka
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.
255/2009 od 19. 05. 2010 godina, pod t. 1, povede postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~l. 52 st. 10, vo delot "`alba" i ~l. 53 st. 2 al. 4 od Zakonot
za bezbednost i zdravje pri rabota ("SV RM," br. 92/2007).
Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot osnovano se
postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenite odredbi od Zakonot
so Ustavot na Republika Makedonija.
2. Donositelot na aktot, Sobranieto na Republika Makedonija,
vo opredeleniot rok od Sudot, ne dostavi odgovor na navodite vo Re-
{enieto za poveduvawe na postapka.
487

3. Predvid na fakatot {to pravnata i fakti~kata sostojba na
rabotite po predmetot ostanaa nepromeneti, p r e d l a g a m e:
1. Predmetot da se iznese na sednica zaradi razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da gi ukine ~l. 52 st. 10, vo delot "`alba" i ~l. 53 st. 2
al. 4 od Zakonot za bezbednost i zdravje pri rabota ("SV RM," br.
92/2007).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite
110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br.70/1992) na sednicata odr`ana na 07. 07.
2010 godina, donese
488
O D L U K A
1. SE UKINUVAAT ~len 52 stav 10, vo delot: "`alba" i ~len
53 stav 2 alineja 4 od Zakonot za bezbednost i zdravje pri rabota
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 92/2007).
2. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija, po inicijativa na
Stamen Filipov od Skopje so Re{enie U. br. 255/2009 od 19 maj 2010 godina,
povede postapka za ocenuvawe na ~lenovite od Zakonot ozna~eni
vo to~kata 1 od ovaa odluka.
Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot osnovano se
postavi pra{aweto za soglasnosta na ~lenovite od Zakonot ozna~en vo
to~kata 1 od ovaa odluka, so Ustavot na Republika Makedonija.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~lenot 52 od Zakonot:
(1) Za prekr{ocite utvrdeni vo ~lenovite 56 i 57 od ovoj zakon,
prekr{o~na postapka vodi i prekr{o~na sankcija izrekuva organot na
dr`avnata uprava nadle`en za rabotite od oblasta na trudot (vo natamo{niot
tekst: prekr{o~en organ).
(2) Prekr{o~nata postapka od stavot (1) na ovoj ~len pred prekr{o~niot
organ ja vodi Komisija za odlu~uvawe po prekr{ok (vo natamo{niot
tekst: Prekr{o~nata komisija) formirana od strana na
ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle`en za
rabotite od oblasta na trudot.
(3) Prekr{o~nata komisija e sostavena od ovlasteni slu`beni
lica vraboteni vo organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite
od oblasta na ttrudot od koi eden ja vr{i funkcijata na pretsedatel
na Prekr{o~nata komisija.
(4) Prekr{o~nata komisija e sostavena od tri ~lena od koi:
- dvajca diplomirani pravnici, od koi eden so polo`en pravosuden
ispit so pet godini rabotno iskustvo vo svojata oblast i

- eden ~len so visoka stru~na podgotovka od oblasta na tehni~kite
nauki, so pet godini rabotno iskustvo vo svojata oblast,
(5) Prekr{o~nata komisija se izbira za vremetraewe od tri godini
so pravo na reizbor na ~lenovite.
(6) Za pretsedatel na Prekr{o~nata komisija mo`e da bide
izbran samo diplomiran pravnik.
(7) Prekr{o~nata komisija na prekr{o~niot organ odlu~uva po
prekr{ocite utvrdeni vo ovoj ili drug zakon i izrekuva prekr{o~ni
sankcii utvrdeni so ovoj zakon, Zakonot za prekr{ocite i/ili so drug
zakon.
(8) Pokraj ~lenovite na Prekr{o~nata komisija, ministerot
koj rakovodi so organot nadle`en za rabotite od oblasta na trudot,
mo`e da opredeli sekretar na Prekr{o~nata komisija koj vr{i administrativni
raboti za Komisijata i zamenici ~lenovi koi po isklu-
~ok u~estvuvaat vo rabotata na Prekr{o~nata komisija vo slu~aj na
otsustvo na nekoj od ~lenovite.
(9) Prekr{o~nata komisija donesuva delovodnik za svojata rabota.
(10) Protiv re{enieto na Prekr{o~nata komisija, so koe se
izrekuva prekr{o~na sankcija mo`e da se podnese `alba za poveduvawe
na upraven spor pred nadle`niot sud.
Spored ~len 53 od istiot Zakon:
(1) Ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava
nadle`en za rabotite od oblasta na trudot mo`e da formira pove}e
prekr{o~ni komisii koi }e bidat nadle`ni za vodewe na prekr{o~na
postapka za prekr{oci za oddelni oblasti i/ili za oddelni podra~ja
od Republika Makedonija.
(2) ^len na Prekr{o~nata komisija mo`e da se razre{i:
- so istekot na vremeto za koe e imenuvan za ~len,
- po negovo barawe,
- so ispolnuvawe na uslovite za starosna penzija soglasno so
zakon,
- ako e osuden so pravosilna sudska presuda za krivi~no delo,
- ako mu se utvrdi trajna nesposobnost,
- ako se utvrdi prekr{uvawe na propisite za vodewe na prekr{o~na
postapka so pravosilna odluka,
- ako ne gi ispolnuva obvrskite koi proizleguvaat od raboteweto
vo Prekr{o~nata komisija i
- ako ne prijavil postoewe na konflikt na interesi za slu~aj za
koj re{ava Prekr{o~nata komisija.
(3) Predlog za razre{uvawe na ~len na komisija za slu~aite od
stavot (2) alinei 3 do 8 na ovoj ~len podnesuva pretsedatelot na Prekr{o~nata
komisija do ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata
uprava nadle`en za rabotite od oblasta na trudot.
489

(4) Prekr{o~nata komisija ima pravo da izveduva dokazi i sobira
podatoci koi se neophodni za utvrduvawe na prekr{okot, kako i
da vr{i drugi raboti i prezema dejstvija utvrdeni so ovoj zakon, Zakonot
za prekr{ocite i/ili so drug zakon.
(5) ^lenovite na Prekr{o~nata komisija se samostojni i nezavisni
vo rabotata na Prekr{o~nata komisija i odlu~uvaat vrz osnova
na svoeto stru~no znaewe i samostojno ubeduvawe.
(6) Prekr{o~nata komisija raboti vo sovet, a odlu~uva so mnozinstvo
glasovi od vkupniot broj na ~lenovi.
(7) Prekr{o~niot organ vodi edinstvena evidencija na prekr{ocite,
izre~enite sankcii i donesenite odluki na na~in propi{an
od ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle`en
za rabotite od oblasta na trudot po prethodno mislewe na ministerot
koj rakovodi so organot nadle`en za rabotite od oblasta na pravdata.
(8) ^lenovite na Prekr{o~nata komisija imaat pravo na nagrada
za svojata rabota vo Prekr{o~nata komisija {to ja opredeluva
ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle`en za
rabotata od oblasta na trudot koja treba da bide razumna i soodvetna
na zna~eweto, obemot na rabotata na ~lenovite i slo`enosta na prekr-
{ocite.
5. Od sodr`inata na ~lenot 19 od Zakonot za upravnite sporovi
proizleguva deka upravniot spor se poveduva so tu`ba, odnosno vo Zakonot
za upravnite sporovi zakonodavecot operira so zborot "tu`ba", a
ne "`alba," {to jasno upatuva na zaklu~okot deka zborot "`alba" vo
osporeniot ~len 52 stav 10 od Zakonot, se upotrebuva "mo`ebi poradi
tehni~ka gre{ka."
Vo konkretniot slu~aj, so ~lenot 52 stav 10 od Zakonot, a so toa
i so osporeniot del, ne se predviduva podnesuvawe na tu`ba kako {to
toa e regulirano vo na{iot praven sistem, tuku podnesuvawe na `alba.
@albata ja ima svojata osnova vo opravdanata pretpostavka deka prvostepenata
odluka ne mora sekoga{ da bide zakonita i sprovedliva i
poradi toa po `albata odlu~uva sekoga{ povisok organ so {to se proklamira
dvostepenosta vo odlu~uvaweto kako edna od garanciite za
ostvaruvawe na pravata i vrz zakon zasnovanite interesi. Pritoa, ova
pravno sredstvo ostava mo`nost za vnatre{no re{avawe na nastanatata
sostojba. Zna~i, koga stanuva zbor za za{tita na prava pred sud, postapkata
ne se poveduva so `alba, kako {to toa e predvideno vo osporeniot
del na ~lenot 52 stav 10 od Zakonot, tuku so tu`ba.
Samoto postoewe na zborot "`alba" vo osporeniot ~len od Zakonot,
sozdava pravna nesigurnost kaj gra|anite {to e sprotivno na na-
~eloto na vladeeweto na pravoto koe vo sebe go sodr`i na~eloto na
zakonitost, koe na~elo go obvrzuva zakonodavecot da koncipira (formulira)
precizni, nedvosmisleni i jasni normi. Samo jasnite i preciznite
normi mo`at da pretstavuvaat solidna osnova za zakonito pos-
490

tapuvawe, {to vo slu~ajov toa ne go obezbeduva osporenata odredba od
Zakonot.
Spored Sudot, osporeniot del na ~lenot 53 stav 10 od Zakonot,
ne e vo soglasnost so ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika
Makedonija, odnosno so na~eloto na vladeeweto na pravoto utvrdeno
kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
6. Spored ~lenot 53 stav 2 alineja 4 od Zakonot ~len na Prekr{o~nata
komisija mo`e da se razre{i ako e osuden so pravosilna sudska
presuda za krivi~no delo.
Edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok, soglasno
~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot e vladeeweto na pravoto.
Spored ~len 9 stav 2 od Ustavot, gra|anite pred Ustavot i zakonite
se ednakvi.
Spored ~len 13 stav 1 od Ustavot, liceto obvineto za kaznivo
delo }e se smeta za nevino se dodeka negovata vina ne bide utvrdena so
pravosilna sudska odluka, a spored ~len 14 stav 1 od Ustavot, nikoj ne
mo`e da bide kaznet za delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno
so zakon ili so drug propis kako kaznivo delo i za koe ne bila predvidena
kazna.
Osporenata odredba od ~len 53 stav 2 alineja 4 od Zakonot, sodr`i
eden od osnovite za razre{uvawe na ~len na Prekr{o~nata komisija.
Od sodr`inata na osporenata odredba proizleguva deka osudata so
pravosilna sudska presuda za krivi~no delo, pretstavuva osnova za razre{uvawe
na ~len na Prekr{o~na komisija od toa kako e formulirana
odredbata, proizleguva deka osporenata odredba se odnesuva za osuda za
krivi~no delo voop{to, bez ogled na negoviot vid, priroda ili te`ina
i nezavisno od vidot i visinata na sankcijata. Spored Sudot, so toa se
ograni~uva po sila na zakon pravoto na ~len na Prekr{o~nata komisija
da ja vr{i ovaa dol`nost i vo slu~aj koga krivi~noto delo za koe
liceto e osudeno ne e vo nikakva vrska so vr{eweto na ovaa dejnost.
Vakvata preop{ta formulacija na osporenata odredba ne e dovolno
precizna i jasna i kako takva ne obezbeduva pravna sigurnost na gra-
|anite, {to e eden od elementite na ustavniot princip na vladeeweto
na pravoto.
So ogled na toa {to vo osporenata alineja 4 od stavot 2 na ~lenot
53 od Zakonot za bezbednost i zdravje pri rabota, ne se navedeni
nitu vidot na krivi~nite dela, nitu pak izre~enite sankcii koi vo konkreten
slu~aj bi pretstavuvale osnov za prestanuvawe na mandatot na
~len na Prekr{o~nata komisija, spored Sudot, proizleguva deka osudata
za koe bilo krivi~no delo, na koja bilo krivi~na sankcija e osnov
za prestanok na dol`nosta ~len na Prekr{o~nata komisija. Poradi
nepreciznosta na odredbata, bi mo`elo da nastane situacija osudata za
krivi~no delo koe nema nikakva vrska so dol`nosta ~len na Prekr{o-
~nata komisija, da bide osnov za prestanok na negoviot mandat.
491

Imaj}i ja vo vid formulacijata na navedenata zakonska odredba,
a trgnuvaj}i od ustavno-sudskata analiza, Sudot oceni deka istata e
nedovolno precizna i jasna i kako takva ne obezbeduva pravna sigurnost
na gra|anite, kako eden od elementite na principot na vladeeweto
na pravoto garantirano so ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, poradi
{to istata ne e vo soglasnost so ovoj ~len od Ustavot.
8. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot, odlu~i kako vo to~kata 1 od
ovaa odluka.
9. Ova odluka Sudot ja donese, so mnozinstvo glasovi, vo sostav
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r
Nata{a Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-
Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime
Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
492

36. U. br. 231/2009 (12. 05. 2010)
Osporen akt
^len 11 st. 1 t. 1, 2 i 3, st. 2, 3 i 5; ~l. 24 st. 5; ~l. 31 st. 1; ~l. 32;
~l. 33; ~l. 34-b st. 2; ~l. 35 i ~l. 38 od Zakonot za medijacija („SV RM,"
br. 60/2006, 22/2007 i 114/2009). 4
Navodi vo inicijativata
Spored prvopodnesenata inicijativata, so osporeniot ~l. 11 st.
3 vo delot: „Ministerot za pravda so podzakonski akt ja utvrduva visinata
na realno napravenite tro{oci za obuka na medijatori i nadomestokot
za rabotata na obu~uva~ite," se davalo ovlastuvawe ministerot
za pravda so podzakonski akt da ja utvrduva visinata na realno
napravenite tro{oci za obuka na medijatori i nadomestokot za rabota
na obu~uva~ite, {to zna~elo navleguvawe na izvr{nata vo zakonodavnata
vlast so {to se povreduvale temelniote vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija od ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 51, ~l. 95
st. 3 i ~l. 96 od Ustavot.
So osporenata odredba od ~l. 24 st. 5 od Zakonot, zakonodavecot
ne gi po~ituval odlukite na Ustavniot sud, i toa: Odlukata U. br. 117
/2006 so koja e ukinat ~l. 24 st. 5 vo delot: "Tarifnikot go donesuva
Komorata na medijatori, po prethodno pribaveno pozitivno mislewe
od ministerot za pravda" od Zakonot za medijacija ("SV RM," br.
60/2006) i Odlukata U. br. 34/2007 so koja e ukinat ~l. 36 st. 4 od Zakonot
za medijacija, koj glasel: "Vo rok od eden mesec od formiraweto na
Komorata na medijatori Komorata, so soglasnost na ministerot za
pravda, }e donese Tarifnik za nagrada i nadomestok po koj medijatorite
}e ja naplatuvaat svojata nagrada za izvr{enite dejstvija."
4
Podnositelot na inicijativata prvi~no podnese inicijativa (primena
vo Sudot na 28. 09. 2009 godina) so koja gi osporuva ~l. 11 st. 3 vo delot:
"Ministerot za pravda so podzakonski akt ja utvrduva visinata na realno napravenite
tro{oci za obuka na medijatori i nadomestokot za rabotata na obu-
~uva~ite" i ~l. 24 st. 5 od Zakonot za medijacija ("SV RM," br. 60/2006, 22/2007
i 114/2009), a dopolnitelno, so podnesok primen vo Sudot na 28. 01. 2010 godina,
inicijativata ja pro{iri i na: ~l. 11 st. 1 t. 1, 2 i 3, st. 2, 3 i 5; ~l. 31 st. 1;
~l. 32; ~l. 33; ~l. 34-b st. 2; ~l. 35 i ~l. 38 od istiot zakon.
493

I pokraj navedenite odluki, zakonodavecot so najnovite izmeni
i dopolnuvawa na Zakonot za medijacija povtorno ja vovel ukinatata
odredba vo pravniot poredok na Republika Makedonija, vo ne{to izmeneta
forma, so {to ja povredil odredbata na ~l. 112 st. 3 od Ustavot,
spored koja odlukite na Ustavniot sud se kone~ni i izvr{ni.
Spored vtoropodnesenata inicijativa od istiot podnositel,
osporeniot ~l. 11 st. 1 t. 1, 2 i 3, st. 2, 3 i 5 bile sprotivni na ~l. 8 st. 1
al. 3, 4, 7 i 11, ~l. 20, ~l. 51, ~l. 55, ~l. 88, 89, 91, 95 i 96 od Ustavot, kako
i na ~l. 2 st. 1 t. 5 i ~l. 28 st. 1 i 2 od Zakonot za medijacija. Spored podnositelot,
so navedenite zakonski propisi za odzemawe na ingerenciite
na Komorata na medijatorite za organizirawe i sproveduvawe na
obukata za novi medijatori, {to dosega uspe{no go sprveduvala KMRM
(kako {to toa bilo ustalena praksa vo site pravni sistemi), se odzemalo
ve}e steknatoto zakonsko pravo, kako i se doveduvala vo pra{awe
nejzinata samostojnost i nezavisnost, {to bilo sprotivno na osnovnite
ustavni na~ela, kako i op{to prifatenite normi na me|unarodnoto
pravo. Toa isto taka doveduvalo i do povreda na principot za podelba
na vlasta, odnosno so odzemaweto na edna{ dadenite ovlastuvawa
na Komorata (za sproveduvawe na obuka za medijatori) od strana
na ministerot za pravda, pretstavuvalo navleguvawe na izvr{nata
vo zakonodavnata vlast, so {to se povreduvale temelnite osnovi na
Ustavot.
So osporeniot ~l. 24 st. 5 od Zakonot, se vr{elo odzemawe od
ministerot za pravda na ve}e steknatoto zakonsko pravo na Komorata
za donesuvawe Tarifnik za nagrada i nadomestok na tro{ocite na medijatorite,
{to bilo sprotivno na osnovnite ustavni na~ela, kako i na
op{to prifatenite normi na me|unarodnoto pravo. Toa isto taka doveduvalo
do povreda na na principot na podelba na vlasta, odnosno
zna~elo navleguvawe na izvr{nata vo zakonodavnata vlast. Za ova pra-
{awe Ustavniot sud ve}e se proiznel so svoite odluki U. br. 117/2006 i
U. br. 34/2007. Osporenata odredba bila sprotivna na ~l. 8 st. 1 al. 3, 4,
7 i 11, ~l. 55, ~l. 88, 89, 91, 95 i 96 od Ustavot, kako i na ~l. 2 st. 1 t. 5 i
~l. 29 od Zakonot za medijacija, kako i na Preporakata P (99) 19 na Sovetot
na Evropa
Osporenite odredbi od ~l. 31 st. 1 al. 12, ~l. 32 st. 3, st. 4 al. 4 i
6 i ~l. 33 st. 4 od Zakonot bile sprotivni na ~l. 8 st. 1 al. 3, 4, 7 i 11,
~l. 55 od Ustavot, kako i na ~l. 2 st. 1 t. 5 i ~l. 31 i ~l. 32 od Zakonot za
medijacija, na Preporakata P (99) 19 na Sovetot na Evropa, kako i na
~l. 17 i 20 od Statutot na KMRM. So osporenite odredbi se doveduvala
vo pra{awe nezavisnosta i samostojnosta na Komorata na medijatori
kako poseben praven subjekt. Ovie odredbi doveduvale i do povreda na
principot na podelba na vlasta, odnosno odzemaweto na edna{ dadenite
prava od strana na izvr{nata vlast pretstavuvalo navleguvawe na
izvr{nata vo zakonodavnarta vlast, so {to se povreduvale temelnite
vrednosti na Ustavot. Se uka`uva deka za sli~ni pra{awa Ustavniot
494

sud dosega se proiznel dvapati, i toa so odlukite U. br. 117/2006 i U.
br. 34/2007.
^lenot 34-b st. 2 od Zakonot bil sprotiven na ~l. 8 st. 1 al. 3, 4,
7 i 11 i na ~l. 20 od Ustavot, kako i na ~l. 2 st. 1 t. 5, ~l. 28 st. 1 i st. 2 i
~l. 31 st. 2 od Zakonot za medijacija. So osporenite odredbi se doveduvala
vo pra{awe nezavisnosta i samostojnosta na Komorata na medijatori
kako poseben praven subjekt. Ovie odredbi doveduvale i do povreda
na principot na podelba na vlasta, odnosno odzemaweto na edna{
dadenite prava od strana na izvr{nata vlast pretstavuvalo navleguvawe
na izvr{nata vo zakonodavnarta vlast, so {to se povreduvale temelnite
vrednosti na Ustavot. Povtorno se uka`uva deka za sli~ni pra-
{awa Ustavniot sud dosega se proiznel dvapati, i toa so odlukite U.
br. 117/2006 i U. br. 34/2007, kako i se uka`uva na Odlukata U. br. 163/
2008 donesena na 16. 09. 2009 godina.
^lenot 35 od Zakonot bil sprotiven na ~l. 8 st. 1 al. 3, 4, 7 i 11,
~l. 20, ~l. 61 st. 1, ~l. 68 st. 1 t. 2 i t. 17, ~l. 75, i ~l. 88, 89, 91, 95 i 96 od
Ustavot, kako i na ~l. 1 st. 1, ~l. 2 st. 1 t. 5, ~l. 5 i ~l. 5-a, ~l. 29 st. 1 i
~l. 34 od Zakonot za medijacija, kako i na Preporakata P (99) 19 na
Sovetot na Evropa. So osporenite odredbi se doveduvala vo pra{awe
nezavisnosta i samostojnosta na Komorata na medijatori kako poseben
praven subjekt. Ovie odredbi doveduvale i do povreda na principot na
podelba na vlasta, odnosno odzemaweto na edna{ dadenite prava od
strana na izvr{nata vlast pretstavuvalo navleguvawe na izvr{nata vo
zakonodavnarta vlast, so {to se povreduvale temelnite vrednosti na
Ustavot. Povtorno se uka`uva deka za sli~ni pra{awa Ustavniot sud
dosega se proiznel dvapati, i toa so odlukite U. br. 117/2006 i U. br.
34/2007, kako i se uka`uva na Odlukata U. br. 163/2008 donesena na 16.
09. 2009 godina.
Od istite pri~ini, podnositelot na inicijativata bara ocena
na ustavnosta i na ~l. 27 od Zakonot za izmeni i dopolnuvawa na Zakonot
za medijacija ("SV RM," br. 114/2009), koj e numeriran kako posleden
~l. 38 vo integralniot tekst na Zakonot.
Na krajot, se predlaga Ustavniot sud da donese re{enie za zapirawe
od izvr{uvawe na poedine~nite akti i dejstvija doneseni, odnosno
prezemeni vrz osnova na osporenite zakonski odredbi, bidej}i so
nivno izvr{uvawe bi mo`ele da nastanat te{ko otstranlivi posledici.
Sodr`ina na osporenite odredbi
^len 11
(1) Medijatorot mora da gi ispolnuva slednive uslovi:
1) da ima steknato univerzitetska diploma za zavr{eno visoko
obrazovanie VII/I ili steknati 300 krediti spored Evropskiot kredit
transfer sistem (EKTS) vo Republika Makedonija ili nostrificirana
diploma vo stranstvo so steknati 300 krediti;
495

2) da ima najmalku pet godini rabotno iskustvo po diplomiraweto;
3) da ima sertifikat izdaden ili priznat od Ministerstvoto za
pravda za zavr{ena obuka spored Programata za obuka na medijatori i
4) da bide zapi{an vo Imenikot na medijatori koj go vodi Komorata
na medijatori.
(2) Obukata za medijatori ja organizira Ministerstvoto za pravda
ili druga institucija ovlastena od ministerot za pravda, najmalku
dva pati vo tekot na edna kalendarska godina.
(3) Tro{ocite za obuka na medijatori gi snosi kandidatot koj ja
posetuva obukata za medijatori. Ministerot za pravda so podzakonski
akt ja utvrduva visinata na realno napravenite tro{oci za obuka na
medijatori i nadomestokot za rabotata na obu~uva~ite.
(4) Vo sporovi so stranski element, medijator mo`e da bide i
stranski dr`avjanin dokolku e ovlasten da vr{i medijacija vo mati-
~nata dr`ava.
(5) Ministerot za pravda so podzakonski akt go propi{uva na-
~inot i postapkata na sproveduvawe na obukata na medijatori.
^len 24
(1) Vo slu~aj koga od postapkata za medijacija proizleguvaat
tro{oci za stranite, tie treba da bidat razumni i soodvetni na zna-
~eweto i vrednosta na predmetot na sporot i na obemot na rabota na
medijatorot.
(2) Sekoja strana gi snosi svoite tro{oci od postapkata za medijacija,
osven ako stranite poinaku ne se spogodat.
(3) Nagradata i nadomestokot na tro{ocite na medijatorot gi
pokrivaat stranite na ednakvi delovi, osven ako stranite poinaku ne
se dogovorat.
(4) Nagradata i nadomestokot na tro{ocite na medijatorot vo
postapkata za medijacija se opredeluvaat so Tarifnik.
(5) Tarifnikot za nagrada i nadomestok na tro{oci na medijatorite
go donesuva ministerot za pravda po prethodno pribaveno mislewe
od Komorata na medijatori.
(6) Medijatorite za izvr{enite dejstvija napla}aat:
1) nagrada na medijatorot za izvr{ena medijacija i
2) nadomestok na tro{oci.
(7) Nagradata na medijatorot za izvr{enata medijacija se opredeluva
spored:
1) vlo`eniot trud i potro{enoto vreme vo postapkata, soglasno
so Tarifnikot za nagrada i nadomestok na tro{oci na medijatorite;
2) vidot na sporot i
3) brojot na stranite.
496

(8) Nadomestokot na realnite tro{oci na medijatori se opredeluva
spored administrativno tehni~kite tro{oci koi gi opfa}aat
tro{ocite potrebni za zapo~nuvawe na postapkata i nejzino sproveduvawe.
(9) Tarifnikot od stav (5) na ovoj ~len se objavuva vo "Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija."
(10) Postapkata za medijacija mo`e da bide besplatna za stranite
vo slu~aj koga stranite i medijatorot }e se dogovorat za toa ili
koga toa e uredeno so zakon.
^len 31
(1) Sobranieto na Komorata gi vr{i slednite raboti:
- go donesuva Statutot na Komorata,
- ja donesuva Programata za rabota na Komorata,
- vr{i upis i bri{ewe vo Imenikot na medijatorite,
- go donesuva Eti~kiot kodeks,
- rasprava za pra{awa neposredno povrzani so celite i zada-
~ite na zdru`uvaweto vo Komorata,
- usvojuva izve{taj za rabotata na Komorata,
- go izbira pretsedatelot na Komorata,
- gi izbira ~lenovite na Upravniot odbor,
- gi izbira ~lenovite na Nadzorniot odbor,
- go donesuva Delovnikot za rabota,
- se gri`i i e odgovorno za celesoobrazno koristewe na sredstvata
so koi upravuva Komorata, odnosno nejzinite ~lenovi,
- odlu~uva za visinata na ~lenarinata, na~inot na nejzinoto
pla}awe i koristewe i
- vr{i drugi raboti utvrdeni so zakon i Statutot.
(2) So Statutot na Komorata se utvrduvaat na~inot na rabotata
na Komorata, nadle`nostite na nejzinite organi i drugi raboti.
^len 32
(1) Upravniot odbor na Komorata e izvr{en organ na Sobranieto.
(2) Brojot na ~lenovite na Upravniot odbor se ureduvaat so
Statutot na Komorata, a na~inot na rabota na Upravniot odbor na
Komorata so Delovnikot za rabota na Upravniot odbor.
(3) Mandatot na ~lenovite na Upravniot odbor trae dve godini
so mo`nost za u{te eden izbor.
(4) Upravniot odbor:
- gi podgotvuva sednicite na Sobranieto na Komorata,
- utvrduva predlog na Statutot,
- ja sproveduva politikata, zaklu~ocite i odlukite doneseni od
Sobranieto na Komorata,
- se gri`i za naplata na ~lenarinata,
497

- upravuva i odgovara za sredstvata i imotot na Komorata,
- sostavuva predlog na periodi~na i godi{na presmetka,
- donesuva Pravilnik za disciplinska odgovornost na medijatorot,
koj se objavuva vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," Kodeks
za eti~ko odnesuvawe na medijatorot i drugi akti na Komorata, po
prethodna soglasnost na ministerot za pravda i
- odlu~uva za drugi pra{awa koi se vo negova nadle`nost soglasno
so zakon ili so statut.
^len 33
(1) Komorata na medijatori ja pretstavuva i zastapuva pretsedatelot
na Komorata. Pretsedatelot na Komorata po funkcija e pretsedatel
na Upravniot odbor na Komorata.
(2) Vo negovo otsustvo, po negovo ovlastuvawe ili so odluka na
Upravniot odbor, Komorata mo`e da ja zastapuva i ~len na Upravniot
odbor.
(3) Pretsedatelot na Komorata gi potpi{uva odlukata na Sobranieto
i na Upravniot odbor.
(4) Pretsedatelot na Komorata go izbira Sobranieto so mandat
od dve godini, so mo`nost za povtoren izbor.
^len 34-b
1) Medijatorot koj ima sertifikat za zavr{ena obuka za medijacija
i gi ispolnuva uslovite soglasno so ~lenot 11 na ovoj zakon se zapi{uva
vo Imenikot na medijatori, koj go vodi Komorata na medijatori.
2) Se smeta deka upisot vo Imenikot na medijatori e izvr{en
na denot koga medijatorot koj gi ispolnuva uslovite predvideni so
ovoj zakon }e dostavi prijava za upis vo Komorata.
^len 35
(1) Nadzor na rabotata na Komorata na medijatori koj se odnesuva
na sproveduvaweto na odredbite od ovoj zakon, vr{i ministerot za
pravda.
(2) Za vr{ewe na nadzorot ministerot za pravda formira komisija
sostavena od pretstavnici na Ministerstvoto za pravda. Pri vr{-
eweto na nadzorot od strana na ministerot za pravda mora da bide prisuten
pretsedatelot na Komorata ili lice ovlasteno od nego.
(3) Pretsedatelot na Komorata e dol`en na ministerot za pravda
ili lica ovlasteni od nego, da mu ovozmo`i pristap do site prostorii
i uvid vo evidencijata za medijacija. Poradi spre~enost na pretsedatelot
na Komorata, po negovo ovlastuvawe mo`e da go zamenuva
~len na Upravniot odbor.
(4) Za sprovedeniot nadzor se pravi izve{taj i se uka`uva za
konstatiranite eventualni nedostatoci i nivno otstranuvawe.
498

(5) Eden primerok od izve{tajot za sprovedeniot nadzor, zadol`itelno
se dostavuva do Komorata na medijatori.
^len 38 5
Tarifnikot za nagrada i nadomestok na tro{ocite na medijatorot,
ministerot za pravda }e go donese vo rok od 45 dena od denot na
vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
Podzakonskiot akt od ~l. 7 st. (5) na ovoj zakon ministerot za
pravda }e go donese vo rok od 45 dena od denot na vleguvaweto vo sila
na ovoj zakon.
Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Odluka U. br. 117/
2006 go ukina ~l. 24 st. 5, vo delot: "Tarifnikot go donesuva Komorata
na medijatori, po prethodno pribaveno pozitivno mislewe od ministerot
za pravda“ od Zakonot za medijacija ("SV RM," br. 60/2006).
Od obrazlo`enieto na Odlukata. Imaj}i gi vo vid navedenite
ustavni i zakonski odredbi vo korelacija so osporeniot del od odredbata
na ~l. 24 od Zakonot, spored Sudot ovlastuvaweto na Komorata
na medijacija, po pribaveno mislewe na ministerot za pravda, da gi
opredeluva nagradata i nadomestokot na tro{ocite na medijatorot vo
postapkata za medijacija, nema ustavna osnova.
Ova, pred se od pri~ina {to od celinata na Zakonot za medijacija
ne proizleguva deka vo istiot se sodr`ani op{ti kriteriumi i
parametri za opredeluvawe na visinata na tro{ocite za prezemenite
dejstvija na medijatorot vo postapkata za medijacija. Pri vakva sostojba,
se doa|a do konstatacija deka so propi{uvaweto na Tarifnikot, od
strana na Komorata na medijatori, a po pribaveno mislewe na ministerot
za pravda se utvrduvaat i kriteriumite za opredeluvawe na
visinata na nagradata i nadomestokot na tro{ocite na medijatorot,
{to soglasno Ustavot e nadvor od ingerenciite na izvr{nata vlast.
Ottuka, dadenoto ovlastuvawe so osporenata zakonska odredba,
zna~i navleguvawe na izvr{nata vo zakonodavnata vlast so {to se povreduvaat
temelnite vrednosti na Ustavot, poradi {to osporenata
odredba ne e vo soglasnost so navedenite odredbi od Ustavot.
2. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Odluka U. br.
34/2007 go ukina ~l. 36 st. 4 od Zakonot za medijacija ("SV RM," br. 60/
2006 i 22/2007).
5
Vaka ~lenot e numeriran vo integralniot tekst na Zakonot, vo preodnite
i zavr{nite odredbi, a vsu{nost stanuva zbor za ~l. 27 od Zakonot za
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za medijacija "SV RM," br. 114/2009 godina,
koj e samostoen ~len, na krajot od Zakonot)
499

Od obrazlo`enieto na Odlukata. Vo konkretniot slu~aj za donesuvawe
na Tarifnik za nagrada i nadomestok po koj medijatorite }e ja
naplatuvaat svojata nagrada za izvr{enite dejstvija, vo osporeniot ~l.
36 st. 4 e predviden rok od eden mesec koj se smeta od formiraweto na
Komorata za medijatori, koja pak go donesuva Tarifnikot so soglasnost
na ministerot za pravda.
Vaka opredeleniot rok e povrzan so sega nepostoe~ki osnov,
odnosno ukinatiot ~l. 24 st. 5 od Zakonot (Odluka na Ustavniot sud U.
br. 117/2006 od 1 noemvri 2006 godina), {to ja pravi osporenata odredba
bespredmetna, bidej}i prestanala da postoi odredbata na koja ovoj
rok se odnesuval. Voedno, so vaka nastanatata sostojba, spored Sudot,
osporenata odredba go izmenila svojot karakter od preodna vo materijalna
odredba i postoi opasnost istata da poslu`i kako zakonski
osnov za donesuvawe na Tarifnik i pokraj sostojbata {to vo Zakonot
ne se sodr`ani op{ti kriteriumi i parametri za opredeluvawe na visinata
na tro{ocite za prezemenite dejstvija na medijatorot vo postapkata
za medijacija.
Poradi seto navedeno, Sudot oceni deka osporenata odredba ne
e vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 od Ustavot na Republika Makedonija.
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Odluka U. br. 163/
2008 go ukina ~l. 5 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za advokatura ("SV RM," br. 106/2008).
Od obrazlo`enieto na Odlukata. Imaj}i gi predvid navedenite
ustavni i zakonski odredbi za postavenosta na advokaturata kako nezavisna
i samostojna javna slu`ba, koja samostojnost i nezavisnost se
ostvaruva, pokraj drugoto, i so organizirawe na advokatite vo Advokatska
komora i izbor na organi na Advokatskata komora, sprema osporenot
~l. 5 so koj po ~l. 33 se dodava nov ~l. 33-a od Zakonot so koj se
utvrdeni organite na Advokatkata komora, Sudot oceni deka ne e vo
soglasnost so ustavnite odredbi na koi se povikuvaat podnositelite
na inicijativite.
Spored Sudot, a poa|aj}i od ~l. 33 i 34 od Zakonot za advokaturata,
Advokatskata komora pretstavuva specifi~na asocijacija na
lica koi se zdru`ile poa|aj}i od istovidniot karakter na dejnosta
{to ja vr{at nejzinite ~lenovi, {to taa ima svojstvo na pravno lice
na koe so zakon se preneseni javno pravni ovlastuvawa, kako i faktot
{to osnoven akt na Advokatskata komora e Statutot so koj soglasno
~l. 37 od Zakonot za advokatura se ureduva osobeno delokrugot, organizacijata
i rabotata na organite na komorata, Sudot oceni deka so
osporeniot ~len se doveduva vo pra{awe nezavisnosta i samostojnosta
na Advokatskata komora kako poseben praven subjekt. Ova dotolku pove}e
{to Zakonot, od edna strana, utvrdil deka so statutot na Advokatskata
komora }e se utvrdat organite na Komorata, a od druga strana so
osporeniot ~len ve}e gi utvrdil organite, so {to se sozdava edna nedo-
500

slednost na zakonodavecot vo ureduvawe so osporenata norma na koj na-
~in se doveduva vo pra{awe i na~eloto na vladeeweto na pravoto .
4. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
144/2007, me|u drugoto, ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na
~l. 261 od Zakonot ozna~en vo t. 1 od ova re{enie.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto. Imaj}i gi predvid odredbite
od Ustavot spored koi Sobranieto na Republikata kako nositel na
zakonodavnata vlast donesuva zakoni vo site oblasti na op{testveniot
`ivot, {to zna~i, me|u drugoto, da gi uredi i pra{awata i odnosite
povrazni so bezbednosta na soobra}ajot na pati{tata, Sudot oceni
deka pravo e na zakonodavecot vo ovaa oblast da gi uredi i pra{awata
koi se odnesuvaat na toa koj }e go organizira i sproveduva voza~kiot
ispit i ispitot na proverka na stru~nosta na voza~ite-instruktori,
poradi {to ne go postavi pra{aweto za soglasnosta na ~l. 261 od Zakonot
so ustavnite odredbi na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.
Pritoa, dali zakonodavecot }e se odlu~i voza~kiot ispit i
proverkata na stru~nosta na voza~ot instruktor da go sproveduva Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti preku sopstveni komisii, dali preku
avto{kolata so u~estvo na ~len vo komisijata od strana na Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti kako {to toa be{e slu~aj do sega i za
{to vo su{tina podnositelot na inicijativata se zalaga, ili toj ispit
i proverka da gi sproveduvaat ispitnite centri kako {to so osporeniot
~len e predvideno e pra{awe na celishodnost, a ne pra{awe koe
mo`e da se ocenuva od ustavno praven aspekt.
Sporno pravno pra{awe
- Dali faktot {to Komorata na medijatori, po izvr{enite zakonski
izmeni, ne e pove}e ovlastena da ja sproveduva obukata za medijatori,
kako edna od nejzinite nadle`nosti pred izmenata na Zakonot
i doveruvawe na toa ovlastuvawe na Ministerstvoto za pravda, zna~i
odzemawe na nejzinata samostojnost i nezavisnost, {to vodi kon povreda
na na~eloto na podelba na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska,
kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
- Dali zakonskata opredelba od ~l. 24 st. 5 od Zakonot, utvrdena
so poslednite zakonski izmeni, spored koja tarifnikot za nagrada i
nadomestok na tro{oci na medijatorite go donesuva ministerot za
pravda po prethodno pribaveno mislewe od Komorata na medijatori,
zna~i povtorno voveduvawe vo pravniot poredok, bez za toa da postoi
osnov, na odredba koja e ukinata so Odluka na Ustavniot sud, odnosno
dali toa zna~i nepo~ituvawe na ~l. 112 st. 3 od Ustavot, spored koj
odlukite na Ustavniot sud se kone~ni i izvr{ni, {to bi vodelo kon
501

povreda na na~eloto na vladeeweto na pravoto, kako temelna vrednost
na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
502
Pravno mislewe
1. Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3, 4, 7 i 11 od Ustavot, vladeeweto na
pravoto, podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska,
slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto i po~ituvaweto na
op{to prifatenite normi na me|unarodnoto pravo, se temelni vrednosti
na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~l. 20 st. 1 i 2 od Ustavot, na gra|anite im se garantira
slobodata na zdru`uvawe zaradi ostvaruvawe i za{tita na nivnite
politi~ki, ekonomski, socijalni, kulturni i drugi prava i uveruvawa.
Gra|anite mo`at slobodno da osnovaat zdru`enija na gra|ani i politi~ki
partii, da pristapuvaat kon niv i od niv da istapuvaat.
Spored ~l. 51 st. 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon.
Soglasno ~l. 55 st. 1 od Ustavot, se garantira slobodata na pazarot
i pretpriemni{tvoto. Spored st. 2 na ovoj ~len, Republikata obezbeduva
ednakva pravna polo`ba na site subjekti na pazarot. Republikata
prezema merki protiv monopolskata polo`ba i monopolskoto
odnesuvawe na pazarot.
Spored ~l. 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava rabotite
od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite
na Ustavot i zakonite i za svojata rabota se odgovorni na Vladata.
Na~elata na medijacijata, kako alternativen na~in na re{avawe
na sporovi, poimot za medijator, postapkata za medijacija i organizacijata
na medijatorite, se ureduvaat so Zakonot za medijacija. (~l.
1 st. 1).
Spored ~l. 2 na ovoj zakon, so koj se opredeluva zna~eweto na
izrazite upotrebeni vo ovoj zakon, "Medijacija" e na~in na re{avawe
na sporovi vo koj stranite sporniot odnos nastojuvaat da go re{at na
miren na~in so pomo{ na eden ili pove}e medijatori, koi na stranite
im pomagaat da postignat zaedni~ko prifatlivo re{enie; "Medijator"
e fizi~ko lice koe ja sproveduva postapkata za medijacija soglasno
so na~elata za medijacija; "Postapka za medijacija“ e poseben vid na
postapka koja po svojot karakter e dobrovolna, efikasna, brza i eftina;
"Strana vo postapka za medijacija" e fizi~ko ili pravno lice koe
u~estvuva vo medijacijata i ~ija soglasnost e potrebna za re{avawe na
sporot i "Komora na medijatori" e organizacija na medijatori koja ja
unapreduva medijacijata i go organizira raboteweto na medijatorite.
Soglasno ~l. 3 od istiot zakon, stranite vo sporot dobrovolno
ja poveduvaat i u~estvuvaat vo postapkata za medijacija i vo sekoe vreme
mo`at da se otka`at od istata. Otka`uvaweto na stranite od medi-

jacijata ne vlijae vrz nivnoto pravo sporot da go re{at vo sudska ili
druga postapka.
Spored ~l. 10 st. 1 i 2 od Zakonot, medijator e delovno sposobno
fizi~ko lice koe im pomaga na stranite da postignat spogodba, bez
pravo da nametne re{enie na sporot, vo soglasnost so na~elata na medijacijata.
Medijatori mo`at da bidat: advokati, diplomirani pravnici
ili lica od druga profesija i drugi istaknati stru~ni i nau~ni
rabotnici, vo zavisnost od vidot na sporot, koi zavr{ile obuka za medijatori
i gi ispolnuvaat uslovite od ~l. 11 na ovoj zakon.
Uslovite koi mora da gi ispolnuva medijatorot se utvrdeni vo
~l. 11 st. 1 od Zakonot. Spored st. 2 na istiot ~len, obukata za medijatori
ja organizira Ministerstvoto za pravda ili druga institucija
ovlastena od ministerot za pravda. Soglasno st. 3 na ovoj ~len, tro{-
ocite za obuka na medijatori gi snosi kandidatot koj ja posetuva obukata
za medijatori. Ministerot za pravda so podzakonski akt ja utvrduva
visinata na realno napravenite tro{oci za obuka na medijatori i
nadomestokot za rabotata na obu~uva~ite. Spored st. 4 na istiot ~len,
vo sporovi so stranski element, medijator mo`e da bide i stranski
dr`avjanin dokolku e ovlasten da vr{i medijacija vo mati~nata dr`ava.
Soglasno st. 5 na ovoj ~len, ministerot za pravda so podzakonski
akt go propi{uva na~inot i postapkata na sproveduvawe na obukata na
medijatori.
Navodite vo inicijativata deka so osporenite odredbi na ~l. 11
od Zakonot se doveduvala vo pra{awe samostojnosta i nezavisnosta na
Komorata na medijatori, so toa {to i se odzemalo ve}e steknatoto zakonsko
pravo da ja organizira obukata za medijatori, {to bilo sprotivno
na osnovnite ustavni na~ela, kako i op{to prifatenite normi na
me|unarodnoto pravo, {to vodelo i do povreda na principot za podelba
na vlasta, smetame deka se neosnovani. Ova od pri~ina {to spored
odredbite na Ustavot, Sobranieto na Republikata kako nositel na zakonodavnata
vlast, e ovlasteno so zakon da ureduva oblasti na op{testveniot
`ivot, vo koja smisla e ovlasteno i da gi uredi pra{awata za
vonsudsko re{avawe na sporovi so koristewe na institutot medijacija,
vo ramkite na {to, pravo e na zakonodavecot da gi uredi i pra{awata
koi se odnesuvaat na toa koi uslovi treba da gi ispolnuva madijatorot,
da predvidi zadol`itelnost na obuka za medijatori, da opredeli
koj }e ja organizira i sproveduva obukata za medijatori, poradi
{to smetame deka ne mo`e osnovano da se postavi pra{aweto za soglasnosta
na ~len 11 od Zakonot so ustavnite odredbi na koi se povikuva
podnositelot na inicijativata. Pritoa, dali zakonodavecot }e
se odlu~i obukata za medijatori da ja organizira i sproveduva Ministerstvoto
za pravda ili druga institucija ovlastena od ministerot za
pravda ili drug praven subjekt, kako na primer Komorata na medijatori,
e pra{awe na celishodnost za koja odlu~uva zakonodavecot, a ne e
pra{awe koe mo`e da se ocenuva od ustavno praven aspekt.
503

Aktuelnoto zakonskoto re{enie za toa obukata za medijatori
da ja sproveduva Ministerstvoto za pravda ili druga institucija
ovlastena od ministerot za pravda, namesto Komorata za medijatori, e
rezultat na izmenata na ~l. 11 od Zakonot, izvr{ena so Zakonot za
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za medijacija ("SV RM," br. 114/
2009 od 14. 09. 2009 godina), kako nesporno pravo na zakonodavecot, preku
izmeni i dopolnuvawa na zakonskata regulativa, da ureduva odredeni
pra{awa na na~in za koj smeta deka e celishoden, a Ustavniot sud
nema nadle`nost da vra}a vo va`nost izmeneti ili ukinati zakonski
odredbi. Ottuka, ne mo`at da se prifatat kako osnovani navodite vo
inicijativata deka vakvata izmena vo zakonskata regulativa vodela
kon povreda na principot na podelba na vlasta na zakonodavna, izvr{na
i sudska, odnosno sosema e nejasno od kade proizleguva tvrdeweto
vo inicijativata deka „odzemaweto na edna{ dadenite prava od strana
na izvr{nata vlast pretstavuva navleguvawe na istata direktno vo zakonodavnata
vlast.
Isto taka, ne mo`at da se prifatat kako osnovani nitu navodite
deka so navedenata izmena na Zakonot se odzemala samostojnosta i
nezavisnosta na Komorata. Spored odredbite na Zakonot, Komorata na
medijatori e organizacija na medijatorite koja ja unapreduva medijacijata
i go organizira raboteweto na medijatorite, koja ima svojstvo
na pravno lice, pri {to Zakonot gi utvrduva organite na Komorata,
vremetraeweto na mandatot na ~lenovite vo ovie organi i nivnite
nadle`nosti, taka {to faktot {to Komorata ne e pove}e ovlastena da
ja sproveduva obukata za medijatori, kako edna od nejzinite nadle`nosti
pred izmenata na Zakonot, ne mo`e da se prifati kako odzemawe
na nejzinata samostojnost i nezavisnost. Naprotiv, so navedenite zakonski
izmeni se dopolnuva nadle`nosta na Sobranieto na Komorata da
odlu~uva za visinata na ~lenarinata, na~inot na nejzinoto pla}awe i
koristewe (~l. 31 st. 1 al. 12), kako i nadle`nosta na Upravniot odbor
na Komorata da se gri`i za naplata na ~lenarinata i da upravuva i
odgovara za sredstvata i imotot na Komorata (~l. 32 st. 4 al. 4 i 5), koi
izmeni se tokmu vo nasoka na pogolema samostojnost i nezavisnost na
Komorata, a ne kako {to pogre{no se naveduva vo inicijativata, za
odzemawe na samostojnosta i nezavisnosta na Komorata. Propi{uvaweto
deka nadzor na rabotata na Komorata na medijatori koj se odnesuva
na odredbite od ovoj zakon, vr{i ministerot za pravda, pri{to
Zakonot go propi{uva na~inot na vr{ewe na vakviot nadzor (~l. 35),
smetame, isto taka, deka ne mo`e da se prifati kako naru{uvawe na
samostojnosta na Komorata na medijatori i navleguvawe na izvr{nata
vo zakonodavnata vlast, kako {to neosnovano se naveduva vo inicijativata,
pri {to treba da se napomene deka ne se davaat argumenti za vakvoto
tvrdewe. Isto taka, smetame deka podnositelot na inicijativata
sosema neosnovano uka`uva Ustavniot sud, pri razgleduvaweto na ova
sporno pra{awe, da ja ima predvid svojata Odluka U. br. 163/2008 so
504

koja e ukinat ~l. 5 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za advokatura ("SV RM," br. 106/2008), zatoa {to pri~inite za donesuvaweto
na navedenata odluka ne mo`at da se dovedat vo korelacija
so navodite vo inicijativata za navodnoto odzemawe na samostojnosta
na Komorata na medijatori.
Trgnuvaj}i od navedenoto, smetame deka ne mo`at da se prifatat
kako osnovani navodite vo inicijativata za nesoglasnosta na osporenite
~l. 11 st. 1 t. 1, 2 i 3, st. 2 i 5; ~l. 31 st. 1; ~l. 32; ~l. 33; ~l. 34-b
st. 2 i ~l. 35 od Zakonot so ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 51, ~l. 95 st. 3 i ~l. 96
od Ustavot.
2. Vo odnos na navodite vo inicijativata za neustavnosta na ~l.
11 st. 3 od Zakonot, vo delot: "Ministerot za pravda so podzakonski
akt ja utvrduva visinata na realno napravenite tro{oci za obuka na
medijatori i nadomestokot za rabotata na obu~uva~ite," smetame deka
treba da se ima predvid deka obukata za medijatori ja organizira i
sproveduva Ministerstvoto za pravda ili druga institucaija ovlastena
od ministerot za pravda, kako i deka sertifikatot za zavr{ena
obuka go izdava ili priznava Ministerstvoto za pravda. Toa zna~i
deka zakonodavecot go ovlastil ovoj organ na dr`avnata uprava da bide
odgovoren za sproveduvaweto na obukata za medijatori, vo koja smisla
go ovlastil i da gi opredeli tro{ocite za obuka na medijatorite i nadomestokot
za rabota na obu~uva~ite, no go obvrzal pritoa da se rakovodi
od visinata na realno napravenite tro{oci. Ottuka, smetame
deka realno napravenite tro{oci pretstavuvaat ramka spored koja ministerot
za pravda e dol`en da se rakovodi pri donesuvaweto na navedeniot
podzakonski akt, {to e vo soglasnost so opredelbata od ~l. 96
od Ustavot, spored koja organite na dr`avnata uprava rabotite od svojata
nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite na Ustavot
i zakonite i za svojata rabota se odgovorni na Vladata.
Trgnuvaj}i od navedenoto, smetame deka ne mo`e da se prifati
tvrdeweto vo inicijativata deka vo Zakonot ne postoele kriteriumi
za opredeluvaweto na visinata na tro{ocite za obuka i za nadomestok
na obu~uva~ite, poradi {to smetame deka ne mo`e osnovano da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na ~l. 11 st. 3 od Zakonot, vo delot:
"Ministerot za pravda so podzakonski akt ja utvrduva visinata na realno
napravenite tro{oci za obuka na medijatori i nadomestokot za
rabotata na obu~uva~ite" so ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 51 i ~l. 96 od Ustavot.
3. Vo odnos na navodite vo inicijativata deka so osporenata
odredba od ~l. 24 st. 5 od Zakonot, zakonodavecot ne gi po~ituval odlukite
na Ustavniot sud, i toa: Odlukata U. br. 117/2006 so koja e ukinat
~l. 24 st. 5 vo delot: "Tarifnikot go donesuva Komorata na medijatori,
po prethodno pribaveno pozitivno mislewe od ministerot za pravda"
od Zakonot za medijacija („SV RM," br. 60/2006) i Odlukata U. br. 34/
2007 so koja e ukinat ~l. 36 st. 4 od Zakonot za medijacija, koj glasel:
505

"Vo rok od eden mesec od formiraweto na Komorata na medijatori Komorata,
so soglasnost na ministerot za pravda, }e donese Tarifnik za
nagrada i nadomestok po koj medijatorite }e ja naplatuvaat svojata
nagrada za izvr{enite dejstvija," uka`uvame na slednoto:
Vidno od obrazlo`enijata na navedenite odluki na Ustavniot
sud, Sudot interveniral so ukinuva~ka odluka na ~l. 24 st. 5 od Zakonot
za medijacija (Odluka U. br. 117/2006) od pri~ina {to utvrdil deka
od celinata na Zakonot za medijacija ne proizleguva deka vo istiot se
sodr`ani op{ti kriteriumi i parametri za opredeluvawe na visinata
na tro{ocite za prezemenite dejstvija na medijatorot vo postapkata za
medijacija. Pri vakva sostojba, se doa|a do konstatacija deka so propi-
{uvaweto na Tarifnikot, od strana na Komorata na medijatori, a po
pribaveno mislewe na ministerot za pravda se utvrduvaat i kriteriumite
za opredeluvawe na visinata na nagradata i nadomestokot na
tro{ocite na medijatorot, {to soglasno Ustavot e nadvor od ingerenciite
na izvr{nata vlast. Ottuka, dadenoto ovlastuvawe so osporenata
zakonska odredba, zna~i navleguvawe na izvr{nata vo zakonodavnata
vlast so {to se povreduvaat temelnite vrednosti na Ustavot, poradi
{to osporenata odredba ne e vo soglasnost so navedenite odredbi od
Ustavot. So Odluka U. br. 34/2007, Ustavniot sud na Republika Makedonija,
go ukina ~l. 36 st. 4 od Zakonot za medijacija, zatoa {to osporenata
odredba go izmenila svojot karakter od preodna vo materijalna
odredba i postoi opasnost istata da poslu`i kako zakonski osnov za
donesuvawe na Tarifnik i pokraj sostojbata {to vo Zakonot ne se sodr`ani
op{ti kriteriumi i parametri za opredeluvawe na visinata
na tro{ocite za prezemenite dejstvija na medijatorot vo postapkata za
medijacija.
Po donesuvaweto na navedenite odluki na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, donesen e Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za medijacija ("SV RM," br. 114/09 od 14.09.2009 godina). So
ovoj zakon, ~l. 24 od Zakonot, so koj se ureduva pra{aweto za tro{oci
na postapkata za medijacija i nagrada na medijatorot, e dopolnet so
novi stavovi 5, 6, 7, 8, 9 i 10, so koi se utvrduva deka Tarifnikot za nagrada
i nadomestok na tro{oci na medijatorite go donesuva ministerot
za pravda po prethodno pribaveno mislewe od Komorata na medijatori,
no se utvrduva deka medijatorite za izvr{enite dejstvija napla}aat:
nagrada na medijatorot za izvr{ena medijacija i nadomestok na
tro{oci, kako i se utvrduva deka nagradata na medijatorot za izvr-
{enata medijacija se opredeluva spored: vlo`eniot trud i potro{enoto
vreme vo postapkata, soglasno so Tarifnikot za nagrada i nadomestok
na tro{oci na medijatorite; vidot na sporot i brojot na stranite.
Isto taka, se utvrduva deka nadomestokot na realnite tro{oci na medijatori
se opredeluva spored administrativno tehni~kite tro{oci
koi gi opfa}aat tro{ocite potrebni za zapo~nuvawe na postapkata i
nejzino sproveduvawe.
506

Od analizata na navedenata zakonska odredba proizleguva deka
so istata se utvrdeni kriteriumi i merila za opredeluvawe na nagradata
na medijatorite i za opredeluvawe na realnite tro{oci na medijatorite,
so {to zakonodavecot izvr{il usoglasuvawe na zakonskata
regulativa za medijacija soglasno uka`uvawata na Ustavniot sud iska-
`ani vo napred navedenite odluki, odnosno gi otstranil konstatiranite
nedostatoci vo zakonskata regulativa za otsustvo na op{ti kriteriumi
i parametri za opredeluvawe na visinata na tro{ocite za
prezemenite dejstvija na medijatorot vo postapkata za medijacija.
Imaj}i predvid deka Zakonot gi utvrdil merilata i kriteriumite
za opredeluvawe na nagradata i nadomestok na tro{ocite na medijatorite,
proizleguva deka ovlastuvaweto na ministerot za pravda
da donese tarifnik za nagrada i nadomestok na tro{ocite na medijatorite,
po prethodno pribaveno mislewe od Komorata na medijatorite
vsu{nost pretstavuva natamo{na operacionalizacija na odredbite od
Zakonot, vo funkcija na negova razrabotka vo dadenite zakonski ramki,
poradi {to ne mo`e da se prifati tvrdeweto vo inicijativata
deka zakonodavecot so osporeniot ~len 24 stav 5 od Zakonot, povtorno
ja vovel ukinatata zakonska odredba vo pravniot poredok, no vo ne{to
izmeneta forma, sprotivno na ~l. 112 st. 3 od Ustavot i deka so toa gi
povredil ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 51, ~l. 68 st. 2 i 3, ~l. 91 al. 1 i 5 i ~l.
96 od Ustavot.
4. Navodite vo inicijativata za neustavnosta na ~l. 27 od Zakonot
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za medijacija ("SV RM,"
br. 114/2009), koj kako samostoen ~len e sistematiziran na krajot od
ovoj zakon, poradi {to vo integralniot tekst na Zakonot e numeriran
kako posleden ~l. 38 koj spa|a vo glavata Preodni i zavr{ni odredbi,
smetame deka se neosnovani. Ova zatoa {to so ovoj ~len se utvrdeni rokovi
za ministerot za pravda, po vleguvaweto vo sila na Zakonot, da gi
donese podzakonskite akti za koi e ovlasten vo materijalnite odredbi
na Zakonot (Tarifnik za nagrada i nadomestok na tro{ocite na medijatorot
- ~l. 24 st. 5 i podzakonski akt so koj }e se propi{e na~inot i
postapkata na sproveduvawe na obukata na medijatori – ~l. 11 st. 5), za
koi ovlastuvawa postoi ustaven osnov, poradi {to ne mo`e da se
prifati kako osnovano tvrdeweto vo inicijativata deka so osporenata
odredba se povreduvale ~l. 8 st. 1 al. 3, 4, 7 i 11, ~l. 55, kako i ~lenovite
88, 89, 91, 95 i 96 od Ustavot.
5. Navodite vo inicijativata za nesoglasnost na osporenite
odredbi od Zakonot so drugi odredbi od istiot zakon, pretstavuvaat
barawe za ocena na me|usebna soglasnost na odredbi od ist zakon, za
{to, Ustavniot sud, soglasno nadle`nostite utvrdeni vo ~l. 110 od
Ustavot, ne e nadle`en.
Vrz osnova na navedenoto, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe.
507

2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na:
~l. 11 st. 1 t. 1, 2 i 3, st. 2, st. 3 i 5; ~l. 24 st. 5; ~l. 31 st. 1; ~l. 32; ~l. 33;
~l. 34-b st. 2 i ~l. 35 od Zakonot za medijacija ("SV RM,"br. 60/2006,
22/2007 i 114/2009) i ~l. 27 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na
Zakonot za medijacija ("SV RM," br. 114/2009).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 12 maj 2010 godina,
donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na:
~len 11 stav 1 to~ka 1, to~ka 2 i to~ka 3, stav 2, stav 3 i stav 5, ~len 24
stav 5, ~len 31 stav 1, ~len 32, ~len 33, ~len 34-b stav 2 i ~len 35 od
Zakonot za medijacija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 60/2006, 22/2007 i 114/2009) i ~len 27 od Zakonot za izmenuvawe i
dopolnuvawe na Zakonot za medijacija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 114/2009).
2. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese dve inicijativi za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na odredbate od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od
ova re{enie.
Spored prvopodnesenata inicijativata, so osporeniot ~len 11
stav 3 vo delot: "Ministerot za pravda so podzakonski akt ja utvrduva
visinata na realno napravenite tro{oci za obuka na medijatori i nadomestokot
za rabotata na obu~uva~ite," se davalo ovlastuvawe ministerot
za pravda so podzakonski akt da ja utvrduva visinata na realno
napravenite tro{oci za obuka na medijatori i nadomestokot za rabota
na obu~uva~ite, {to zna~elo navleguvawe na izvr{nata vo zakonodavnata
vlast so {to se povreduvale temelniote vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija od ~len 8 stav 1 alineite 3 i 4, ~len
51, ~len 95 stav 3 i ~len 96 od Ustavot.
So osporenata odredba od ~len 24 stav 5 od Zakonot, zakonodavecot
ne gi po~ituval odlukite na Ustavniot sud, i toa: Odlukata U.
br. 117/2006 so koja e ukinat ~len 24 stav 5 vo delot: "Tarifnikot go
donesuva Komorata na medijatori, po prethodno pribaveno pozitivno
mislewe od ministerot za pravda" od Zakonot za medijacija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 60/2006) i Odlukata U. br. 34/
2007 so koja e ukinat ~len 36 stav 4 od Zakonot za medijacija, koj glasel:
"Vo rok od eden mesec od formiraweto na Komorata na medijatori
Komorata, so soglasnost na ministerot za pravda, }e donese Tarifnik
508

za nagrada i nadomestok po koj medijatorite }e ja naplatuvaat svojata
nagrada za izvr{enite dejstvija."
Spored podnositelot na inicijativata, i pokraj navedenite
odluki, zakonodavecot so najnovite izmeni i dopolnuvawa na Zakonot
za medijacija povtorno ja vovel ukinatata odredba vo pravniot poredok
na Republika Makedonija, vo ne{to izmeneta forma, so {to ja povredil
odredbata na ~len 112 stav 3 od Ustavot, spored koja odlukite na
Ustavniot sud se kone~ni i izvr{ni.
Spored vtoropodnesenata inicijativa, osporeniot ~len 11 stav
1 to~kite 1, 2 i 3, stav 2, stav 3 i stav 5 bile sprotivni na ~len 8 stav 1
alineite 3, 4, 7 i 11, ~len 20, ~len 51, ~len 55, ~lenovite 88, 89, 91, 95 i
96 od Ustavot, kako i na ~len 2 stav 1 to~ka 5 i ~len 28 stavovite 1 i 2
od Zakonot za medijacija. Spored podnositelot, so navedenite zakonski
propisi za odzemawe na ingerenciite na Komorata na medijatorite
(KMRM) za organizirawe i sproveduvawe na obukata za novi medijatori,
{to dosega uspe{no go sproveduvala KMRM (kako {to toa bilo
ustalena praksa vo site pravni sistemi), se odzemalo ve}e steknatoto
zakonsko pravo, kako i se doveduvala vo pra{awe nejzinata samostojnost
i nezavisnost, {to bilo sprotivno na osnovnite ustavni na~ela,
kako i op{to prifatenite normi na me|unarodnoto pravo. Toa isto
taka doveduvalo i do povreda na principot za podelba na vlasta, odnosno
so odzemaweto na edna{ dadenite ovlastuvawa na Komorata (za
sproveduvawe na obuka za medijatori) od strana na ministerot za pravda,
pretstavuvalo navleguvawe na izvr{nata vo zakonodavnata vlast,
so {to se povreduvale temelnite osnovi na Ustavot.
So osporeniot ~len 24 stav 5 od Zakonot, se vr{elo odzemawe
od ministerot za pravda na ve}e steknatoto zakonsko pravo na Komorata
za donesuvawe Tarifnik za nagrada i nadomestok na tro{ocite na
medijatorite, {to bilo sprotivno na osnovnite ustavni na~ela, kako i
na op{to prifatenite normi na me|unarodnoto pravo. Toa isto taka
doveduvalo do povreda na principot na podelba na vlasta, odnosno zna-
~elo navleguvawe na izvr{nata vo zakonodavnata vlast. Za ova pra-
{awe Ustavniot sud ve}e se proiznel so svoite odluki U. br. 117/2006 i
U. br. 34/2007. Osporenata odredba bila sprotivna na ~len 8 stav 1 alineite
3, 4, 7 i 11, ~len 55, ~lenovite 88, 89, 91, 95 i 96 od Ustavot, kako i
na ~len 2 stav 1 to~ka 5 i ~len 29 od Zakonot za medijacija, kako i na
Preporakata P (99) 19 na Sovetot na Evropa
Osporenite odredbi od ~len 31 stav 1 alineja 12, ~len 32 stav 3,
stav 4 alineite 4 i 6 i ~len 33 stav 4 od Zakonot bile sprotivni na
~len 8 stav 1 alineite 3, 4, 7 i 11, ~len 55 od Ustavot, kako i na ~len 2
stav 1 to~ka 5, ~len 31 i ~len 32 od Zakonot za medijacija, na Preporakata
P (99) 19 na Sovetot na Evropa, kako i na ~lenovite 17 i 20 od
Statutot na KMRM. So osporenite odredbi se doveduvala vo pra{awe
nezavisnosta i samostojnosta na Komorata na medijatori kako poseben
praven subjekt. Ovie odredbi doveduvale i do povreda na principot na
509

podelba na vlasta, odnosno odzemaweto na edna{ dadenite prava od
strana na izvr{nata vlast pretstavuvalo navleguvawe na izvr{nata vo
zakonodavnata vlast, so {to se povreduvale temelnite vrednosti na
Ustavot. Se uka`uva deka za sli~ni pra{awa Ustavniot sud dosega se
proiznel dvapati, i toa so odlukite U. br. 117/2006 i U. br. 34/2007.
^lenot 34-b stav 2 od Zakonot bil sprotiven na ~len 8 stav 1
alineite 3, 4, 7 i 11 i na ~len 20 od Ustavot, kako i na ~len 2 stav 1
to~ka 5, ~len 28 stav 1 i stav 2 i ~len 31 stav 2 od Zakonot za medijacija.
So osporenite odredbi se doveduvala vo pra{awe nezavisnosta
i samostojnosta na Komorata na medijatori kako poseben praven subjekt.
Ovie odredbi doveduvale i do povreda na principot na podelba na
vlasta, odnosno odzemaweto na edna{ dadenite prava od strana na izvr{nata
vlast pretstavuvalo navleguvawe na izvr{nata vo zakonodavnata
vlast, so {to se povreduvale temelnite vrednosti na Ustavot.
Povtorno se uka`uva deka za sli~ni pra{awa Ustavniot sud dosega se
proiznel dvapati, i toa so odlukite U. br. 117/2006 i U. br. 34/2007,
kako i se uka`uva na Odlukata na Ustavniot sud, U. br. 163/2008,
donesena na 16. 09. 2009 godina.
^lenot 35 od Zakonot bil sprotiven na ~len 8 stav 1 alineite 3,
4, 7 i 11, ~len 20, ~len 61 stav 1, ~len 68 stav 1 to~ka 2 i to~ka 17, ~len
75, i ~lenovite 88, 89, 91, 95 i 96 od Ustavot, kako i na ~len 1 stav 1,
~len 2 stav 1 to~ka 5, ~len 5 i ~len 5-a, ~len 29 stav 1 i ~len 34 od Zakonot
za medijacija, kako i na Preporakata P (99) 19 na Sovetot na
Evropa. So osporenite odredbi se doveduvala vo pra{awe nezavisnosta
i samostojnosta na Komorata na medijatori kako poseben praven subjekt.
Ovie odredbi doveduvale i do povreda na principot na podelba
na vlasta, odnosno odzemaweto na edna{ dadenite prava od strana na
izvr{nata vlast pretstavuvalo navleguvawe na izvr{nata vo zakonodavnata
vlast, so {to se povreduvale temelnite vrednosti na Ustavot.
Povtorno se uka`uva deka za sli~ni pra{awa Ustavniot sud dosega se
proiznel dvapati, i toa so odlukite U. br. 117/2006 i U. br. 34/2007,
kako i se uka`uva na Odlukata U. br. 163/2008 donesena na 16. 09. 2009
godina.
Od istite pri~ini, podnositelot na inicijativata bara ocena
na ustavnosta i na ~len 27 od Zakonot za izmeni i dopolnuvawa na Zakonot
za medijacija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, br. 114/
2009), koj e numeriran kako posleden ~len 38 vo integralniot tekst na
Zakonot.
Na krajot, se predlaga Ustavniot sud da donese re{enie za zapirawe
od izvr{uvawe na poedine~nite akti i dejstvija doneseni, odnosno
prezemeni vrz osnova na osporenite zakonski odredbi, bidej}i so
nivno izvr{uvawe bi mo`ele da nastanat te{ko otstranlivi posledici.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 11 stav 1 to~kite
1, 2 i 3 od Zakonot za medijacija, medijatorot mora da gi ispolnuva
510

slednive uslovi: 1) da ima steknato univerzitetska diploma za zavr-
{eno visoko obrazovanie VII/I ili steknati 300 krediti spored Evropskiot
kredit transfer sistem (EKTS) vo Republika Makedonija ili
nostrificirana diploma vo stranstvo so steknati 300 krediti, 2) da
ima najmalku pet godini rabotno iskustvo po diplomiraweto i 3) da
ima sertifikat izdaden ili priznat od Ministerstvoto za pravda za
zavr{ena obuka spored Programata za obuka na medijatori. Spored
stav 2 na istiot ~len, obukata za medijatori ja organizira Ministerstvoto
za pravda ili druga institucija ovlastena od ministerot za pravda,
najmalku dva pati vo tekot na edna kalendarska godina. Soglasno
stav 3 na ovoj ~len, tro{ocite za obuka na medijatori gi snosi kandidatot
koj ja posetuva obukata za medijatori. Ministerot za pravda so
podzakonski akt ja utvrduva visinata na realno napravenite tro{oci
za obuka na medijatori i nadomestokot za rabotata na obu~uva~ite.
Soglasno stav 5 na istiot ~len, ministerot za pravda so podzakonski
akt go propi{uva na~inot i postapkata na sproveduvawe na obukata na
medijatori.
Spored ~len 24 stav 5 od Zakonot, tarifnikot za nagrada i nadomestok
na tro{oci na medijatorite go donesuva ministerot za pravda
po prethodno pribaveno mislewe od Komorata na medijatori.
Soglasno ~len 31 stav 1 od Zakonot, Sobranieto na Komorata gi
vr{i slednite raboti: go donesuva Statutot na Komorata, ja donesuva
Programata za rabota na Komorata, vr{i upis i bri{ewe vo Imenikot
na medijatorite, go donesuva Eti~kiot kodeks, rasprava za pra{awa
neposredno povrzani so celite i zada~ite na zdru`uvaweto vo Komorata,
usvojuva izve{taj za rabotata na Komorata, go izbira pretsedatelot
na Komorata, gi izbira ~lenovite na Upravniot odbor, gi izbira
~lenovite na Nadzorniot odbor, go donesuva Delovnikot za rabota,
se gri`i i e odgovorno za celesoobrazno koristewe na sredstvata so
koi upravuva Komorata, odnosno nejzinite ~lenovi, odlu~uva za visinata
na ~lenarinata, na~inot na nejzinoto pla}awe i koristewe i
vr{i drugi raboti utvrdeni so zakon i Statutot.
Spored ~len 32 stav 1 od Zakonot, Upravniot odbor na Komorata
e izvr{en organ na Sobranieto. Spored stav 2 na ovoj ~len, brojot
na ~lenovite na Upravniot odbor se ureduvaat so Statutot na Komorata,
a na~inot na rabota na Upravniot odbor na Komorata so Delovnikot
za rabota na Upravniot odbor. Soglasno stav 3 na istiot ~len, mandatot
na ~lenovite na Upravniot odbor trae dve godini so mo`nost za
u{te eden izbor. Spored stav 4 na ovoj ~len, Upravniot odbor: gi podgotvuva
sednicite na Sobranieto na Komorata, utvrduva predlog na
Statutot, ja sproveduva politikata, zaklu~ocite i odlukite doneseni
od Sobranieto na Komorata, se gri`i za naplata na ~lenarinata, upravuva
i odgovara za sredstvata i imotot na Komorata, sostavuva predlog
na periodi~na i godi{na presmetka, donesuva Pravilnik za disciplinska
odgovornost na medijatorot, koj se objavuva vo "Slu`ben vesnik
511

na Republika Makedonija“, Kodeks za eti~ko odnesuvawe na medijatorot
i drugi akti na Komorata, po prethodna soglasnost na ministerot
za pravda i odlu~uva za drugi pra{awa koi se vo negova nadle`nost soglasno
so zakon ili so statut.
Soglasno ~len 33 stav 1 od Zakonot, Komorata na medijatori ja
pretstavuva i zastapuva pretsedatelot na Komorata. Pretsedatelot na
Komorata po funkcija e pretsedatel na Upravniot odbor na Komorata.
Spored stav 2 na istiot ~len, vo negovo otsustvo, po negovo ovlastuvawe
ili so odluka na Upravniot odbor, Komorata mo`e da ja zastapuva i
~len na Upravniot odbor. Soglasno stav 3 na ovoj ~len, pretsedatelot
na Komorata gi potpi{uva odlukata na Sobranieto i na Upravniot
odbor, a spored stav 4 na istiot ~len, pretsedatelot na Komorata go
izbira Sobranieto so mandat od dve godini, so mo`nost za povtoren
izbor.
Spored ~len 34-b stav 2 od Zakonot, se smeta deka upisot vo
Imenikot na medijatori e izvr{en na denot koga medijatorot koj gi
ispolnuva uslovite predvideni so ovoj zakon }e dostavi prijava za upis
vo Komorata.
Soglasno ~len 35 od Zakonot, nadzor na rabotata na Komorata
na medijatori koj se odnesuva na sproveduvaweto na odredbite od ovoj
zakon, vr{i ministerot za pravda (stav 1). Za vr{ewe na nadzorot ministerot
za pravda formira komisija sostavena od pretstavnici na
Ministerstvoto za pravda. Pri vr{eweto na nadzorot od strana na ministerot
za pravda mora da bide prisuten pretsedatelot na Komorata
ili lice ovlasteno od nego (stav 2). Pretsedatelot na Komorata e dol-
`en na ministerot za pravda ili liceto ovlasteno od nego, da mu ovozmo`i
pristap do site prostorii i uvid vo evidencijata za medijacija.
Poradi spre~enost na pretsedatelot na Komorata, po negovo ovlastuvawe
mo`e da go zamenuva ~len na Upravniot odbor (stav 3). Za sprovedeniot
nadzor se pravi izve{taj i se uka`uva za konstatiranite eventualni
nedostatoci i nivno otstranuvawe (stav 4). Eden primerok od
izve{tajot za sprovedeniot nadzor, zadol`itelno se dostavuva do Komorata
na medijatori (stav 5).
Spored ~len 27 stav 1 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za medijacija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 114/2009), Tarifnikot za nagrada i nadomestok na tro{ocite na medijatorot,
ministerot za pravda }e go donese vo rok od 45 dena od denot
na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon. Soglasno stav 2 na istiot ~len,
podzakonskiot akt od ~len 7 stav 5 na ovoj zakon ministerot za pravda
}e go donese vo rok od 45 dena od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj
zakon.
4. Soglasno ~len 8 stav 1 alineite 3, 4, 7 i 11 od Ustavot, vladeeweto
na pravoto, podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na
i sudska, slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto i po~ituva-
512

weto na op{to prifatenite normi na me|unarodnoto pravo, se temelni
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~len 20 stavovite 1 i 2 od Ustavot, na gra|anite im se
garantira slobodata na zdru`uvawe zaradi ostvaruvawe i za{tita na
nivnite politi~ki, ekonomski, socijalni, kulturni i drugi prava i
uveruvawa. Gra|anite mo`at slobodno da osnovaat zdru`enija na gra|ani
i politi~ki partii, da pristapuvaat kon niv i od niv da istapuvaat.
Spored ~len 51 stav 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon.
Soglasno ~len 55 stav 1 od Ustavot, se garantira slobodata na
pazarot i pretpriemni{tvoto. Spored stav 2 na ovoj ~len, Republikata
obezbeduva ednakva pravna polo`ba na site subjekti na pazarot.
Republikata prezema merki protiv monopolskata polo`ba i monopolskoto
odnesuvawe na pazarot.
Spored ~len 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava rabotite
od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite
na Ustavot i zakonite i za svojata rabota se odgovorni na Vladata.
Na~elata na medijacijata, kako alternativen na~in na re{avawe
na sporovi, poimot za medijator, postapkata za medijacija i organizacijata
na medijatorite, se ureduvaat so Zakonot za medijacija (~len 1
stav 1).
Spored ~len 2 na ovoj zakon, so koj se opredeluva zna~eweto na
izrazite upotrebeni vo ovoj zakon, (medijacija” e na~in na re{avawe
na sporovi vo koj stranite sporniot odnos nastojuvaat da go re{at na
miren na~in so pomo{ na eden ili pove}e medijatori, koi na stranite
im pomagaat da postignat zaedni~ko prifatlivo re{enie; "medijator"
e fizi~ko lice koe ja sproveduva postapkata za medijacija soglasno so
na~elata za medijacija; „postapka za medijacija“ e poseben vid na postapka
koja po svojot karakter e dobrovolna, efikasna, brza i eftina;
"strana vo postapka za medijacija" e fizi~ko ili pravno lice koe u~estvuva
vo medijacijata i ~ija soglasnost e potrebna za re{avawe na
sporot i "Komora na medijatori" e organizacija na medijatorite koja
ja unapreduva medijacijata i go organizira raboteweto na medijatorite.
Soglasno ~len 3 od istiot zakon, stranite vo sporot dobrovolno
ja poveduvaat i u~estvuvaat vo postapkata za medijacija i vo sekoe
vreme mo`at da se otka`at od istata. Otka`uvaweto na stranite od
medijacijata ne vlijae vrz nivnoto pravo sporot da go re{at vo sudska
ili druga postapka.
Spored ~len 10 stavovite 1 i 2 od Zakonot, medijator e delovno
sposobno fizi~ko lice koe im pomaga na stranite da postignat spogodba,
bez pravo da nametne re{enie na sporot, vo soglasnost so na~elata
na medijacijata. Medijatori mo`at da bidat: advokati, diplomirani
513

pravnici ili lica od druga profesija i drugi istaknati stru~ni i nau~ni
rabotnici, vo zavisnost od vidot na sporot, koi zavr{ile obuka
za medijatori i gi ispolnuvaat uslovite od ~lenot 11 na ovoj zakon.
Uslovite koi mora da gi ispolnuva medijatorot se utvrdeni vo
~len 11 stav 1 od Zakonot. Spored stavot 2 na istiot ~len, obukata za
medijatori ja organizira Ministerstvoto za pravda ili druga institucija
ovlastena od ministerot za pravda. Soglasno stavot 3 na ovoj ~len,
tro{ocite za obuka na medijatori gi snosi kandidatot koj ja posetuva
obukata za medijatori. Ministerot za pravda so podzakonski akt ja utvrduva
visinata na realno napravenite tro{oci za obuka na medijatori
i nadomestokot za rabotata na obu~uva~ite. Spored stav 4 na istiot
~len, vo sporovi so stranski element, medijator mo`e da bide i stranski
dr`avjanin dokolku e ovlasten da vr{i medijacija vo mati~nata
dr`ava. Soglasno stavot 5 na ovoj ~len, ministerot za pravda so podzakonski
akt go propi{uva na~inot i postapkata na sproveduvawe na
obukata na medijatori.
Navodite vo inicijativata deka so osporenite odredbi na ~len
11 od Zakonot se doveduvala vo pra{awe samostojnosta i nezavisnosta
na Komorata na medijatori, so toa {to i se odzemalo ve}e steknatoto
zakonsko pravo da ja organizira obukata za medijatori, {to bilo sprotivno
na osnovnite ustavni na~ela, kako i op{to prifatenite normi
na me|unarodnoto pravo, {to vodelo i do povreda na principot za podelba
na vlasta, Sudot gi oceni kako neosnovani. Ova od pri~ina {to
spored odredbite na Ustavot, Sobranieto na Republikata kako nositel
na zakonodavnata vlast, e ovlasteno so zakon da ureduva oblasti na
op{testveniot `ivot, vo koja smisla e ovlasteno i da gi uredi pra-
{awata za vonsudsko re{avawe na sporovi so koristewe na institutot
medijacija, vo ramkite na {to, pravo e na zakonodavecot da gi uredi i
pra{awata koi se odnesuvaat na toa koi uslovi treba da gi ispolnuva
madijatorot, da predvidi zadol`itelnost na obuka za medijatori, da
opredeli koj }e ja organizira i sproveduva obukata za medijatori,
poradi {to Sudot oceni deka ne mo`e osnovano da se postavi pra-
{aweto za soglasnosta na ~len 11 od Zakonot so ustavnite odredbi na
koi se povikuva podnositelot na inicijativata. Pritoa, dali zakonodavecot
}e se odlu~i obukata za medijatori da ja organizira i sproveduva
Ministerstvoto za pravda ili druga institucija ovlastena od
ministerot za pravda ili drug praven subjekt, kako na primer Komorata
na medijatori, e pra{awe na celishodnost za koja odlu~uva zakonodavecot,
a ne e pra{awe koe mo`e da se ocenuva od ustavno praven
aspekt.
Aktuelnoto zakonsko re{enie za toa obukata za medijatori da
ja sproveduva Ministerstvoto za pravda ili druga institucija ovlastena
od ministerot za pravda, namesto Komorata za medijatori, e rezultat
na izmenata na ~lenot 11 od Zakonot, izvr{ena so Zakonot za
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za medijacija ("Slu`ben vesnik
514

na Republika Makedonija, br. 114/09 od 14. 09. 2009 godina), kako nesporno
pravo na zakonodavecot, preku izmeni i dopolnuvawa na zakonskata
regulativa, da ureduva odredeni pra{awa na na~in za koj smeta
deka e celishoden, a Ustavniot sud nema nadle`nost da vra}a vo va-
`nost izmeneti ili ukinati zakonski odredbi. Ottuka, ne mo`at da se
prifatat kako osnovani navodite vo inicijativata deka vakvata izmena
vo zakonskata regulativa vodela kon povreda na principot na podelba
na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska, odnosno sosema e nejasno
od kade proizleguva tvrdeweto vo inicijativata deka "odzemaweto
na edna{ dadenite prava od strana na izvr{nata vlast pretstavuva
navleguvawe na istata direktno vo zakonodavnata vlast.“"
Isto taka, Sudot oceni deka ne mo`at da se prifatat kako
osnovani nitu navodite deka so navedenata izmena na Zakonot se odzemala
samostojnosta i nezavisnosta na Komorata. Spored odredbite na
Zakonot, Komorata na medijatori e organizacija na medijatorite koja
ja unapreduva medijacijata i go organizira raboteweto na medijatorite,
koja ima svojstvo na pravno lice, pri {to Zakonot gi utvrduva
organite na Komorata, vremetraeweto na mandatot na ~lenovite vo
ovie organi i nivnite nadle`nosti, taka {to faktot {to Komorata ne
e pove}e ovlastena da ja sproveduva obukata za medijatori, kako edna od
nejzinite nadle`nosti pred izmenata na Zakonot, ne mo`e da se prifati
kako odzemawe na nejzinata samostojnost i nezavisnost. Naprotiv,
so navedenite zakonski izmeni se dopolnuva nadle`nosta na Sobranieto
na Komorata da odlu~uva za visinata na ~lenarinata, na~inot
na nejzinoto pla}awe i koristewe (~len 31 stav 1 alineja 12), kako
i nadle`nosta na Upravniot odbor na Komorata da se gri`i za naplata
na ~lenarinata i da upravuva i odgovara za sredstvata i imotot na Komorata
(~len 32 stav 4 alinei 4 i 5), koi izmeni se tokmu vo nasoka na
pogolema samostojnost i nezavisnost na Komorata, a ne kako {to pogre{no
se naveduva vo inicijativata, za odzemawe na samostojnosta i
nezavisnosta na Komorata. Propi{uvaweto deka nadzor na rabotata na
Komorata na medijatori koj se odnesuva na odredbite od ovoj zakon,
vr{i ministerot za pravda, pri {to Zakonot go propi{uva na~inot na
vr{ewe na vakviot nadzor (~len 35), Spored Sudot, isto taka, ne mo`e
da se prifati kako naru{uvawe na samostojnosta na Komorata na medijatori
i navleguvawe na izvr{nata vo zakonodavnata vlast, kako {to
neosnovano se naveduva vo inicijativata, bez da se dadat argumenti za
vakvoto tvrdewe. Isto taka, spored Sudot, podnositelot na inicijativata
sosema neosnovano uka`uva deka Ustavniot sud, pri razgleduvaweto
na ova sporno pra{awe, treba da ja ima predvid svojata Odluka
U. br. 163/ 2008 so koja e ukinat ~len 5 od Zakonot za izmenuvawe i
dopolnuvawe na Zakonot za advokatura ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 106/2008), zatoa {to pri~inite za donesuvaweto na
navedenata odluka ne mo`at da se dovedat vo korelacija so navodite vo
515

inicijativata za navodnoto odzemawe na samostojnosta na Komorata na
medijatori.
Trgnuvaj}i od navedenoto, pred Sudot ne se postavi pra{aweto
za soglasnosta na osporenite ~len 11 stav 1 to~ka 1, to~ka 2 i to~ka 3,
stav 2 i stav 5, ~len 31 stav 1, ~len 32, ~len 33, ~len 34-b stav 2 i ~len
35 od Zakonot so ~len 8 stav 1 alineite 3 i 4, ~len 51, ~len 95 stav 3 i
~len 96 od Ustavot.
Vo odnos na navodite vo inicijativata za neustavnosta na ~len
11 stav 3 od Zakonot, vo delot: "Ministerot za pravda so podzakonski
akt ja utvrduva visinata na realno napravenite tro{oci za obuka na
medijatori i nadomestokot za rabotata na obu~uva~ite“, Sudot ima{e
predvid deka obukata za medijatori ja organizira i sproveduva Ministerstvoto
za pravda ili druga institucaija ovlastena od ministerot za
pravda, kako i deka sertifikatot za zavr{ena obuka go izdava ili priznava
Ministerstvoto za pravda. Toa zna~i deka zakonodavecot go
ovlastil ovoj organ na dr`avnata uprava da bide odgovoren za sproveduvaweto
na obukata za medijatori, vo koja smisla go ovlastil i da
gi opredeli tro{ocite za obuka na medijatorite i nadomestokot za rabota
na obu~uva~ite, no go obvrzal pritoa da se rakovodi od visinata
na realno napravenite tro{oci. Ottuka, spored Sudot, realno napravenite
tro{oci pretstavuvaat ramka spored koja ministerot za pravda
e dol`en da se rakovodi pri donesuvaweto na navedeniot podzakonski
akt, {to e vo soglasnost so opredelbata od ~len 96 od Ustavot, spored
koja organite na dr`avnata uprava rabotite od svojata nadle`nost gi
vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite i za
svojata rabota se odgovorni na Vladata.
Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot ne go prifati tvrdeweto vo
inicijativata deka vo Zakonot ne postoele kriteriumi za opredeluvaweto
na visinata na tro{ocite za obuka i za nadomestok na obu~uva~ite,
poradi {to ne go postavi pra{aweto za soglasnosta na ~len 11
stav 3 od Zakonot, vo delot: "Ministerot za pravda so podzakonski akt
ja utvrduva visinata na realno napravenite tro{oci za obuka na medijatori
i nadomestokot za rabotata na obu~uva~ite" so ~len 8 stav 1
alineite 3 i 4, ~len 51 i ~len 96 od Ustavot.
Vo odnos na navodite vo inicijativata deka so osporenata odredba
od ~len 24 stav 5 od Zakonot, zakonodavecot ne gi po~ituval
odlukite na Ustavniot sud, i toa: Odlukata U.br. 117/2006 so koja e ukinat
~len 24 stav 5 vo delot: 'Tarifnikot go donesuva Komorata na
medijatori, po prethodno pribaveno pozitivno mislewe od ministerot
za pravda," od Zakonot za medijacija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 60/2006) i Odlukata U. br. 34/2007 so koja e ukinat
~len 36 stav 4 od Zakonot za medijacija, koj glasel: "Vo rok od eden mesec
od formiraweto na Komorata na medijatori Komorata, so soglasnost
na ministerot za pravda, }e donese Tarifnik za nagrada i nadomestok
po koj medijatorite }e ja naplatuvaat svojata nagrada za izvr{e-
516

nite dejstvija“, Sudot go ima{e predvid obrazlo`enieto na navedenite
odluki na Ustavniot sud, spored koe Sudot interveniral so ukinuva~ka
odluka na ~lenot 24 stav 5 od Zakonot za medijacija (Odluka U.
br. 117/2006) od pri~ina {to utvrdil deka od celinata na Zakonot za
medijacija ne proizleguva deka vo istiot se sodr`ani op{ti
kriteriumi i parametri za opredeluvawe na visinata na tro{ocite za
prezemenite dejstvija na medijatorot vo postapkata za medijacija. Pri
vakva sostojba, se doa|a do konstatacija deka so propi{uvaweto na
Tarifnikot, od strana na Komorata na medijatori, a po pribaveno mislewe
na ministerot za pravda se utvrduvaat i kriteriumite za opredeluvawe
na visinata na nagradata i nadomestokot na tro{ocite na
medijatorot, {to soglasno Ustavot e nadvor od ingerenciite na izvr{nata
vlast. Ottuka, dadenoto ovlastuvawe so osporenata zakonska
odredba, zna~i navleguvawe na izvr{nata vo zakonodavnata vlast so
{to se povreduvaat temelnite vrednosti na Ustavot, poradi {to
osporenata odredba ne e vo soglasnost so navedenite odredbi od Ustavot.
So Odluka U. br. 34/2007, Ustavniot sud na Republika Makedonija,
go ukina ~lenot 36 stav 4 od Zakonot za medijacija, zatoa {to osporenata
odredba go izmenila svojot karakter od preodna vo materijalna
odredba i postoi opasnost istata da poslu`i kako zakonski osnov za
donesuvawe na Tarifnik i pokraj sostojbata {to vo Zakonot ne se
sodr`ani op{ti kriteriumi i parametri za opredeluvawe na visinata
na tro{ocite za prezemenite dejstvija na medijatorot vo postapkata za
medijacija.
Po donesuvaweto na navedenite odluki na Ustavniot sud na
Republika Makedonija, donesen e Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za medijacija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija
br. 114/2009 od 14. 09. 2009 godina). So ovoj zakon, ~lenot 24 od Zakonot,
so koj se ureduva pra{aweto za tro{oci na postapkata za medijacija i
nagrada na medijatorot, e dopolnet so novi stavovi 5, 6, 7, 8, 9 i 10, so
koi se utvrduva deka Tarifnikot za nagrada i nadomestok na tro{oci
na medijatorite go donesuva ministerot za pravda po prethodno pribaveno
mislewe od Komorata na medijatori, no se utvrduva deka medijatorite
za izvr{enite dejstvija napla}aat: nagrada na medijatorot za
izvr{ena medijacija i nadomestok na tro{oci, kako i se utvrduva deka
nagradata na medijatorot za izvr{enata medijacija se opredeluva spored:
vlo`eniot trud i potro{enoto vreme vo postapkata, soglasno so
Tarifnikot za nagrada i nadomestok na tro{oci na medijatorite; vidot
na sporot i brojot na stranite. Isto taka, se utvrduva deka nadomestokot
na realnite tro{oci na medijatori se opredeluva spored administrativno
tehni~kite tro{oci koi gi opfa}aat tro{ocite potrebni
za zapo~nuvawe na postapkata i nejzino sproveduvawe.
Od analizata na navedenata zakonska odredba proizleguva deka
so istata se utvrdeni kriteriumi i merila za opredeluvawe na
nagradata na medijatorite i za opredeluvawe na realnite tro{oci na
517

medijatorite, so {to zakonodavecot izvr{il usoglasuvawe na zakonskata
regulativa za medijacija soglasno uka`uvawata na Ustavniot sud
iska`ani vo napred navedenite odluki, odnosno gi otstranil konstatiranite
nedostatoci vo zakonskata regulativa za otsustvo na op{ti
kriteriumi i parametri za opredeluvawe na visinata na tro{ocite za
prezemenite dejstvija na medijatorot vo postapkata za medijacija. Pritoa,
pravo e na zakonodavecot da odlu~i komu }e go prenese javnoto
ovlastuvawe za donesuvawe konkreten tarifnik za opredeluvawe na
nagradata i nadomestok na tro{ocite na medijatorite (na ministerot
za pravda, na Komorata na medijatori ili na drug praven subjekt), pri
{to uslov e tarifnikot da bide opredelen vo zakonski utvrdenite
ramki.
Trgnuvaj}i od faktot deka Zakonot gi utvrdil merilata i kriteriumite
za opredeluvawe na nagradata i nadomestok na tro{ocite
na medijatorite, pri {to opredelil javnoto ovlastuvawe za donesuvawe
na tarifnik da go prenese na ministerot za pravda po prethodno
pribaveno mislewe od Komorata na medijatorite, Sudot ne go prifati
tvrdeweto vo inicijativata deka zakonodavecot so osporeniot ~len 24
stav 5 od Zakonot, povtorno ja vovel ukinatata zakonska odredba vo
pravniot poredok, no vo ne{to izmeneta forma, sprotivno na ~len 112
stav 3 od Ustavot, poradi {to ne go postavi pra{aweto za soglasnosta
na ovaa odredba so ~len 8 stav 1 alineite 3 i 4, ~len 51, ~len 68 stavovite
2 i 3, ~len 91 alineite 1 i 5 i ~len 96 od Ustavot.
Navodite vo inicijativata za neustavnosta na ~len 27 od Zakonot
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za medijacija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 114/2009 godina), koj kako samostoen
~len e sistematiziran na krajot od ovoj zakon, vo glavata Preodni
i zavr{ni odredbi, Sudot gi oceni kako neosnovani. Ova zatoa
{to so ovoj ~len se utvrdeni rokovi za ministerot za pravda, po vleguvaweto
vo sila na Zakonot, da gi donese podzakonskite akti za koi e
ovlasten vo materijalnite odredbi na Zakonot (Tarifnik za nagrada i
nadomestok na tro{ocite na medijatorot- ~len 24 stav 5 i podzakonski
akt so koj }e se propi{e na~inot i postapkata na sproveduvawe na obukata
na medijatori - ~len 11 stav 5), za koi ovlastuvawa postoi ustaven
osnov, poradi {to Sudot ne go postavi pra{aweto za soglasnosta na
osporenata odredba so ~len 8 stav 1 alineite 3, 4, 7 i 11, ~len 55, kako i
~lenovite 88, 89, 91, 95 i 96 od Ustavot.
5. Navodite vo inicijativata za nesoglasnost na osporenite
odredbi od Zakonot so drugi odredbi od istiot zakon, pretstavuvaat
barawe za ocena na me|usebna soglasnost na odredbi od ist zakon, za
{to, Ustavniot sud, soglasno nadle`nostite utvrdeni vo ~len 110 od
Ustavot, ne e nadle`en.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
518

7. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot, d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: dr Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov, a vo odnos na ~lenovite 11 stav 1 to~ka 3, stav 2 i 3 so mnozinstvo
glasovi.
519

520

37. U. br. 53/2010 (26. 05. 2010)
Osporen akt
Na~elen praven stav na Vrhovniot sud na Republika Makedonija,
br. 0201 br. 2218/09 od 24. 12. 2009 godina
Navodi vo inicijativata
Spored Dobrila Krsteva, kako podnositel na inicijativata, so
osporeniot na~elen stav na Vrhovniot sud na Republika Makedonija,
spored koj ovoj sud e nadle`en da postapuva po `albite izjaveni protiv
presudite na Upravniot sud doneseni po stapuvaweto vo sila na
Odlukata na Ustavniot sud so koja e ukinat del od ~l. 39 st. 2 od Zakonot
za upravnite sporovi, a soglasno ~l. 337-367 od ZPP, povtorno se
uskratuvalo pravoto na `alba na onie lica koi se steknale so pravo na
`alba na denot koga odlukata na Ustavniot sud na Republika Makedonija
stapila na sila, nezavisno {to odlukata na Upravniot sud bila
donesena prethodno. Spored podnositelot na inicijativata, intencijata
na Ustavniot sud vsu{nost i bila da se dade pravo na `alba vo odnos
na site odluki na Upravniot sud, {to zna~elo deka ova pravo go imaat
onie lica koi svojata odluka od Upravniot sud ja dobile posle donesuvaweto
na Odlukata na Ustavniot sud i vo zakonskiot rok od 15 dena
podnele `alba do Vrhovniot sud na Republika Makedonija. Vakviot
na~elen stav bil sprotiven na Odlukata na Ustavniot sud, zatoa {to
odlukite koi strankite gi dobile po vleguvaweto vo sila na odlukata
na Ustavniot sud, podle`at na ovaa odluka i strankite se steknale so
pravo na `alba, koe Vrhovniot sud na Republika Makedonija im go
odzemal so osporeniot na~elen stav. Poradi navedenoto, se bara Ustavniot
sud da ja oceni ustavnosta na osporeniot na~elen stav na
Vrhovniot sud na Republika Makedonija.
Spored navodite vo inicijativata na podnositelot \or|i Toleski,
Vrhovniot sud na Republika Makedonija nemalo potreba da intervenira
vo pravniot sistem na dr`avata so donesuvawe na osporeniot
na~elen praven stav, zatoa {to istiot bil samo povtoruvawe ili potvrduvawe
na Odlukata na Ustavniot sud.
Od druga strana, doneseniot Na~elen praven stav pravel samo
zabuna (zbrka) vo primenata na Zakonot za upravnite sporovi, zatoa
{to bilo sporno po koi izjaveni `albi treba da postapuva Vrhovniot
sud. Imeno, vo praksa imalo situacii koga protiv presuda donesena od
521

Upravniot sud pred stapuvawe vo sila na Odlukata na Ustavniot sud,
bila izjavena `alba pred stapuvaweto vo sila na Odlukata na Ustavniot
sud, no i koga `alba bila izjavena po stapuvaweto vo sila na
Odlukata na Ustavniot sud. Spored osporeniot na~elen praven stav,
Vrhovniot sud ne trebalo da gi zeme vo rabota vakvite `albi, zatoa
{to zazel stav deka po site odluki {to gi donel Upravniot sud pred
stapuvaweto vo sila na odlukata na Ustavniot sud, po koi }e bide izjavena
`alba, Vrhovniot sud ne trebalo da postapuva. Vakvoto tolkuvawe,
spored podnositelot na inicijativata, pretstavuvalo direktna
povreda na na~eloto predvideno vo Amandmanot XXI od Ustavot, spored
koe so Ustavot se garantira pravo na `alba protiv odluki doneseni
vo postapka vo prv stepen. So primenata na osporeniot na~elen
praven stav pove}e od o~igledno bilo deka site onie koi podnele `albi
protiv donesenite odluki na Upravniot sud, pred stapuvaweto vo
sila na Odlukata na Ustavniot sud, }e bile dovedeni vo neramnopravna
polo`ba vo odnos na onie koi izjavile `albi na takvite odluki po stapuvaweto
vo sila na Odlukata na Ustavniot sud, a osobeno onie koi podnele
`albi pred stapuvaweto vo sila na Odlukata na Ustavniot sud, a
po nivnata `alba Vrhovniot sud se u{te ne donel odluka ili donel
odluka so koja `alabata ja odbil kako nedozvolena. Spored misleweto
na podnositelot na inicijativata, soglasno navedeniot amandman na
Ustavot, Vrhovniot sud trebalo da odlu~uva po site izjaveni `albi
protiv odluki na Upravniot sud koi pristignale kaj nego, a po koi ne
donel odluka, bez da se vrzuva za denot na donesuvaweto na Odlukata na
Ustavniot sud, odnosno vo vakvite slu~ai trebalo direktno da se primenuva
Ustavot, a Odlukata na Ustavniot sud da se prifati pove}e od
"tehni~ki" karakter, poto~no da i se dade tretman na direktna primena
na Ustavot vo konkreten praven propis. Vrhovniot sud nemalo da
napravi nikakva povreda na Ustavot i zakonite dokolku gi zeme vo rabota
site izjaveni `albi protiv odlukite na Upravniot sud, po koi sî
u{te ne donel odluka ili da gi preispita onie po koi donel odluka.
Samo na takov na~in site onie koi podnele `alba na odlukite na
Upravniot sud }e bile staveni vo ramnopravna polo`ba vo odnos na
onie koi podnele `alba na odlukite na Upravniot sud po stapuvawe vo
sila na Odlukata na Ustavniot sud.
Voedno, podnositelot na inicijativata predlaga Ustavniot sud
da ja preispita sopstvenata odluka, vo smisla namesto "SE UKI-
NUVA" da stojat zborovite "SE PONI[TUVA," so {to }e bile otstraneti
site pravni dilemi i nedorazbirawa okolu nejzinata primena
vo praksa, zatoa {to poni{tuva~kata odluka imala takvo pravno dejstvo
vo odnos na propisot {to se poni{tuva so nea, kako toj propis nikoga{
i da ne bil donesen, za razlika od ukinuva~kata odluka, koja
imala takvo pravno dejstvo prema propisot protiv koj bila donesena,
smetano od denot na nejzinoto objavuvawe vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," pa vo idnina.
522

Spored navodite vo inicijativata na advokat Fani Mihajlovska,
osporeniot na~elen praven stav bil sprotiven na Amandman XXI
od Ustavot, zatoa {to sprotivno na ustavnata garancija za pravoto na
`alba protiv site sudski odluki (presudi i re{enija) doneseni vo postapka
vo prv stepen pred sud, so Na~elniot praven stav toa ustavno
pravo se ograni~uvalo samo na presudite na Upravniot sud doneseni po
opredelena data (koga e objavena odlukata na Ustavniot sud).
Ponatamu, se uka`uva deka ovoj na~elen praven stav bil stav
samo spored naslovot, dodeka od negovata sodr`ina proizleguvalo deka
stanuva zbor za normativen akt, so koj bilo uredeno pravoto na `alba
protiv odlukite na Upravniot sud, i toa selektivno i diskriminatorski:
pravo na `alba da imaat samo gra|anite po ~ii tu`bi Upravniot
sud donel presuda po 25 septemvri 2009 godina, a gra|anite po ~ii tu-
`bi Upravniot sud odlu~il so re{enie, kako i tie po ~ii tu`bi bila
donesena presuda pred 25 septemvri 2009 godina, da nemaat pravo na
`alba. Pravoto na `alba na prvostepena sudska odluka spa|alo vo
osnovnite prava koi gi garantira Ustavot i toa pravo ne mo`elo ni so
zakon da se ograni~i, pa trebalo li da se dopu{ti toa da go pravi sud,
pa bilo toa i Vrhovniot sud, kako najvisok sud. Zatoa, podnositelot na
inicijativata smeta deka Ustavniot sud ne smee da ostane na formalna
interpretacija na osporeniot akt, tuku bilo nu`no da ja sogleda su{-
tinata na toj akt od gledi{te na za{tita na osnovnite slobodi i prava
{to gi garantira Ustavot, pa da go otstrani od pravniot poredok osporeniot
na~elen praven stav, koj vsu{nost bil op{t akt, na {to bil
obvrzan so ~l. 50 st. 1 od Ustavot.
Sodr`ina na osporeniot akt
Na~elen praven stav
Vrhovniot sud na Republika Makedonija e nadle`en sud da postapuva
po `albi izjaveni protiv presudite na Upravniot sud, doneseni
po stapuvaweto vo sila na Odlukata na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, U.br. 231/2008 od 16. 09. 2009 godina ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 117/2009 od 25. 09. 2009 godina), so koja se
ukinuva ~lenot 39 stav 2 od Zakonot za upravnite sporovi ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 62/2006), vo delot: "od ~l. 30 st. 3
na ovoj zakon."
Vrhovniot sud na Republika Makedonija po `albite izjaveni
protiv presudite na Upravniot sud, }e postapuva soglasno odredbite
na ~l. 337-367 od Zakonot za parni~nata postapka.
Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
19/1996, ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
523

ustavnosta i zakonitosta na na~elniot stav na Vrhovniot sud na Republika
Makedonija vo vrska so na~inot na presmetuvawe kamata na devizni
sredstva oro~eni vo 1986 godina.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Razgleduvaj}i ja inicijativata,
Sudot utvrdi deka so nea ne se bara ocenuvawe na ustavnost na
zakon i ustavnost i zakonitost na propis, za {to, soglasno ~l. 110 od
Ustavot na Republika Makedonija, e nadle`en da odlu~uva Ustavniot
sud na Republika Makedonija, tuku na na~elen stav {to Vrhovniot sud
na Republika Makedonija go zazema po odredeno pravno pra{awe {to e
od zna~ewe za voveduvawe na sudskata praktika.
2. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br. 91/
1997, so Re{enie U. br. 214/1997 i so Re{enie U. br. 225/1997, gi otfrlil
inicijativite za ocenuvawe ustavnosta i zakonitosta na Na~elniot
stav br-1/96, na Vrhovniot sud na Republika Makedonija donesen
na op{tata sednica odr`ana na 17. 06. 1996 godina.
Od obrazlo`enijata na Re{enijata. Soglasno ~l. 101 od Ustavot
na Republika Makedonija Vrhovniot sud kako najvisok sud vo Republikata
obezbeduva edinstvo vo primenata na zakonite od strana na
sudovite pri {to soglasno ~l. 35 al. 1 od Zakonot za sudovite ("Slu-
`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 36/1995) Vrhovniot sud na
op{ta sednica utvrduva na~elni stavovi i na~elni pravni mislewa po
pra{awa od zna~ewe za obezbeduvawe na edinstvo vo primenata na zakonite
od strana na sudovite.
Od navedenite odredbi od Ustavot i zakonot proizleguva deka
na~elnite stavovi i pravni mislewa vsu{nost pretstavuvaat oblik na
komunikacija me|u sudovite so koj se obezbeduva edinstvo vo primenata
na zakonite. Pritoa, Vrhovniot sud nitu so Ustavot nitu so zakonot
ne e ovlasten da donesuva propisi so koi na op{t na~in se ureduvaat
pravni odnosi, tuku toj e ovlasten da donesuva samo akti so koi }e vlijae
na na~inot na primena na zakonite vo pove}e isti ili sli~ni slu-
~ai od strana na nadle`nite sudovi.
So ogled na toa {to osporeniot na~elen stav na Vrhovniot sud,
ne pretstavuva propis vo smisla na ~l. 110 al. 2 od Ustavot na Republika
Makedonija, tuku so nego se obezbeduva edinstvo vo primenata na
zakonite od strana na sudovite, Sudot oceni deka ne e nadle`en da ja
ocenuva negovata soglasnost so Ustavot i so zakon, poradi {to odlu~i
kako vo to~kata 1 od ova re{enie.
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
203/1998 ja otfrli inicijativata za preispituvawe na Re{enieto U.
br. 80/1998, doneseno od Ustavniot sud na Republika Makedonija na sednicata
od 21. 10. 1998 godina.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto. Razgleduvaj}i ja inicijativata,
Sudot utvrdi deka so re{enie U. br. 80/1998 od 21. 10. 1998 godina
ne povel postapka za ocenuvawe ustavnosta na zakonot ozna~en vo t.
2 na ova re{enie.
524

Soglasno ~l. 28 al. 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako za
istata rabota ve}e odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.
So ogled na toa {to Sudot ne povel postapka za ocenuvawe ustavnosta
na Zakonot za socijalna za{tita, a ne postojat novi fakti i dokazi,
odnosno ne nao|a osnovi za poinakvo odlu~uvawe, odlu~i kako vo
to~kata 1 od ova re{enie.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 101 od Ustavot na Republika Makedonija Vrhovniot
sud e najvisok sud vo Republikata i go obezbeduva edinstvoto vo
primenata na zakonite od strana na sudovite.
Spored ~l. 35 od Zakonot za sudovite ("SV RM," br.58/2006 i
35/2008), Vrhovniot sud na Republika Makedonija e nadle`en, me|u drugoto,
da re{ava vo vtor stepen po `alba na odluka na Upravniot sud vo
slu~aite predvideni so zakon (t. 3).
Soglasno ~l. 37 st. 1 al. 1 na istiot zakon, Vrhovniot sud na Republika
Makedonija na op{ta sednica utvrduva na~elni stavovi i na~elni
pravni mislewa po pra{awa od zna~ewe za obezbeduvawe na edinstvo
vo primenata na zakonite od strana na sudovite po sopstvena
inicijativa ili po inicijativa na sednicite na sudiite ili sudskite
oddeli od sudovite. Spored st. 2 na ovoj ~len, na~elnite stavovi i na-
~elnite pravni mislewa {to gi utvrduva Vrhovniot sud na Republika
Makedonija na op{ta sednica se zadol`itelni za site soveti na Vrhovniot
sud na Republika Makedonija.
Vrhovniot sud na Republika Makedonija, na Op{ta sednica odr-
`ana na 9. 12. 2009 godina, po sopstvena inicijativa, ednoglasno, usvoil
Na~elen praven stav vo vrska so postapuvaweto na Vrhovniot sud
na Republika Makedonija po donesuvaweto na Odlukata na Ustavniot
sud na Republika Makedonija, U. br. 231/2008 od 16. 09. 2009 godina ("SV
RM," br. 117/2009 od 25. 09. 2009 godina), so koja se ukinuva ~l. 39 st. 2
od Zakonot za upravnite sporovi ("SV RM," br. 62/2006), vo delot: "od
~lenot 30 stav 3 na ovoj zakon."
Spored navedeniot na~elen praven stav, Vrhovniot sud na Republika
Makedonija e nadle`en sud da postapuva po `albi izjaveni
protiv presudite na Upravniot sud, doneseni po stapuvaweto vo sila
na navedenata odlukata na Ustavniot sud na Republika Makedonija,
pri {to Vrhovniot sud na Republika Makedonija po `albite izjaveni
protiv presudite na Upravniot sud, }e postapuva soglasno odredbite
na ~lenovite 337-367 od Zakonot za parni~nata postapka.
Spored ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za
soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot
i so zakonite.
525

Soglasno ~l. 28 al. 1 i 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle-
`en da odlu~uva za baraweto ili ako za istata rabota ve}e odlu~uval,
a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.
Vidno od navodite na dostavenite inicijativi, so niv ne se bara
ocenuvawe ustavnost na zakon i ustavnost i zakonitost na propis, za
{to, soglasno ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija, e nadle`en
da odlu~uva Ustavniot sud na Republika Makedonija, tuku se bara ocenuvawe
na ustavnosta na na~elen stav na Vrhovniot sud na Republika
Makedonija, donesen na op{ta sednica na ovoj sud, so koj se utvrduva
na~elen praven stav po pra{awe od zna~ewe za obezbeduvawe na edinstvo
vo primenata na zakonot od strana na site soveti na Vrhovniot
sud na Republika Makedonija, vo funkcija na operacionalizacija na
Odlukata na Ustavniot sud na Republika Makedonija, U. br. 231/2008.
So ogled na toa {to osporeniot na~elen stav na Vrhovniot sud
ne pretstavuva propis vo smisla na ~l. 110 al. 2 od Ustavot na Republika
Makedonija, tuku so nego se obezbeduva edinstvo vo primenata na
zakonot od strana na site soveti na Vrhovniot sud na Republika
Makedonija, smetame deka se ispolneti uslovite od ~l. 28 al. 1 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija za otfrlawe na
ovie inicijativi.
Vo odnos na baraweto vo edna od inicijativite za toa Ustavniot
sud na Republika Makedonija da ja preispita svojata Odluka U.
br. 231/2008, vo smisla namesto ukinuva~ki, da i dade poni{tuva~ki
karakter, so {to bi se otstranile dilemite i nedorazbirawata okolu
nejzinata primena, smetame deka se ispolneti uslovite od ~l. 28 al. 2
od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija za otfrlawe
na vakvoto barawe. Imeno, so navedenata odluka, Ustavniot sud go
ukina ~l. 39 st. 2 od Zakonot za upravnite sporovi („SV RM," br.
62/2006), vo delot: od ~l. 30 st. 3 na ovoj zakon. Navedenata odluka, soglasno
~l. 112 st. 4 od Ustavot, e kone~na i izvr{na, a so inicijativata
ne se uka`uva na drugi osnovi, odnosno dokazi i fakti za poinakvo
odlu~uvawe na Sudot, poradi {to, smetame deka vakvata inicijativa
treba da se otfrli.
Vrz osnova na navedenoto, s e p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe.
2. Sudot da gi otfrli inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta
na Na~elen praven stav na Vrhovniot sud na Republika Makedonija, br.
0201 br. 2218/09 od 24. 12. 2009 godina.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineite 1 i 2 i ~len 71
od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na
526

26 maj 2010 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta na
Na~elen praven stav na Vrhovniot sud na Republika Makedonija, br.
0201 br. 2218/09 od 24. 12. 2009 godina.
2. Dobrila Krsteva od Skopje, \or|i Tolevski od s. Pe{tani –
Ohrid i advokat Fani Mihajlovska od Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnesoa inicijativi za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na aktot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored Dobrila Krsteva, kako podnositel na inicijativata, so
osporeniot na~elen stav na Vrhovniot sud na Republika Makedonija,
spored koj ovoj sud e nadle`en da postapuva po `albite izjaveni protiv
presudite na Upravniot sud doneseni po stapuvaweto vo sila na
Odlukata na Ustavniot sud so koja e ukinat del od ~len 39 stav 2 od Zakonot
za upravnite sporovi, a soglasno ~lenovite 337-367 od ZPP, povtorno
se uskratuvalo pravoto na `alba na onie lica koi se steknale so
pravo na `alba na denot koga odlukata na Ustavniot sud na Republika
Makedonija stapila na sila, nezavisno {to odlukata na Upravniot sud
bila donesena prethodno. Spored podnositelot na inicijativata, intencijata
na Ustavniot sud vsu{nost i bila da se dade pravo na `alba
vo odnos na site odluki na Upravniot sud, {to zna~elo deka ova pravo
go imaat onie lica koi svojata odluka od Upravniot sud ja dobile posle
donesuvaweto na Odlukata na Ustavniot sud i vo zakonskiot rok od
15 dena podnele `alba do Vrhovniot sud na Republika Makedonija.
Vakviot na~elen stav bil sprotiven na Odlukata na Ustavniot sud,
zatoa {to odlukite koi strankite gi dobile po vleguvaweto vo sila na
odlukata na Ustavniot sud, podle`ele na ovaa odluka i strankite se
steknale so pravo na `alba, koe Vrhovniot sud na Republika Makedonija
im go odzemal so osporeniot na~elen stav. Poradi navedenoto, se
bara Ustavniot sud da ja oceni ustavnosta na osporeniot na~elen stav
na Vrhovniot sud na Republika Makedonija.
Spored navodite vo inicijativata na podnositelot \or|i Toleski,
Vrhovniot sud na Republika Makedonija nemalo potreba da intervenira
vo pravniot sistem na dr`avata so donesuvawe na osporeniot
na~elen praven stav, zatoa {to istiot bil samo povtoruvawe ili potvrduvawe
na Odlukata na Ustavniot sud. Od druga strana, doneseniot
Na~elen praven stav pravel samo zabuna (zbrka) vo primenata na Zakonot
za upravnite sporovi, zatoa {to bilo sporno po koi izjaveni
`albi trebalo da postapuva Vrhovniot sud. Imeno, vo praksa imalo
situacii koga protiv presuda donesena od Upravniot sud pred stapuvawe
vo sila na Odlukata na Ustavniot sud, bila izjavena `alba pred
stapuvaweto vo sila na Odlukata na Ustavniot sud, no i koga `alba
bila izjavena po stapuvaweto vo sila na Odlukata na Ustavniot sud.
527

Spored osporeniot na~elen praven stav, Vrhovniot sud ne trebalo da
gi zeme vo rabota vakvite `albi, zatoa {to zazel stav deka po site
odluki {to gi donel Upravniot sud pred stapuvaweto vo sila na odlukata
na Ustavniot sud, po koi }e bide izjavena `alba, Vrhovniot sud ne
trebalo da postapuva. Vakvoto tolkuvawe, spored podnositelot na
inicijativata, pretstavuvalo direktna povreda na na~eloto predvideno
vo Amandmanot XXI od Ustavot, spored koe so Ustavot se garantira
pravo na `alba protiv odluki doneseni vo postapka vo prv stepen.
So primenata na osporeniot na~elen praven stav pove}e od o~igledno
bilo deka site onie koi podnele `albi protiv donesenite odluki na
Upravniot sud, pred stapuvaweto vo sila na Odlukata na Ustavniot
sud, }e bile dovedeni vo neramnopravna polo`ba vo odnos na onie koi
izjavile `albi na takvite odluki po stapuvaweto vo sila na Odlukata
na Ustavniot sud, a osobeno onie koi podnele `albi pred stapuvaweto
vo sila na Odlukata na Ustavniot sud, a po nivnata `alba Vrhovniot
sud se u{te ne donel odluka ili donel odluka so koja `alabata ja odbil
kako nedozvolena. Spored misleweto na podnositelot na inicijativata,
soglasno navedeniot amandman na Ustavot, Vrhovniot sud trebalo
da odlu~uva po site izjaveni `albi protiv odluki na Upravniot sud
koi pristignale kaj nego, a po koi ne donel odluka, bez da se vrzuva za
denot na donesuvaweto na Odlukata na Ustavniot sud, odnosno vo vakvite
slu~ai trebalo direktno da se primenuva Ustavot, a Odlukata na
Ustavniot sud da se prifati pove}e od „tehni~ki “ karakter, poto~no
da i se dade tretman na direktna primena na Ustavot vo konkreten praven
propis.Vrhovniot sud nemalo da napravi nikakva povreda na Ustavot
i zakonite dokolku gi zemel vo rabota site izjaveni `albi protiv
odlukite na Upravniot sud, po koi seu{te ne donel odluka ili da
gi preispita onie po koi donel odluka. Samo na takov na~in site onie
koi podnele `alba na odlukite na Upravniot sud }e bile staveni vo
ramnopravna polo`ba vo odnos na onie koi podnele `alba na odlukite
na Upravniot sud po stapuvawe vo sila na Odlukata na Ustavniot sud.
Voedno, podnositelot na inicijativata predlaga Ustavniot sud
da ja preispita sopstvenata odluka, vo smisla namesto "SE UKINU-
VA" da stojat zborovite "SE PONI[TUVA," so {to }e bile otstraneti
site pravni dilemi i nedorazbirawa okolu nejzinata primena vo
praksa, zatoa {to poni{tuva~kata odluka imala takvo pravno dejstvo
vo odnos na propisot {to se poni{tuva so nea, kako toj propis nikoga{
i da ne bil donesen, za razlika od ukinuva~kata odluka, koja imala
takvo pravno dejstvo prema propisot protiv koj bila donesena, smetano
od denot na nejzinoto objavuvawe vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija“ , pa vo idnina.
Spored navodite vo inicijativata na advokat Fani Mihajlovska,
osporeniot na~elen praven stav bil sprotiven na Amandman XXI
od Ustavot, zatoa {to sprotivno na ustavnata garancija za pravoto na
`alba protiv site sudski odluki (presudi i re{enija) doneseni vo po-
528

stapka vo prv stepen pred sud, so Na~elniot praven stav toa ustavno
pravo se ograni~uvalo samo na presudite na Upravniot sud doneseni po
opredelena data (koga e objavena odlukata na Ustavniot sud). Ponatamu,
se uka`uva deka ovoj na~elen praven stav bil stav samo spored
naslovot, dodeka od negovata sodr`ina proizleguvalo deka stanuva
zbor za normativen akt, so koj bilo uredeno pravoto na `alba protiv
odlukite na Upravniot sud, i toa selektivno i diskriminatorski:
pravo na `alba da imaat samo gra|anite po ~ii tu`bi Upravniot sud
donel presuda po 25 septemvri 2009 godina, a gra|anite po ~ii tu`bi
Upravniot sud odlu~il so re{enie, kako i tie po ~ii tu`bi bila donesena
presuda pred 25 septemvri 2009 godina, da nemaat pravo na `alba.
Pravoto na `alba na prvostepena sudska odluka spa|alo vo osnovnite
prava koi gi garantira Ustavot i toa pravo ne mo`elo ni so zakon da
se ograni~i, pa trebalo li da se dopu{ti toa da go pravi sud, pa bilo
toa i Vrhovniot sud, kako najvisok sud. Zatoa, podnositelot na inicijativata
smeta deka Ustavniot sud ne smee da ostane na formalna interpretacija
na osporeniot akt, tuku bilo nu`no da ja sogleda su{tinata
na toj akt od gledi{te na za{tita na osnovnite slobodi i prava {to gi
garantira Ustavot, pa da go otstrani od pravniot poredok osporeniot
na~elen praven stav, koj vsu{nost bil op{t akt, na {to bil obvrzan so
~len 50 stav 1 od Ustavot.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot na~elen
praven stav, Vrhovniot sud na Republika Makedonija e nadle`en sud da
postapuva po `albi izjaveni protiv presudite na Upravniot sud, doneseni
po stapuvaweto vo sila na Odlukata na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, U. br. 231/2008 od 16 septemvri 2009 godina ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 117/2009 od 25 septemvri 2009
godina), so koja se ukinuva ~lenot 39 stav 2 od Zakonot za upravnite
sporovi ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 62/2006), vo
delot: "od ~lenot 30 stav 3 na ovoj zakon." Vrhovniot sud na Republika
Makedonija po `albite izjaveni protiv presudite na Upravniot sud,
}e postapuva soglasno odredbite na ~lenovite 337-367 od Zakonot za
parni~nata postapka.
4. Soglasno ~len 101 od Ustavot na Republika Makedonija Vrhovniot
sud e najvisok sud vo Republikata i go obezbeduva edinstvoto vo
primenata na zakonite od strana na sudovite.
Spored ~len 35 od Zakonot za sudovite ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija br. 58/2006 i 35/2008), Vrhovniot sud na Republika
Makedonija e nadle`en, pome|u drugoto, da re{ava vo vtor stepen
po `alba na odluka na Upravniot sud vo slu~aite predvideni so zakon
(to~ka 3).
Soglasno ~len 37 stav 1 alineja 1 na istiot zakon, Vrhovniot
sud na Republika Makedonija na op{ta sednica utvrduva na~elni stavovi
i na~elni pravni mislewa po pra{awa od zna~ewe za obezbeduvawe
na edinstvo vo primenata na zakonite od strana na sudovite po
529

sopstvena inicijativa ili po inicijativa na sednicite na sudiite ili
sudskite oddeli od sudovite. Spored stav 2 na ovoj ~len, na~elnite stavovi
i na~elnite pravni mislewa {to gi utvrduva Vrhovniot sud na
Republika Makedonija na op{ta sednica se zadol`itelni za site soveti
na Vrhovniot sud na Republika Makedonija.
Vrhovniot sud na Republika Makedonija, na Op{ta sednica
odr`ana na 9 dekemvri 2009 godina, po sopstvena inicijativa, ednoglasno,
usvoil Na~elen praven stav vo vrska so postapuvaweto na Vrhovniot
sud na Republika Makedonija po donesuvaweto na Odlukata na
Ustavniot sud na Republika Makedonija, U. br. 231/2008 od 16 septemvri
2009 godina ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 117/
2009 od 25 septemvri 2009 godina), so koja se ukinuva ~lenot 39 stav 2
od Zakonot za upravnite sporovi ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 62/2006), vo delot: "od ~lenot 30 stav 3 na ovoj zakon."
Spored navedeniot na~elen praven stav, Vrhovniot sud na
Republika Makedonija e nadle`en sud da postapuva po `albi izjaveni
protiv presudite na Upravniot sud, doneseni po stapuvaweto vo sila
na navedenata odlukata na Ustavniot sud na Republika Makedonija,
pri {to Vrhovniot sud na Republika Makedonija po `albite izjaveni
protiv presudite na Upravniot sud, }e postapuva soglasno odredbite
na ~lenovite 337-367 od Zakonot za parni~nata postapka.
Spored ~lenot 110 alineja 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i
za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot
i so zakonite.
Soglasno ~len 28 alineite 1 i 2 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne
e nadle`en da odlu~uva za baraweto ili ako za istata rabota ve}e
odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.
Vidno od navodite vo dostavenite inicijativi, so niv ne se bara
ocenuvawe ustavnost na zakon i ustavnost i zakonitost na propis, za
{to, soglasno ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija, e nadle`en
da odlu~uva Ustavniot sud na Republika Makedonija, tuku se
bara ocenuvawe na ustavnosta na na~elen stav na Vrhovniot sud na Republika
Makedonija, donesen na op{ta sednica na ovoj sud, so koj se utvrduva
na~elen praven stav po pra{awe od zna~ewe za obezbeduvawe na
edinstvo vo primenata na zakonot od strana na site soveti na Vrhovniot
sud na Republika Makedonija, vo funkcija na operacionalizacija
na Odlukata na Ustavniot sud na Republika Makedonija, U.
br. 231/2008.
So ogled na toa {to osporeniot na~elen stav na Vrhovniot sud
ne pretstavuva propis vo smisla na ~len 110 alineja 2 od Ustavot na
Republika Makedonija, tuku so nego se obezbeduva edinstvo vo primenata
na zakonot od strana na site soveti na Vrhovniot sud na Repub-
530

lika Makedonija, Sudot oceni deka se ispolneti uslovite od ~len 28
alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija za
otfrlawe na ovie inicijativi.
Vo odnos na baraweto vo edna od inicijativite za toa Ustavniot
sud na Republika Makedonija da ja preispita svojata Odluka U.
br. 231/2008, vo smisla namesto ukinuva~ki, da i dade poni{tuva~ki karakter,
so {to bi se otstranile dilemite i nedorazbirawata okolu
nejzinata primena, Sudot oceni deka se ispolneti uslovite od ~len 28
alineja 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija za
otfrlawe na vakvoto barawe. Imeno, so navedenata odluka, Ustavniot
sud go ukina ~len 39 stav 2 od Zakonot za upravnite sporovi ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 62/2006), vo delot: "od ~lenot 30
stav 3 na ovoj zakon." Navedenata odluka, soglasno ~len 112 stav 4 od
Ustavot, e kone~na i izvr{na, a so inicijativata ne se uka`uva na drugi
osnovi, odnosno dokazi i fakti za poinakvo odlu~uvawe na Sudot,
poradi {to vakvata inicijativa Sudot ja otfrli.
5. Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot odlu~i kako vo to~ka 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi, vo sostav
od pretsedatelot na Sudot, d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: dr
Nata{a Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-
Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime
Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
531

532

38 U. br. 263/2009 (2. 06. 2010)
Osporen akt
^len 5 st. 1 t. 5, ~l. 129 st. 1, ~l. 189 st. 1, ~l. 204 st. 2, ~l. 212 st.
5, ~l. 213-b, od Zakonot za rabotnite odnosi ("SV RM," br.62/2005, 106/
2008, 161/2008, 114/2009, 130/2009, 16/2010-pre~isten tekst, 50/2010 i 52/
2010).
Sodr`ina na osporenite odredbi, pri~ini za osporuvawe i pravno
mislewe
1. Zakonot za rabotnite odnosi vo vo ~l. 5 go definiral zna~eweto
na oddelni izrazi upotrebeni so ovoj zakon, i vo st. 1 t. 5 opredelil
deka "rabotno vreme" e sekoj period vo koj rabotnikot raboti i e
na raspolagawe na rabotodava~ot za izvr{uvawe na rabotite i rabotnite
zada~i soglasno so zakon.
Spored navodite vo inicijativata, nepravilno bilo definirano
zna~eweto na izrazot "rabotno vreme" vo osporenata odredba od Zakonot,
poradi toa {to so nepotrebnoto upotrebuvawe na terminot "raspolagawe"
na rabotodava~ot se opredeluvalo pravo na rabotodava~ot
neograni~eno da raspolaga so rabotnicite vo neopredelen period od
raboteweto, me|utoa rabotnoto vreme ne mo`elo da ima vakva kvalifikacija
i da bide neopredeleno i vo obem koj isklu~ivo }e go diktiral
rabotodava~ot. Na ovoj na~in so definiraweto na izrazot "rabotno
vreme" se ovozmo`uvalo rabotodava~ot da go zloupotrebuva rabotnoto
vreme so naru{uvawe na demokratskite principi na osnovnite
~ovekovi slobodi i prava vo koi spa|aat i pravata na rabotnicite od
raboten odnos. Od ovie pri~ini ~l. 5 st. 1 t. 5 od Zakonot ne bil vo soglasnost
so ~l. 8 st. 1 al. 3 i 8 od Ustavot, spored koi vladeeweto na
pravoto i humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta se temelni
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija i ne bil vo
soglasnost so ~l. 9 st. 2 od Ustavot spored koj gra|anite pred Ustavot i
zakonite se ednakvi.
Od analizata na osporenata odredba od Zakonot proizleguva
deka zakonodavecot pri definiraweto na odredeni izrazi koi se upotrebuvaat
vo ovoj zakon, me|u drugite go definiral i izrazot “rabotno
vreme." Me|utoa, rabotnoto vreme e regulirano vo Glava IX "Rabotno
vreme," so odredbite so koi se posebno uredeni pra{awata za: polno
rabotno vreme, prekuvremena rabota, de`urstvo vo zdravstvoto, dopol-
533

nitelno rabotewe vo slu~ai na prirodna ili druga nesre}a, zabrana na
vr{ewe rabota podolgo od polnoto rabotno vreme, dopolnitelno rabotewe,
skrateno rabotno vreme vo posebni slu~ai i vo posebni uslovi,
rasporeduvawe na rabotnoto vreme i preraspredelba na rabotnoto
vreme, rabota vo smeni, raspored i presmetuvawe na rabotnoto vreme,
no}na rabota, prava na rabotnicite koi rabotat no}no vreme, ograni-
~uvawe na rabotata no}no vreme, konsultirawe so sindikatot i no}na
rabota na `enite vo industrijata i grade`ni{tvoto.
Imeno, definicijata na rabotnoto vreme so osporenata odredba
od Zakonot ne go regulira, tuku samo go opredeluva osnovnoto zna~ewe
na izrazot. Vo tie ramki generalno e opredeleno deka rabotnoto vreme
e sekoj period vo koj rabotnikot raboti i e na raspolagawe na rabotodava~ot
za izvr{uvawe na rabotite i rabotnite zada~i soglasno so
zakon. Zna~i, definicijata sepak upatuva na zakonski uredenite odnosi
za rabotnoto vreme i ostvaruvaweto na rabotnite obvrski i zada~i
vo rabotnoto vreme, so definicijata posebno ne se reguliraat pra{awata
od rabotniot odnos nitu pravata i obvrskite koi proizleguvaat
od rabotniot odnos na vrabotenite i rabotodava~ite, nitu so definicijata
na ovoj izraz se dozvoluvaat pogolemi prava na rabotodava~ite
na {teta na rabotnicite so koi bi se zagrozile nivnite ustavno garantirani
slobodi i prava.
So ogled na iznesenoto, za osporenata odredba od Zakonot ne
mo`e osnovano da se postavi pra{aweto na soglasnosta so odredbite
od Ustavot na koi se povikuva podnositelot vo inicijativata.
2) ^l. 129 od Zakonot ima naslov "Ograni~uvawa na rabotata
no}no vreme." Vo osporeniot st. 1 od ovoj ~len od Zakonot e predvideno
deka rabotnoto vreme na rabotnikot koj raboti no}no vreme ne
smee da trae prose~no pove}e od osum ~asa na sekoi 24 ~asa.
Spored navodite vo inicijativata osporenata zakonska odredba,
prethodno, pred izmenite na Zakonot, glasela delumno poinaku i
imala naslov "Ograni~uvawe na rabotata no}e." Porane{nata odredba
od st. 1 na ~l. 129 od Zakonot glasela: "rabotnoto vreme na rabotnikot
koj raboti no}e do ~etiri meseca ne smee da trae prose~no pove}e od
osum ~asa dnevno."
Me|utoa, spored navodite vo inicijativata zakonodavecot so
izmenite i dopolnuvawata na Zakonot, vo osporenata odredba namesto
terminot "no}e" go upotrebil terminot "no}no vreme," a sepak naslovot
ne go promenil i ostanal kako Ograni~uvawa na rabotata no}e," pa
ottuka imalo kontradikcija na naslovot so odredbata.
Ponatamu, spored inicijativata, so osporenata zakonska odredba
ve}e nemalo ograni~uvawe deka rabotnikot mo`el da raboti no}no
vreme samo do ~etiri meseci, odnosno nemalo ograni~uvawe nitu do
nekoj drug opredelen period, vsu{nost nemalo nikakvo vremensko
ograni~uvawe za rabota vo no}no vreme, so {to se doveduvale vo pra-
{awe humanosta, socijalnata pravda i solidarnosta opredeleni kako
534

temelna vrednost na ustavniot poredok vo ~l. 8 st. 1 al. 8 od Ustavot.
Ova posebno poradi toa {to rabotnikot so osporenata zakonska odredba
bil doveden vo situacija rabotodava~ot da mo`el so dadenite rabotni
obvrski vo tekot na no}nata rabota vo neograni~en period da
bide psihi~ki i fizi~ki optereten vo pregolema mera so {to }e se dovele
vo pra{awe i kvalitetot na izvr{uvaweto na rabotnie obvrski i
bezbednosta na rabotnikot i rabotnata sredina. Spored navodite vo
inicijativata, zakonodavecot bil dol`en da utvrdi rabota vo no}no
vreme kolku toa bi trebala da trae vo tekot na eden mesec, 6 meseci i
vo tekot na edna godina.
Od analizata na osporenata odredba od Zakonot, se utvrdi deka
so izmenite i dopolnuvawata na Zakonot objaveni vo "SV RM," br.
130/2009), vo naslovot na ~l. 129 zborot "no}e" e zamenet so zborovite
"no}no vreme," terminot "no}e" vo ~lenot bil izmenet vo "no}no vreme,"
pa ottuka nema nikakva terminolo{ka kontradicija vo naslovot i
odredbata od Zakonot, na {to se prigovara vo inicijativata i ovoj
navod e neosnovan.
Ponatamu, Zakonot za rabotnite odnosi so odredbite od ~l. 127-
131 gi uredil pra{awata koi se odnesuvaat za: no}na rabota, prava na
rabotnicite koi rabotat no}no vreme, ograni~uvawe na rabotata no-
}no vreme, konsultirawe so sindikatot i no}na rabota na `enite vo
industrijata i grade`ni{tvoto. So ovie odredbi od Zakonot, zakonodavecot
opredelil, me|u drugoto, deka kako no}na rabota se smeta raboteweto
vo no}no vreme me|u 22,00 ~asot i 6,00 ~asot naredniot den,
rabotodava~ot koj koristi redovno rabotnici za no}na rabota e dol-
`en da ja izvesti inspekcijata na trudot, rabotodava~ot na negov tro-
{ok e dol`en na rabotnicite koi rabotat no}no vreme da im obezbedi
podolg odmor, soodvetna hrana, stru~no rakovodstvo na rabotnikot,
odnosno vo proizvodniot proces, potoa lekarski pregledi pred nivno
anga`irawe vo no}na rabota i vo redovni vremenski periodi utvrdeni
so zakon. ako rabotata se vr{i vo smeni rabotodava~ot e dol`en da
obezbedi periodi~no menuvawe na rabotnicite, rabotodava~ot ne smee
da go rasporedi na no}na rabota rabotnikot na koj nema da mu obezbedi
uslovi za prevoz do i od rabota, rabotnoto vreme na rabotnikot koj raboti
no}no vreme ne smee da trae prose~no pove}e od osum ~asa na sekoi
24 ~asa, a kade postojat pogolemi opasnosti od povreda ili zdravstveni
o{tetuvawa ne smee da trae pove}e od osum ~asa dnevno (ovde ne
e upotrebeno prose~no, odnosno pomalku ili pove}e od 8 ~asa dnevno,
tuku maksimalno do 8 ~asa dnevno), potoa rabotodava~ot e dol`en da se
konsultira so sindikatot za oblicite na organizirawe na no}noto rabotewe,
za merkite za za{tita pri rabota i za socijalnata za{tita,
kako i zakonodavecot posebno gi opredelil i pravata i obvrskite za
no}nata rabota na `enite vo industrijata i grade`ni{tvoto.
Ottuka, osporenata odredba od st. 1 na ~l. 129 od Zakonot e del
od kompleksot na odredbi koi se odnesuvaat na no}nata rabota, pri
535

{to zakonodavecot vo ovaa oblast gi dimenzioniral generalno pravata
i obvrskite od raboten odnos vo ramki koi smetal deka se od edna
strana potreba vo ovoj period od op{testveno-ekonomskiot razvoj na
dr`avata, vo funkcioniraweto na pazarnoto stopanstvo i pretpriemni{tvo
ili instituciite i ustanovite vo koi se obavuvaat dejnostite
od javen interes, poa|aj}i od ustavniot osnov za toa opredelen vo ~l. 32
st. 5 od Ustavot, spored koj ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite i
nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektivni dogovori. Od
druga strana zakonodavecot no}nata rabota kako {to e pogore navedeno
ja opredelil i so za{titni prava na rabotnicite vo procesot na rabotata.
Podnositelot vo inicijativata prigovara na promenite vo Zakonot,
vo odnos na no}nata rabota, me|utoa balansot vo tie promeni e
pravo da go vospostavuva i procenuva zakonodavecot, pa vo slu~ajov ne
zna~i deka so toa {to ne bilo regulirano raboteweto vo no}no vreme
da trae samo izvesen period vo tekot na godinata kako {to bara podnositelot
na inicijativata, ne zna~i i povreda na ~l. 8 st. 1 al. 8 od
Ustavot, spored koj humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta se
temelni vrednosti na ustavniot poredok.
Ova osobeno {to osporenata odredba od Zakonot e del od pove}e
drugi odredbi so koi posebno se regulira raboteweto vo no}no
vreme i se predvideni ograni~uvawa so cel za{tita na rabotnicite, so
{to raboteweto vo no}no vreme ne e prepu{teno nadvor od bezbednosnite
i zdravstvenite elementi na za{tita, koi se potrebni i vo interes
kako na rabotnicite taka i na rabotodava~ite, zaradi nepre~eno
funkcionirawe na rabotnite zada~i i delovni obvrski. Vpro~em, so
po~ituvawe na bezbednosnite i drugite za{titni pravni normi se
obezbeduva rabotata na rabotnicite vo no}no vreme i kontinuitet na
obu~eniot kadar vo rabotata koja se vr{i vo no}no vreme, {to ne
zna~i avtomatski negirawe na pravata na rabotnicite, kako {to toa se
prika`uva so navodite vo inicijativata.
So ogled na iznesenoto, smetame deka za osporenata odredba od
Zakonot ne mo`e osnovano da se postavi pra{aweto na ustavnosta od
navodite izneseni vo inicijativata.
3) Vo XVIII del od Zakonot, so naslov "Sindikati i zdru`enija
na rabotodava~i“ e predviden ~l. 189 so koj se ureduva pravnata sposobnost
na sindikatite, odnosno zdru`enijata na rabotodava~ite.
So osporenata odredba od st. 1 na ~l. 189 od Zakonot e uredno
deka sindikalna organizacija na nivo na rabotodava~ steknuva svojstvo
na pravno lice so denot na upis vo Centralniot registar na Republika
Makedonija.
Spored st. 2 od ovoj ~len od Zakonot, sindikat na povisoko
nivo, odnosno zdru`enie na rabotodava~ite na povisko nivo, steknuva
svojstvo na pravno lice so denot na upis na Centralniot registar na
536

Republika Makedonija, po prethoden upis vo registarot na sindikati,
odnosno registarot na zdru`enija na rabotodava~i.
Spored navodite vo inicijativata, so osporenata odredba od st.
1 na ~l. 189 od Zakonot, so koja spored podnositelot se nalo`uvalo da
se formiraat sindikalni organizacii i se nalo`uvalo kako sindikatot
da se organizira, navleguvalo vo sindikalnite slobodi i prava,
sprotivno na ~l. 37 od Ustavot na Republika Makedonija. Voedno, se
povreduvale i sindikalnite prava utvrdeni vo Konvencijata br. 87 za
sindikalnite slobodi i za{tita na sindikalnite prava, donesena od
Me|unarodnata organizacija na trudot (vo 1948 godina), kade vo ~lenot
3 jasno bilo utvrdeno deka rabotnicite imale pravo na donesuvawe na
statut i drugi administrativni pravila i slobodno gi izbirale svoite
pretstavnici i ja utvrduvale strukturata na svojot sindikat, slobodno
upravuvale so sindikatot i donesuvale drugi dokumenti.
Analizata na osporenata odredba od Zakonot e povrzana so drugite
odredbi so koi se uredeni pra{awata za slobodniot izbor na rabotnicite
da osnovaat sindikat i vo nego da se za~lenuvaat pod uslovite
propi{ani so statutot i pravilata na sindikatot koj e samostojna,
demokratska i nezavisna organizacija na rabotnicite vo koja dobrovolno
se zdru`uvaat zaradi zastapuvawe, pretstavuvawe, unapreduvawe
i za{tita na svoite ekonomski, socijalni i drugi poedine~ni i kolektivni
interesi. Rabotodava~ite, isto taka, imaat pravo po svoj sloboden
izbor da osnovaat zdru`eni pod uslovi propi{ani so statutot
ili pravilata na zdru`enieto, koe e samostojna, demokratska i nezavisna
organizacija vo koja rabotodava~ite dobrovolno stapuvaat zaradi
pretstavuvawe i za{tita na svoite ekonomski i drugi interesi. Sindikatite
i zdru`enijata na rabotodava~ite mo`at da se osnovaat bez
kakvo bilo prethodno odobruvawe. So odredbite od ~l. 184-202 od Zakonot,
detalno se uredeni statusot, pravata i obvrskite na sindikatite
i zdru`enijata na rabotodava~ite. Vo tie ramki, me|u drugoto e uredeno
deka sindikatite odnosno zdru`enijata na rabotodava~ite mo`at
da se zdru`uvaat na povisoko nivo, kako sojuzi ili drugi oblici na
zdru`uvawe.
So ~l. 189 od Zakonot e uredena pravnata sposobnost na sindikatite,
odnosno zdru`enijata na rabotodava~ite, so toa {to vo osporeniot
st. 1 od ovoj ~len e uredeno deka so upisot vo Centralniot registar
na Republika Makedonija se steknuva sindikalnata organizacija
na nivo na rabotodava~ so svojstvo na pravno lice, a spored st. 2 od
ovoj ~len, isto taka, so upisot vo Centralniot registar na Republika
Makedonija, a po prethoden upis vo registar na sindikati odnosno registar
na zdru`enija na rabotodava~i, se steknuva sindikatot na povisoko
nivo, odnosno zdru`enieto na rabotodava~i na povisoko nivo, so
svojstvo na pravno lice.
Imeno, so ~l. 189 od Zakonot, ne se ureduva organizaciskata postavenost,
nitu drugi statusni pra{awa so koi se ograni~uvaat prav-
537

ata na subjektite koi gi organizirale sindikatite ili zdru`enijata
na rabotodava~ite, tuku edinstveno e uredno pra{aweto za nivnoto registrirawe
so upis vo Centralniot registar zaradi potrebata od legitimitet
vo deluvaweto vo op{testvoto za ostvaruvawe na nivnite
celi poradi koi se organizirale. So ogled na toa, nitu so osporeniot
st. 1 na ~l. 189 od Zakonot posebno ne se reguliraat prava i obvrski so
koi se ograni~uvale slobodite i pravata na rabotnicite za sindikalno
zdru`uvawe garantirani so ~l. 37 od Ustavot
Ova poradi toa {to so osporenata odredba od Zakonot so ni{to
ne se povreduva ~l. 37 st. 1 od Ustavot so koj e utvrdeno deka zaradi
ostvaruvawe na svoite ekonomski i socijalni prava, gra|anite imaat
pravo da osnovaat sindikati. Sindikatite mo`at da osnovaat svoi sojuzi
i da ~lenuvaat vo me|unarodni sindikalni organizacii. Spored st.
2 od ovoj ~len od Ustavot, so zakon mo`e da se ograni~at uslovite za
ostvaruvawe na pravoto na sindikalno organizirawe vo vooru`enite
sili, policijata i organite na upravata.
Imaj}i go predvid iznesenoto, osporenata odredba od Zakonot
ne mo`e ustavno da se problematizira od pri~inite izneseni so inicijativata,
nitu osporenata odredba od Zakonot po svojata sodr`ina i
pra{aweto koe go ureduva e vo sprotivnost so ~l. 37 od Ustavot, koj go
deklarira pravoto na sindikalno organizirawe.
4) Vo del XIX nasloven kako "Kolektivni dogovori" so odredbite
od ~l. 203-235 od Zakonot, se uredeni vidovite na kolektivni
dogovori, u~esnicite vo sklu~uvaweto na kolektivnite dogovori, predmetot
na kolektivnoto dogovarawe i drugi pra{awa vo vrska so kolektivnite
dogovori.
Spored ~l. 203 od Zakonot, kolektiven dogovor se sklu~uva kako
op{t na nivo na Republika, poseben na nivo na granka, odnosno oddel,
soglasno so Nacionalnata klasifikacija na dejnosti i poedine~en na
nivo na rabotodava~.
Spored st. 1 na ~l. 204 od Zakonot, na nivo na Republika Makedonija
se sklu~uva: op{t kolektiven dogovor za privatniot sektor od
oblasta na stopanstvoto i op{t kolektiven dogovor za javniot sektor.
Spored st. 2 od ovoj ~len od Zakonot, koj se osporuva so inicijativata,
op{tiot kolektiven dogovor za javniot sektor se odnesuva na
organite na dr`avnata vlast i drugi dr`avni organi, organite na edinicite
na lokalnata samouprava, ustanovite, javnite pretprijatija,
zavodite, agenciite, fondovite i drugi pravni lica koi vr{at dejnost
od javen interes.
Spored navodite vo inicijativata, osporenata odredba od st. 2
na ~l. 204 od Zakonot bila neustavna zatoa {to kako subjekti na koi se
odnesuval op{tiot kolektiven dogovor za javniot sektor gi vklu~uval
i onie koi vr{ele dejnost od javen interes, no ne bile finansirani od
Buxetot na dr`avata, kako {to bil slu~ajot so javnite pretprijatija
ili agencii za higiena, vodovod, toplifikacija i drugi subjekti so
538

dejnosti od javen interes, a koi imale privaten kapital i koi svoeto
finansirawe go vr{ewe preku naplata od gra|anite. Spored navodite
vo inicijativata, za ovie pravni subjekti, ne bi trebalo da va`i toa
{to bilo dogovoreno vo op{tiot kolektiven dogovor za javniot sektor,
poradi sposobnosta tie samostojno da si obezbeduvaat sopstveno
finansirawe, pa op{tiot kolektiven dogovor gi spre~uval vo mo`nosta
za zgolemuvawe na plata na vrabotenite, so toa se ograni~uvale,
odnosno namaluvale pravata po odnos na plata i drugi primawa i preku
osporenata odredba od Zakonot, dr`avata prakti~no se me{ala,
odnosno navleguvala vo slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto i
gi ograni~uvala pravata na rabotnicite i rabotodava~ite. Od ovie
pri~ini vo inicijativata se naveduva deka osporenata odredba od Zakonot
ne bila vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 7 od Ustavot, spored koja
slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto se temelni vrednosti na
ustavniot poredok na Republika Makedonija i ne bila vo soglasnot so
~l. 32 st. 5 od Ustavot, spored koj ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite
i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektivni dogovori.
*
(Pred analizata na osporenata odredba od Zakonot, se iznesuva
tekstot na soodvetnata odredba od porane{niiot Zakon za rabotnite
odnosi donesen vo 1993 godina, koj sega ne e vo va`nost. "Na nivo na
Republika Makedonija, organizacijata na mnozinskiot sindikat i organizacijata
na rabotodavcite sklu~uvaat op{t kolektiven dogovor koj
se odnesuva na rabotnicite i rabotodavcite vo stopanstvoto na Republikata.
Na nivo na Republika Makedonija, Vladata na Republika Makedonija
i organizacijata na mnozinskiot sindikat sklu~uvaat op{t kolektiven
dogovor za javnite slu`bi, javnite pretprijatija, dr`avnite
organi, organite na lokalnata samouprava i drugi pravni lica koi
vr{at nestopanska dejnost.
Op{tiot kolektiven dogovor od st. 1 i 2 na ovoj ~len se primenuva
neposredno i e zadol`itelen za organizacijata na rabotnicite i
organizacijata na rabotodavcite koi go sklu~ile i za site rabotnici i
rabotodavci vo ~ie ime dogovorot e sklu~en").
*
Od analizata na osporenata odredba od Zakonot, imaj}i gi predvid
i drugite odredbi od Zakonot so koi se uredeni kolektivnite dogovori,
proizleguva deka zakonodavecot predvidel dva vida na op{ti
kolektivni dogovori i toa od oblasta na stopanstvoto i od oblasta na
javniot sektor vo koj posebno opredelil na koi organi, institucii,
ustanovi, zavodi, javni pretprijatija, fondovi i drugi pravni subjekti
se odnesuva javniot sektor poa|aj}i od opredelbata deka negovata priroda
e direkno naso~ena kon gra|anite preku pru`awe na uslugi od javen
karakter. Pravnite subjekti vo javniot sektor, bez ogled na dr`-
539

avniot ili privaten kapital so koj statusno se opredeleni vo funkcioniraweto,
se bavat so nadle`nosti koi se so zakonite opredeleni
kako dejnosti od javen interes za gra|anite za zadovoluvawe potrebi,
kako i obvrski opredeleni za zadol`itelni za gra|anite zaradi nivniot
obligatoren karakter utvrden so zakon, no tokmu tie vidovi na
uslugi zna~at sigurno i kontinuirano obezbeduvawe na rabota i barateli
na uslugi (klienti), {to ne e element na slobodnoto pazarno
stopanstvo i pretpriemni{tvo. Ottuka, ne mo`e da se poistovetat
site pravni subjekti samo po osnov na osnova~kiot ili drug kapital na
koj statusno funkcioniraat, za da se opredeli deka tokmu toa bi trebalo
da bide parametar dali na niv treba da se odnesuva op{tiot kolektiven
dogovor za javniot sektor ili ne, na {to se odnesuvaat navodite
vo inicijativata. Pritoa, treba da se ima predvid deka Zakonot posebno
gi uredil i pra{awata, me|u drugoto deka so kolektivnite dogovori
se ureduvaat pravata i obvrskite na dogovornite strani koi go sklu-
~ile toj dogovor so koi se ureduvaat rabotnite odnosi.
Op{tite kolektivni dogovori se primenuvaat neposredno i se
zadol`itelni. Zakonot, so toa dal obvrska za nivno sklu~uvawe i nivno
sproveduvawe i ne e pra{awe na koe u~esnicite vo sklu~uvaweto
}e se odnesuvaat so odvojuvawe, avtonimija i negirawe na Dogovorot,
toj e op{t akt so zakon utvrden. U~esnici vo sklu~uvaweto na op{tiot
kolektiven dogovor za javniot sektor se od edna strana rabotodava~ot
ili reprezentativnoto zdru`enie na rabotodava~ite, a od druga strana
reprezentativniot sindikat na vrabotenite. Vo op{tiot kolektiven
dogovor za javniot sektor se poa|a od dejnostite koi se obavuvaat kako
javen sektor i od toj aspekt so dogovorot se ureduvaat rabotnite odnosi
vo vrska so javniot sektor. Vo toj kontekst zakonodavecot, vo osporenata
odredba od Zakonot, samo gi nabrojal instituciite koi vr{at
javni dejnosti i na koi ednakvo se odnesuva dogovorot so pravata i obvrskite
koi se dogovoreni i va`at za rabotodava~ite i vrabotenite koi
vr{at dejnosti vo javniot sektor, so {to ne se negira nivniot status,
tuku obratno se voveduva vrska na site subjekti od javniot sektor vo
ramkite na op{toto kolektivno dogovarawe. So ogled na iznesenoto
smetame deka odredbata od ~l. 204 st. 2 od Zakonot ne mo`e ustavno da
se problematizira od navodite vo inicijativata.
5) Vo delot od Zakonot koj se odnesuva na kolektivnite dogovori,
isto taka e predviden i ~l. 212 so koj se uredeni uslovite za
opredeluvawe na reprezentativnost na sindikatot.
So odredbite od ovoj ~len od Zakonot e uredeno deka reprezentativen
sindikat za teritorijata na Republika Makedonija e sindikat
koj gi ispolnuva slednive uslovi: da e zapi{an vo registarot na sindikati
koj go vodi ministerstvoto nadle`no za rabotite od oblasta na
trudot, vo nego da ~lenuvaat najmalku 10% od vkupniot broj na vraboteni
vo Republika Makedonija koi pla}aat ~lenarina na sindikatot,
da zdru`uva najmalku tri sindikati na nacionalno nivo od razli-
540

~ni granki, odnosno oddeli, soglasno Nacionalnata klasifikacija na
dejnosti, koi se zapi{ani vo Registarot na sindikati, da dejstvuva na
nacionalno nivo i da imaat registrirano ~lenki vo najmalkmu 1/5 od
op{tinite vo Republika Makedonija, da dejstvuva vo soglasnost so svojot
statut i demokratskite principi, i vo nego da ~lenuvaat sindikati
koi potpi{ale ili pristapile na najmalku tri kolektivni dogovori
na nivo na granka, odnosno oddel.
Spored st. 2 na ~l. 212 od Zakonot, reprezentativen sindikat na
nivo na javen sektor e sindikatot koj e zapi{an vo registarot na sindikati
koj go vodi ministerstvoto nadle`no za rabotite od oblasta na
trudot i vo koj se za~leneti najmalku 20% od brojot na vraboteni vo
javniot sektor i koi pla}aat ~lenarina.
Vo st. 3 i 4 od ovoj ~len od Zakonot, se opredeleni reprezentativnite
sindikati na nivo na privaten sektor i na nivo na granka.
Spored osporenata odredba od st. 5 na ~l. 212 od Zakonot e opredeleno
deka reprezentativen sindikat na nivo na rabotodava~ e sindikat
vo koj se za~leneti najmalku 20% od brojot na vraboteni kaj rabotodava~ot
i koi pla}aat ~lenarina.
Spored navodite vo inicijativata postoela terminolo{ka neusoglasenost
na zborovite "sindikalna organizacija" vo ~l. 189 i "sindikat
na nivo na rabotodava~" vo ~l. 212 st. 5 od Zakonot, namesto da se
upotrebuval eden termin so istoto zna~ewe, poradi {to osporenata
odredba od ~l. 212 st. 5 od Zakonot bila neprecizna i nejasna. Ponatamu,
vo inicijativata se naveduva deka nepravilno bilo zakonodavecot
samostojno da ureduval so koj limit na procent od za~leneti rabotnici
vo sindikatite }e se smetal za reprezentativen sindikatot na
nivo na rabotodava~. Od ovie pri~ini se predlaga za osporenata odreba
od Zakonot da se povede postapka kako nesoglasna so ~l. 37 od
Ustavot.
*
(Pred analizata na osporenata odredba od Zakonot, se poso~uva
deka vo porane{noto re{enie vo Zakonot za rabotni odnosi koj ne e vo
va`nost, be{e uredeno deka "rabotodavecot e dol`en da sozdade uslovi
za aktivnosti na sindikatot vo vrska so za{titata na pravata na
rabotnicite od raboten odnos. Ako kaj rabotodavecot se organizirani
pove}e sindikati, obvrskite od st. 1 na ovoj ~len se odnesuvaat samo na
mnozinskiot sindikat.
Ottuka, poa|aj}i od obvrskata na rabotodava~ot da sozdade
uslovi, toa }e go usmeri kon mnozinskiot, a ne kon bilo koj od sindikatite,
bidej}i kaj mnozinskiot se op{to izrazeni rabotni~kite barawa
na kolektivot).
*
Od analizata na osporenata odredba od Zakonot, vo kontekst i
na ostanatite odredbi so koi zakonodavecot kompleksno gi uredil pra-
{awata koi se odnesuvaat na sindikatite i kolektivnoto dogovarawe,
541

proizleguva deka zakonodavecot voop{to ne otstapil od su{tinskata
opredelba vo ~l. 189 i 212 od istiot Zakon, deka stanuva zbor za sindikat
odnosno sindikalna organizacija na nivo na rabotodava~ i ne postojat
nepreciznosti so koi bi se dovele vo pra{awe ustavnosta na zakonskite
odredbi od toj aspekt, tuku vo inicijativata se upotrebuva
krajno formalen pristap so koj podnositelot se obiduva osporeniot
~l. 212 st. 5 od Zakonot da go problematizira. Neosnovan e i navodot
vo inicijativata deka zakonodavecot nemal ustaven osnov da go propi{uva
limitot na procent na vrabotenite kaj rabotodava~ot koi bi go
so~inuvale reprezentativniot sindikat na nivo na rabotodava~, so
ogled na toa {to reprezentativnosta na sindikatite na nivo na javen
sektor, na nivo na privaten sektor, na nivo na granka, odnosno oddel i
na nivo na rabotodava~ e soodvetno za site na ist na~in uredeno so
procentualen limit kako potreba da se izdvojat onie so status na
reprezentativni zaradi obezbeduvawe legitimnost vo zastapuvaweto
na interesite na pogolemiot del od rabotnicite vo sindikatot koj
me|u drugoto u~estvuva vo kolektivnoto dogovarawe so rabotodava~ot.
Vo slu~ajov so osporenata odredba od Zakonot, toa e uredeno na
predvideniot na~in koj ednakvo va`i za site vo istite uslovi i e vo
nasoka na ostvaruvawe na celite na reprezentativniot sindikat na
nivo na rabotodava~, koi ne bi mo`ele soodvetno da se ostvaruvaat od
onie koi go nemaat procentualniot limit na rabotnici vo
sindikalnata organizacija.
Od ovie pri~ini nitu za osporenata odredba od ~l. 212 st. 5 od
Zakonot nemo`e osnovano da se postavi pra{aweto na soglasnosta so
~l. 37 od Ustavot.
6) So ~l. 213-a od Zakonot e opredeleno deka reprezentativnost
na sindikat, odnosno na zdru`enie na rabotodava~i na nivo na Republika
Makedonija, na nivo na javen sektor, na nivo na privaten sektor
od oblasta na stopanstvoto i na nivo na granka, odnosno oddel soglasno
Nacionalnata klasifikacija na dejnosti, ja utvrduva ministerot nadle`en
za rabotite od oblasta na trudot, na predlog na Komisija za utvrduvawe
na reprezentativnosta vo soglasnost so ovoj zakon.
So osporeniot ~l. 213-b od Zakonot e ureden sostavot i na~inot
na rabota na Komisijata. Spored st. 1 od ovoj ~len od Zakonot e predvideno
deka Komisijata e sostavena od devet ~lena, od koi po tri pretstavnici
na Ministerstvoto za trud i socijalna politika, Ministerstvoto
za pravda i Ministerstvoto za ekonomija.
Spored st. 2 od ovoj ~len od Zakonot, registrirani sindikati i
zdru`enija na rabotodava~i na nacionalno nivo mo`at da opredelat
svoj pretstavnik koj }e prisustvuva pri rabota na Komisijata.
Vo st. 3 od ovoj ~len e uredeno deka pretstavnicite na ministerstvata
od st. 1 na ovoj ~len gi imenuva Vladata na Republika Makedonija
na predlog na ministerot za trud i socijalna politika.
542

Spored st. 4 od ovoj ~len, administrativno-stru~nite raboti za
rabota na Komisijata gi vr{i Ministerstvoto za trud i socijalna politika.
Spored st. 5 od ovoj ~len, na~inot na rabota na Komnisijata se
opredeluva so Delovnik za rabota na Komisijata.
Spored navodite vo inicijativata, so osporeniot ~l. 213-b od
Zakonot bilo predvideno Komisijata za utvrduvawe na reprezentativnost
na sindikat da bide sostavena od 9 ~lena, od koi po 3 pretstavnici
na tri ministerstva koi se navedeni vo odredbata od Zakonot, {to zna-
~elo deka isklu~ivo Vladata na Republika Makedonija }e ja formirala
Komisijata bez u~estvo na rabotodava~ite i sindikatite. Imeno,
tripartitniot odnos na Vladata, rabotodava~ite i sindikatite se ostvaruval
vo ramkite na Ekonomsko-socijalniot sovet utvrden vo ~l. 246
i 247 od Zakonot. Nasproti toa, so osporeniot ~l. 213-b od Zakonot se
eliminirale ulogata i celite na Ekonomsko-socijalniot sovet koi
bile uredeni so Zakonot, i fakti~ki postoeweto na ovoj Sovet se doveduval
vo pra{awe, bidej}i Vladata, soglasno ~l. 213-b od Zakonot,
samostojno re{avala za steknuvawe na statusot na reprezentativnost
na sindikatot, a toa pra{awe spored podnesitelot na inicijativata
trebalo da go odlu~uva nadle`nata Komisija so tripartiten sostav,
odnosno so soodvetna zastapenost i na socijalnite partneri - rabotodava~ite
i sindikatite. So ogled na toa {to so osporeniot ~l. 213-b od
Zakonot, ne bila zapazena soodvetnata zastapenost na socijalnite
partneri vo sostavot na ~lenovite na Komisijata za utvrduvawe na
reprezentativnost, spored inicijativata osporeniot ~len od Zakonot
bil vo sprotivnost na ~l. 8 st. 1 al. 3 i 8 od Ustavot, koi se odnesuvaat
na vladeeweto na pravoto i na humanizmot, socijalnata pravda i
solidarnosta kako temelni vrednosti na na ustavniot poredok na
Republika Makedonija.
Od analizata na osporenata odredba od Zakonot, proizleguva
deka zakonodavecot so zakon detalno gi utvrdil pra{awata za uslovite
i kriteriumite za opredeluvawe na reprezentativnost na sindikatot
i na rabotodava~ite, kako i postapkata po baraweto za reprezentativnost,
kade Komisijata za utvrduvawe na reprezentativnost donesuva
re{enie protiv koe mo`e da se podnese `alba do Vladata na
Republika Makedonija i mo`e da se zavede upraven spor pred nadle-
`niot sud. Reprezentativnosta se opredeluva za vremenski period od
tri godini, a voedno sindikatot i zdru`enieto na rabotodava~i mo`e
da podnesat barawe za preispituvawe na reprezentativnosta, po istekot
na periodot od edna godina od denot na donesuvaweto na re{enieto.
Re{enito za reprezentativnosta se objavuva vo "Slu`ben vesnik
na Republika Makekdonija."
Soglasno ~l. 211 od Zakonot, reprezentativnosta na sindikatot
za teritorijata na Republika Makedonija, odnosno zdru`enie na rabotodava~i
za teritorijata na Republika Makedonija se opredeluva zar-
543

adi u~estvo vo tripartitni tela za socijalno partnerstvo i tripartitni
delegacii na socijalnite partneri.
Reprezentativnost na sindikat na nivo na javen sektor se opredeluva
zaradi u~estvo vo kolektivnoto dogovarwe na nivo na javen sektor,
a reprezentativnost na sindikat i zdru`enie na rabotodava~i na
nivo na privaten sektor od oblasta na stopanstvoto, se opredeluva zaradi
u~estvo vo kolektivno dogovarawe na nivo na privaten sektor od
oblasta na stopanstvoto.
Reprezentativnosta na sindikat i zdru`enie na rabotodava~i
na nivo na granki se opredeluva zaradi u~estvo vo kolektivnoto dogovarawe
na nivo na granka (oddel).
Reprezentativnost na sindikat na nivo na rabotodava~ se opredeluva
zaradi u~estvo vo kolektivno dogovarawe na nivo na rabotodava~.
Zna~i, Komisijata e organ {to odlu~uva vo postapka po barawa
i vrz osnova na so zakon opredeleni uslovi i kriteriumi koi treba da
gi ispolnuvat baratelite. Tuka ne stanuva zbor za dogovorno re{avawe
na pra{aweto za reprezentativnost, vo tripartiten sostav na Komisijata,
nitu toj sostav garantira avtomatski objektivnost i zakonitost
vo odlu~uvaweto po barawata za reprezentativnost na sindikat i na
rabotodava~.
So odredbite od ~l. 246 i 247 od Zakonot e uredeno deka Ekonomskosocijalniot
sovet se osnova so spogodba me|u Vladata, reprezentativnite
sindikati na teritorijata na Republika Makedonija i reprezentativnite
zdru`enija na rabotodava~i na teritorijata na Republika
Makedonija. So spogodbata za osnovawe na Ekonomskosocijalniot
sovet se opredeluva negoviot sostav so soodvetna zastapenost na socijalnite
partneri i dejnosta na ovoj Sovet se temeli na potrebata za
tristrana sorabotka vo re{avaweto na ekonomskite i socijalnite
pra{awa i problemi.
Imaj}i go predvid faktot deka Sovetot se osnova so spogodba
me|u Vladata i reprezentativnite socijalni partneri, ne e osnovan
navodot vo inicijativata deka tokmu tie reprezentativnite sindikati
i rabotodava~i, trebale da bidat vo sostavot na Komisijata za utvrduvawe
na reprezentativnost na drugi i deka osporeniot ~l. 212-b od
Zakonot koj ne go propi{uval toa bil neustaven. Imeno, so inicijativata
neosnovano se naveduva deka ve}e postojnite reprezentativni
socijalni partneri zaedno so Vladata, tripartitno trebale da ja so~inuvaat
Komisijata koja }e odlu~uvala za idnite barawa za reprezentativnost,
bidej}i spored na{e mislewe ve}e steknatoto svojstvo na
reprezentativnost na socijalnite partneri ne e garant za objektiviziran
pristap kon odlu~uvaweto, koe se sproveduva od nadle`nata
Komisija vo postapka po barawe na novi sindikati i zdru`enija na rabotodava~i
za steknuvawe na reprezentativnost, a toa e status koj ve}e
go imaat socijalnite partneri vo Ekonomskosocijalniot sovet, za koi
544

podnositelot na inicijativata predlaga deka tokmu tie kako postojni
trebale da odlu~uvaat za steknuvawe na novi, drugite subjektibarateli
vo postapkata za status na reprezentativnost.
Imaj}i predvid deka so Zakon se uredeni uslovite i kriteriumite
za steknuvawe na reprezentativnost, proizleguva deka ne postojat
ustavni pre~ki Komisijata so sostavot koj e opredelen so ~l. 213-b
od Zakonot, da sproveduva postapka i re{ava po barawata za reprezentativnost,
so pravo na `alba i upraven spor kako {to zakonodavecot
opredelil. Imeno, Komisijata nema ovlastuvawe da odlu~uva samostojno
nadvor od zakonski opredelenite uslovi i ne e prepu{teno pra-
{aweto za reprezentativnost da se re{ava so dogovori, spogodbi ili
proizvolno po ocenka na postojnite socijalni partneri ili drugi subjekti,
tuku toa e pra{we koe zakonodavecot go stavil vo ramki na
re{avawe vo postapka.
Imeno, tokmu sprotivno, so respektirawe na baraweto vo inicijativata
bi se dovele vo pra{we ustavnite normi za vladeewe na
pravoto i socijalnata pravda dokolku se svede pra{aweto za reprezentativnost
da se odlu~uva nadvor od predvidenata postapka i zakonski
uredenite uslovi i kriteriumi i soodvetnata Komisija. vo ~ii ramki e
i zakonskoto re{enie na osporeniot ~l. 213-b. Poradi toa, i za osporenata
odredba od ~l. 213-b od Zakonot smetame deka ne mo`e osnovano
da se postavi pra{aweto na ustavnosta.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 5 st. 1 t. 5, ~l. 129 st. 1, ~l. 189 st. 1, ~l. 204 st. 2, ~l. 212 st. 5, ~l. 213-
b, od Zakonot za rabotnite odnosi ("SV RM," br. 62/2005, 106/2008, 161/
2008, 114/2009, 130/2009, 16/2010-pre~isten tekst, 50/2010 i 52/2010).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 2 juni 2010 godina,
donese
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~lenot
5 stav 1 to~ka 5, ~lenot 129 stav 1 i ~lenot 213-b od Zakonot za rabotnite
odnosi ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“ br. 62/2005,
106/2008, 161/2008, 114/2009, 130/2009, 16/2010-pre~isten tekst, 50/2010 i
52/2010).
545

2. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~lenot 189 stav 1, ~lenot 204 stav 2 i ~lenot 212 stav 5 od Zakonot
ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
3. Sojuzot na sindikatite na Makedonija na Ustavniot sud na
Republika Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na odredbite od Zakonot navedeni vo
to~kite 1 i 2 od ova re{enie.
Zakonot za rabotnite odnosi vo ~lenot 5 go definiral zna~eweto
na oddelni izrazi upotrebeni so ovoj zakon, i vo stavot 1 to~ka 5
opredelil deka "rabotno vreme" e sekoj period vo koj rabotnikot raboti
i e na raspolagawe na rabotodava~ot za izvr{uvawe na rabotite i
rabotnite zada~i soglasno so zakon.
Spored navodite vo inicijativata, nepravilno bilo definirano
zna~eweto na izrazot "rabotno vreme" vo osporenata odredba od
Zakonot, poradi toa {to so nepotrebnoto upotrebuvawe na terminot
"raspolagawe" se opredeluvalo pravo na rabotodava~ot neograni~eno
da raspolaga so rabotnicite vo neopredelen period od raboteweto,
me|utoa rabotnoto vreme ne mo`elo da ima vakva kvalifikacija i da
bide neopredeleno i vo obem koj isklu~ivo }e go diktiral rabotodava~ot.
Na ovoj na~in, so definiraweto na izrazot "rabotno vreme" se
ovozmo`uvalo rabotodava~ot da go zloupotrebuva rabotnoto vreme so
naru{uvawe na demokratskite principi na osnovnite ~ovekovi
slobodi i prava vo koi spa|aat i pravata na rabotnicite od raboten
odnos. Od ovie pri~ini ~lenot 5 stav 1 to~ka 5 od Zakonot ne bil vo
soglasnost so ~lenot 8 stav 1 alinei 3 i 8 od Ustavot, spored koi
vladeeweto na pravoto i humanizmot, socijalnata pravda i
solidarnosta se temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija i ne bil vo soglasnost so ~lenot 9 stav 2 od Ustavot spored
koj gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.
Sudot, od analizata na osporenata odredba od Zakonot utvrdi
deka zakonodavecot neprecizno i {iroko go definiral izrazot
"rabotno vreme" opredeluvaj}i go negovoto zna~ewe kako pravo na rabotodava~ot
da raspolaga so rabotnikot koj raboti, so {to se sozdava
mo`nost rabotodava~ot vo dimenzioniraweto na rabotnite aktivnosti
da gi povredi ustavno garantiranite ~ovekovi slobodi i prava vo
koi se i pravata od raboten odnos i integritetot na rabotnikot.
Imeno, raspolagaweto na rabodava~ot vo kontekst na odredbata, gi
nadminuva ramkite na definicijata za opredeno "rabotno vreme" i
izrazot dobiva zna~ewe na neopredeleno po obem rabotewe i iskoristuvawe
na rabotnikot vo vr{eweto na rabotnite zada~i od strana na
rabotodava~ot, so {to definicijata ostava prostor dlaboko da se dopre
do li~nosta i integritetot na rabotnikot vo ostvaruvaweto na rabotite
od rabotniot odnos, a so toa da se zagrozat negovite slobodi i
prava utvrdeni vo Ustavot. So ogled na toa, za osporenata odredba od
Zakonot osnovano mo`e da se postavi pra{aweto za nejzinata soglas-
546

nost so ~lenot 32 od Ustavot, spored koj sekoj ima pravo na rabota, sloboden
izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
obezbedenost za vreme na privremena nevrabotenost (stav 1), sekomu,
pod ednakvi uslovi, mu e dostapno sekoe rabotno mesto (stav 2), sekoj
vraboten ima pravo na soodvetna zarabotuva~ka (stav 3), sekoj vraboten
ima pravo na platen, dneven, nedelen i godi{en odmor i od ovie
prava vrabotenite ne mo`at da se otka`at (stav 4), i ostvaruvaweto na
pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so
kolektivni dogovori (stav 5).
4. Ponatamu, ~lenot 129 od Zakonot ima naslov "Ograni~uvawa
na rabotata no}no vreme." Vo osporeniot stav 1 od ovoj ~len od Zakonot
e predvideno deka rabotnoto vreme na rabotnikot koj raboti no-
}no vreme ne smee da trae prose~no pove}e od osum ~asa na sekoi 24
~asa.
Spored navodite vo inicijativata osporenata zakonska odredba,
prethodno, pred izmenite na Zakonot ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 130/2009), glasela delumno poinaku i imala naslov
"Ograni~uvawe na rabotata no}e." Porane{nata odredba od stavot
1 na ~lenot 129 od Zakonot glasela: "rabotnoto vreme na rabotnikot
koj raboti no}e do ~etiri meseca ne smee da trae prose~no pove}e od
osum ~asa dnevno“. Me|utoa, spored navodite vo inicijativata zakonodavecot
so izmenite i dopolnuvawata na Zakonot, vo osporenata odredba
namesto terminot „no}e" go upotrebil terminot "no}no vreme," a
sepak naslovot ne go promenil i ostanal kako "Ograni~uvawa na rabotata
no}e," pa ottuka imalo kontradikcija na naslovot so odredbata.
Ponatamu, spored inicijativata, so osporenata zakonska odredba ve}e
nemalo ograni~uvawe deka rabotnikot mo`el da raboti no}no vreme
samo do ~etiri meseci, odnosno nemalo ograni~uvawe nitu do nekoj
drug opredelen period, vsu{nost nemalo nikakvo vremensko ograni~uvawe
za rabota vo no}no vreme, so {to se doveduvale vo pra{awe humanosta,
socijalnata pravda i solidarnosta opredeleni kako temelna
vrednost na ustavniot poredok vo ~lenot 8 stav 1 alineja 8 od Ustavot.
Ova posebno poradi toa {to rabotnikot so osporenata zakonska odredba
bil doveden vo situacija rabotodava~ot da mo`el so dadenite rabotni
obvrski vo tekot na no}nata rabota vo neograni~en period da
bide psihi~ki i fizi~ki optereten vo pregolema mera so {to }e se dovele
vo pra{awe i kvalitetot na izvr{uvaweto na rabotnite obvrski
i bezbednosta na rabotnikot i rabotnata sredina. Spored navodite vo
inicijativata, zakonodavecot bil dol`en da utvrdi rabotata vo no}no
vreme kolku bi trebala da trae vo tekot na eden mesec, {est meseci i
vo tekot na edna godina.
Sudot, od analizata na osporenata odredba od Zakonot, utvrdi
deka so izmenite i dopolnuvawata na Zakonot objaveni vo "Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 130/2009), vo naslovot na ~lenot
129 zborot „no}e" e zamenet so zborovite "no}no vreme," terminot
547

"no}e" vo ~lenot bil izmenet vo „no}no vreme," pa ottuka nema nikakva
terminolo{ka kontradicija vo naslovot i odredbata od Zakonot,
na {to se prigovara vo inicijativata i ovoj navod e neosnovan. Ponatamu,
Zakonot za rabotnite odnosi so odredbite od ~lenovite 127-131 gi
uredil pra{awata koi se odnesuvaat za: no}na rabota, prava na
rabotnicite koi rabotat no}no vreme, ograni~uvawe na rabotata no-
}no vreme, konsultirawe so sindikatot i no}na rabota na `enite vo
industrijata i grade`ni{tvoto.
Od analizata na osporenata odredba od Zakonot, Sudot, isto
taka, utvrdi deka zakonodavecot samo so ograni~uvaweto na rabotnoto
vreme na rabotnikot koj raboti no}no vreme da ne smee da trae prose-
~no pove}e od osum ~asa na sekoi 24 ~asa, bez da go regulira vremenskoto
ograni~uvawe na no}noto rabotewe vo kolkav period od godinata,
odnosno voop{to vo kolkav vremenski period toa mo`e da se izvr-
{uva, dozvolil no}nata rabota da mo`e da trae bez vremenski limiti,
a so toa dopu{til rabotodava~ot da go upotrebuva rabotniot anga`man
na rabotnicite za no}na rabota postojano ili kako {to toj smeta
deka e potrebno, na {teta na pravata i interesite na rabotnicite koi
proizleguvat od rabotniot odnos sprotivno na ~lenot 32 od Ustavot i
se doveduva vo pra{awe humanosta, socijalnata pravda i solidarnosta
opredeleni kako temelni vrednosti na ustavniot poredok vo ~lenot 8
stav 1 alineja 8 od Ustavot. Od ovie pri~ini za osporenata odredba od
~lenot 129 stav 1 od Zakonot pred Sudot se postavi pra{aweto na soglasnosta
so odredbite od Ustavot.
5. So ~lenot 213-a od Zakonot e opredeleno deka reprezentativnost
na sindikat, odnosno na zdru`enie na rabotodava~i na nivo
na Republika Makedonija, na nivo na javen sektor, na nivo na privaten
sektor od oblasta na stopanstvoto i na nivo na granka, odnosno oddel
soglasno Nacionalnata klasifikacija na dejnosti, ja utvrduva ministerot
nadle`en za rabotite od oblasta na trudot, na predlog na Komisija
za utvrduvawe na reprezentativnosta vo soglasnost so ovoj zakon.
So osporeniot ~len 213-b od Zakonot e ureden sostavot i na~inot
na rabota na Komisijata. Spored stavot 1 od ovoj ~len od Zakonot e
predvideno deka Komisijata e sostavena od devet ~lena, od koi po tri
pretstavnika na Ministerstvoto za trud i socijalna politika, Ministerstvoto
za pravda i Ministerstvoto za ekonomija.
Spored stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot, registrirani sindikati
i zdru`enija na rabotodava~i na nacionalno nivo mo`at da opredelat
svoj pretstavnik koj }e prisustvuva pri rabotata na Komisijata.
Vo stavot 3 od ovoj ~len od Zakonot e uredeno deka pretstavnicite
na ministerstvata od stavot 1 na ovoj ~len gi imenuva Vladata na
Republika Makedonija na predlog na ministerot za trud i socijalna
politika.
548

Spored stavot 4 od ovoj ~len od Zakonot, administrativno-stru-
~nite raboti za rabota na Komisijata gi vr{i Ministerstvoto za trud
i socijalna politika.
Spored stavot 5 od ovoj ~len, na~inot na rabota na Komisijata
se opredeluva so Delovnik za rabota na Komisijata.
Spored navodite vo inicijativata, so osporeniot ~len 213-b od
Zakonot bilo predvideno Komisijata za utvrduvawe na reprezentativnost
na sindikat da bide sostavena od 9 ~lena, od koi po 3 pretstavnika
na tri ministerstva koi se navedeni vo odredbata od Zakonot, {to zna-
~elo deka isklu~ivo Vladata na Republika Makedonija }e ja formirala
Komisijata bez u~estvo na rabotodava~ite i sindikatite. Imeno,
tripartitniot odnos na Vladata, rabotodava~ite i sindikatite se ostvaruval
vo ramkite na Ekonomsko-socijalniot sovet utvrden vo ~lenovite
246 i 247 od Zakonot. Nasproti toa, so osporeniot ~len 213-b od
Zakonot se eliminirale ulogata i celite na Ekonomsko-socijalniot
sovet koi bile uredeni so Zakonot, i fakti~ki postoeweto na ovoj Sovet
se doveduval vo pra{awe, bidej}i Vladata, soglasno ~lenot 213-b
od Zakonot, samostojno re{avala za steknuvawe na statusot na reprezentativnost
na sindikatot, a toa pra{awe spored inicijatorot trebalo
da go odlu~uva nadle`nata Komisija so tripartiten sostav, odnosno so
soodvetna zastapenost i na socijalnite partneri - rabotodava~ite i
sindikatite. So ogled deka so osporeniot ~len 213-b od Zakonot, ne
bila zapazena soodvetnata zastapenost na socijalnite partneri vo sostavot
na ~lenovite na Komisijata za utvrduvawe na reprezentativnost,
spored inicijativata osporeniot ~len od Zakonot bil vo sprotivnost
na ~lenot 8 stav 1 alinei 3 i 8 od Ustavot, koi se odnesuvale na
vladeeweto na pravoto i na humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta
kako temelni vrednosti na na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
Od analizata na osporenata odredba od Zakonot, proizleguva
deka zakonodavecot so zakon gi utvrdil pra{awata za uslovite i kriteriumite
za opredeluvawe na reprezentativnost na sindikatot i na
rabotodava~ite, kako i postapkata po baraweto za reprezentativnost,
kade Komisijata za utvrduvawe na reprezentativnost donesuva re{enie
protiv koe mo`e da se podnese `alba do Vladata na Republika Makedonija
i mo`e da se zavede upraven spor pred nadle`niot sud. Reprezentativnosta
se opredeluva za vremenski period od tri godini, a voedno
sindikatot i zdru`enieto na rabotodava~i mo`e da podnesat
barawe za preispituvawe na reprezentativnosta, po istekot na periodot
od edna godina od denot na donesuvaweto na re{enieto. Re{enito
za reprezentativnosta se objavuva vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makekdonija."
Soglasno ~lenot 211 od Zakonot, reprezentativnosta na sindikatot
za teritorijata na Republika Makedonija odnosno zdru`enie na
rabotodava~i za teritorijata na Republika Makedonija se opredeluva
549

zaradi u~estvo vo tripartitni tela za socijalno partnerstvo i tripartitni
delegacii na socijalnite partneri.
Reprezentativnost na sindikat na nivo na javen sektor se opredeluva
zaradi u~estvo vo kolektivnoto dogovarwe na nivo na javen sektor,
a reprezentativnost na sindikat i zdru`enie na rabotodava~i na
nivo na privaten sektor od oblasta na stopanstvoto, se opredeluva zaradi
u~estvo vo kolektivno dogovarawe na nivo na privaten sektor od
oblasta na stopanstvoto.
Reprezentativnosta na sindikat i zdru`enie na rabotodava~i
na nivo na granki se opredeluva zaradi u~estvo vo kolektivnoto dogovarawe
na nivo na granka (oddel).
Reprezentativnost na sindikat na nivo na rabotodava~ se opredeluva
zaradi u~estvo vo kolektivno dogovarawe na nivo na rabotodava~.
Komisijata e organ {to odlu~uva vo postapka po barawa i vrz
osnova na so zakon opredeleni uslovi i kriteriumi koi treba da gi
ispolnuvat baratelite.
Od analizata na osporenite odredbi od ~lenot 213-b od Zakonot,
Sudot oceni deka zakonodavecot ne obezbedil Komisijata da ja
so~inuvaat pretstavnici na Vladata na Republika Makedonija kako i
pretstavnici na rabotodava~ite i sindikatite, soodvetno na tripartitniot
odnos na ovie pretstavnici koj se ostaruval vo ramkite na
Ekonomsko-socijalniot sovet utvrden vo odredbite od Zakonot. Imeno,
so osporenoto zakonsko re{enie so koe Komisijata e sostavena
samo od pretstavnici na ministerstvata, e ovozmo`eno za statusot na
reprezentativnost na sindikatot, odnosno na zdru`enie na rabotodava~i
da se odlu~uva vo Komisija koja nema vo svojot sostav pretstavnici
tokmu na sindikat ili rabotodava~i, od koi se izbira odnosno
odlu~uva za statusot na reprezentativnost, a so toa odlukite za izborot
na Komisijata po svojata su{tina ne se odraz na objektiviziran
pristap vo odlu~uvaweto na socijalnite partneri vo tripartitniot
odnos vo ekonomsko-socijalnata sfera vo op{testvoto. So ogled na toa
i za ~lenot 213-b od Zakonot Sudot oceni deka mo`e da se postavi pra-
{aweto na soglasnosta so ~lenot 8 stav 1 alineja 8 od Ustavot, spored
koja humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta se temelni vrednosti
na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
6. Vo XVIII del od Zakonot, so naslov "Sindikati i zdru`enija
na rabotodava~i" e predviden ~lenot 189 so koj se ureduva pravnata
sposobnost na sindikatite, odnosno zdru`enijata na rabotodava~ite.
So osporenata odredba od stavot 1 na ~lenot 189 od Zakonot e
uredno deka sindikalna organizacija na nivo na rabotodava~ steknuva
svojstvo na pravno lice so denot na upis vo Centralniot registar na
Republika Makedonija.
Spored stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot, sindikat na povisoko
nivo, odnosno zdru`enie na rabotodava~ite na povisko nivo, steknuva
550

svojstvo na pravno lice so denot na upis na Centralniot registar na
Republika Makedonija, po prethoden upis vo registarot na sindikati,
odnosno registarot na zdru`enija na rabotodava~i.
Spored navodite vo inicijativata, so osporenata odredba od
stavot 1 na ~lenot 189 od Zakonot, so koja, spored podnositelot, se nalo`uvalo
da se formiraat sindikalni organizacii i se nalo`uvalo
kako sindikatot da se organizira, se navleguvalo vo sindikalnite slobodi
i prava, sprotivno na ~lenot 37 od Ustavot na Republika Makedonija
i sprotivno na Konvencijata broj 87 za sindikalnite slobodi i
za{tita na sindikalnite prava, donesena od Me|unarodnata organizacija
na trudot, kade vo ~lenot 3 bilo utvrdeno deka rabotnicite imale
pravo na donesuvawe na statut i drugi administrativni pravila i
slobodno gi izbirale svoite pretstavnici i ja utvrduvale strukturata
na svojot sindikat, slobodno upravuvale so sindikatot i donesuvale
drugi dokumenti.
Sudot oceni deka analizata na osporenata odredba od Zakonot e
povrzana so drugite odredbi so koi se uredeni pra{awata za slobodniot
izbor na rabotnicite da osnovaat sindikat i vo nego da se za~lenuvaat
pod uslovite propi{ani so statutot i pravilata na sindikatot
koj e samostojna, demokratska i nezavisna organizacija na rabotnicite
vo koja dobrovolno se zdru`uvaat zaradi zastapuvawe, pretstavuvawe,
unapreduvawe i za{tita na svoite ekonomski, socijalni i drugi poedine~ni
i kolektivni interesi. Rabotodava~ite, isto taka, imaat pravo
po svoj sloboden izbor da osnovaat zdru`enie pod uslovi propi-
{ani so statutot ili pravilata na zdru`enieto, koe e samostojna, demokratska
i nezavisna organizacija vo koja rabotodava~ite dobrovolno
stapuvaat zaradi pretstavuvawe i za{tita na svoite ekonomski i drugi
interesi. Sindikatite i zdru`enijata na rabotodava~ite mo`at da se
osnovaat bez kakvo bilo prethodno odobruvawe. So odredbite od ~lenovite
184-202 od Zakonot, detalno se uredeni statusot, pravata i obvrskite
na sindikatite i zdru`enijata na rabotodava~ite. Vo tie ramki,
me|u drugoto e uredeno deka sindikatite odnosno zdru`enijata na
rabotodava~ite mo`at da se zdru`uvaat na povisoko nivo, kako sojuzi
ili drugi oblici na zdru`uvawe.
So ~lenot 189 od Zakonot e uredena pravnata sposobnost na sindikatite,
odnosno zdru`enijata na rabotodava~ite, so toa {to vo osporeniot
stav 1 od ovoj ~len e uredeno deka so upisot vo Centralniot registar
na Republika Makedonija se steknuva sindikalnata organizacija
na nivo na rabotodava~ so svojstvo na pravno lice, a spored stavot
2 od ovoj ~len, isto taka, so upisot vo Centralniot registar na Republika
Makedonija, a po prethoden upis vo registar na sindikati odnosno
registar na zdru`enija na rabotodava~i, se steknuva sindikatot na
povisoko nivo, odnosno zdru`enieto na rabotodava~i na povisoko
nivo, so svojstvo na pravno lice.
551

Sporeed Sudot, so ~lenot 189 od Zakonot, ne se ureduva organizaciskata
postavenost, nitu drugi statusni pra{awa so koi se ograni-
~uvaat pravata na subjektite koi gi organizirale sindikatite ili
zdru`enijata na rabotodava~ite, tuku edinstveno e uredeno pra{aweto
za nivnoto registrirawe so upis vo Centralniot registar zaradi potrebata
od legitimitet vo deluvaweto vo op{testvoto za ostvaruvawe
na nivnite celi poradi koi se organizirale. So ogled na toa, so osporeniot
stav 1 na ~lenot 189 od Zakonot posebno ne se reguliraat prava
i obvrski so koi se ograni~uvale slobodite i pravata na rabotnicite
za sindikalno zdru`uvawe garantirani so ~lenot 37 od Ustavot. Imeno,
so osporenata odredba od Zakonot so ni{to ne se povreduva ~lenot
37 stav 1 od Ustavot so koj e utvrdeno deka zaradi ostvaruvawe na svoite
ekonomski i socijalni prava, gra|anite imaat pravo da osnovaat
sindikati. Sindikatite mo`at da osnovaat svoi sojuzi i da ~lenuvaat
vo me|unarodni sindikalni organizacii. Spored stavot 2 od ovoj ~len
od Ustavot, so zakon mo`e da se ograni~at uslovite za ostvaruvawe na
pravoto na sindikalno organizirawe vo vooru`enite sili, policijata
i organite na upravata. Imaj}i go predvid iznesenoto, Sudot oceni
deka osporenata odredba od Zakonot ne mo`e ustavno da se problematizira
od pri~inite izneseni so inicijativata, nitu osporenata
odredba od Zakonot po svojata sodr`ina i pra{aweto koe go ureduva e
vo sprotivnost so ~lenot 37 od Ustavot, koj go deklarira pravoto na
sindikalno organizirawe.
7. Vo del XIX nasloven kako "Kolektivni dogovori" so odredbite
od ~lenovite 203-235 od Zakonot, se uredeni vidovite na kolektivni
dogovori, u~esnicite vo sklu~uvaweto na kolektivnite dogovori,
predmetot na kolektivnoto dogovarawe i drugi pra{awa vo
vrska so kolektivnite dogovori.
Spored ~lenot 203 od Zakonot, kolektiven dogovor se sklu~uva
kako op{t na nivo na Republika, poseben na nivo na granka, odnosno
oddel, soglasno so Nacionalnata klasifikacija na dejnosti i poedine-
~en na nivo na rabotodava~.
Spored stavot 1 na ~lenot 204 od Zakonot, na nivo na Republika
Makedonija se sklu~uva: op{t kolektiven dogovor za privatniot sektor
od oblasta na stopanstvoto i op{t kolektiven dogovor za javniot
sektor.
Spored stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot, koj se osporuva so inicijativata,
op{tiot kolektiven dogovor za javniot sektor se odnesuva
na organite na dr`avnata vlast i drugi dr`avni organi, organite na
edinicite na lokalnata samouprava, ustanovite, javnite pretprijatija,
zavodite, agenciite, fondovite i drugi pravni lica koi vr{at dejnost
od javen interes.
Spored navodite vo inicijativata, osporenata odredba od stavot
2 na ~lenot 204 od Zakonot bila neustavna zatoa {to kako subjekti
na koi se odnesuval op{tiot kolektiven dogovor za javniot sektor gi
552

vklu~uval i onie koi obavuvale dejnost od javen interes, no ne bile
finansirani od Buxetot na dr`avata, kako {to bil slu~ajot so javnite
pretprijatija ili agencii za higiena, vodovod, toplifikacija i drugi
subjekti so dejnosti od javen interes, a koi imale privaten kapital i
koi svoeto finansirawe go vr{ele preku naplata od gra|anite. Spored
navodite vo inicijativata, za ovie pravni subjekti, ne bi trebalo
da va`i toa {to bilo dogovoreno vo op{tiot kolektiven dogovor za
javniot sektor, poradi sposobnosta tie samostojno da si obezbeduvaat
sopstveno finansirawe, pa op{tiot kolektiven dogovor gi spre~uval
vo mo`nosta za zgolemuvawe na plata na vrabotenite, so toa se ograni~uvale,
odnosno namaluvale pravata po odnos na platata i drugi primawa
i preku osporenata odredba od Zakonot, dr`avata prakti~no se
me{ala, odnosno navleguvala vo slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto
i gi ograni~uvala pravata na rabotnicite i rabotodava-
~ite. Od ovie pri~ini, vo inicijativata se naveduva deka osporenata
odredba od Zakonot ne bila vo soglasnost so ~lenot 8 stav 1 alineja 7
od Ustavot, spored koja slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto se
temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija i ne
bila vo soglasnot so ~lenot 32 stav 5 od Ustavot, spored koj ostvaruvaweto
na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so
zakon i so kolektivni dogovori.
Sudot, od analizata na osporenata odredba od Zakonot, imaj}i
gi predvid i drugite odredbi od Zakonot so koi se uredeni kolektivnite
dogovori, oceni deka zakonodavecot predvidel dva vida na
op{ti kolektivni dogovori i toa od oblasta na stopanstvoto i od
oblasta na javniot sektor vo koj posebno opredelil na koi organi, institucii,
ustanovi, zavodi, javni pretprijatija, fondovi i drugi pravni
subjekti se odnesuva javniot sektor poa|aj}i od opredelbata deka negovata
priroda e direkno naso~ena kon gra|anite preku davawe na uslugi
od javen karakter. Pravnite subjekti vo javniot sektor, bez ogled na
dr`avniot ili privaten kapital so koj statusno se opredeleni vo
funkcioniraweto, se bavat so nadle`nosti koi se so zakonite opredeleni
kako dejnosti od javen interes za gra|anite za zadovoluvawe
potrebi, kako i na obvrski opredeleni za zadol`itelni za gra|anite
zaradi nivniot obligatoren karakter utvrden so zakon, no tokmu tie
vidovi na uslugi zna~at sigurno i kontinuirano obezbeduvawe na
rabota i barateli na uslugi (klienti), {to ne e element na slobodnoto
pazarno stopanstvo i pretpriemni{tvo. Ottuka, ne mo`e da se poistovetat
site pravni subjekti samo po osnov na osnova~kiot ili drug kapital
na koj statusno funkcioniraat, za da se opredeli deka tokmu toa
bi trebalo da bide parametar dali na niv treba da se odnesuva op{tiot
kolektiven dogovor za javniot sektor ili ne, na {to se odnesuvaat
navodite vo inicijativata. Pritoa, treba da se ima predvid deka Zakonot
posebno gi uredil i pra{awata, me|u drugoto deka so kolektivnite
553

dogovori se ureduvaat pravata i obvrskite na dogovornite strani koi
go sklu~ile toj dogovor so koi se ureduvaat rabotnite odnosi.
Op{tite kolektivni dogovori se primenuvaat neposredno i se
zadol`itelni. Zakonot, so toa dal obvrska za nivno sklu~uvawe i nivno
sproveduvawe i ne e pra{awe na koe u~esnicite vo sklu~uvaweto
}e se odnesuvaat so odvojuvawe, avtonimija i negirawe na Dogovorot,
koj so zakon e utvrden kako op{t akt. U~esnici vo sklu~uvaweto na
op{tiot kolektiven dogovor za javniot sektor se od edna strana rabotodava~ot
ili reprezentativnoto zdru`enie na rabotodava~ite, a od
druga strana reprezentativniot sindikat na vrabotenite. Vo op{tiot
kolektiven dogovor za javniot sektor se poa|a od dejnostite koi se
obavuvaat kako javen sektor i od toj aspekt so dogovorot se ureduvaat
rabotnite odnosi vo vrska so javniot sektor. Vo toj kontekst zakonodavecot,
vo osporenata odredba od Zakonot, samo gi nabrojal instituciite
koi vr{at javni dejnosti i na koi ednakvo se odnesuva dogovorot
so pravata i obvrskite koi se dogovoreni i va`at za rabotodava~ite
i vrabotenite koi vr{at dejnosti vo javniot sektor, so {to
ne se negira nivniot status, tuku se voveduva vrska na site subjekti od
javniot sektor vo ramkite na op{toto kolektivno dogovarawe. So
ogled na iznesenoto Sudot oceni deka odredbata od ~lenot 204 stav 2
od Zakonot ne mo`e ustavno da se problematizira.
8. Vo delot od Zakonot koj se odnesuva na kolektivnite dogovori,
isto taka e sodr`an i ~lenot 212 so koj se uredeni uslovite za
opredeluvawe na reprezentativnost na sindikatot. So odredbite od
ovoj ~len od Zakonot e uredeno deka reprezentativen sindikat za teritorijata
na Republika Makedonija e sindikat koj gi ispolnuva slednive
uslovi: da e zapi{an vo registarot na sindikati koj go vodi ministerstvoto
nadle`no za rabotite od oblasta na trudot, vo nego da ~lenuvaat
najmalku 10% od vkupniot broj na vraboteni vo Republika Makedonija
koi pla}aat ~lenarina na sindikatot, da zdru`uva najmalku
tri sindikati na nacionalno nivo od razli~ni granki, odnosno oddeli,
soglasno Nacionalnata klasifikacija na dejnosti, koi se zapi{ani vo
Registarot na sindikati, da dejstvuva na nacionalno nivo i da imaat
registrirano ~lenki vo najmalkmu 1/5 od op{tinite vo Republika
Makedonija, da dejstvuva vo soglasnost so svojot statut i demokratskite
principi, i vo nego da ~lenuvaat sindikati koi potpi{ale ili
pristapile na najmalku tri kolektivni dogovori na nivo na granka,
odnosno oddel.
Spored stavot 2 na ~lenot 212 od Zakonot, reprezentativen sindikat
na nivo na javen sektor e sindikatot koj e zapi{an vo registarot
na sindikati koj go vodi ministerstvoto nadle`no za rabotite od
oblasta na trudot i vo koj se za~leneti najmalku 20% od brojot na vraboteni
vo javniot sektor i koi pla}aat ~lenarina.
554

Vo stavovite 3 i 4 od ovoj ~len od Zakonot, se opredeleni reprezentativnite
sindikati na nivo na privaten sektor i na nivo na
granka.
Spored osporenata odredba od stavot 5 na ~lenot 212 od Zakonot
e opredeleno deka reprezentativen sindikat na nivo na rabotodava~
e sindikat vo koj se za~leneti najmalku 20% od brojot na vraboteni
kaj rabotodava~ot i koi pla}aat ~lanerina.
Spored navodite vo inicijativata postoela terminolo{ka neusoglasenost
na zborovite „sindikalna organizacija“ vo ~lenot 189 i
"sindikat na nivo na rabotodava~" vo ~lenot 212 stav 5 od Zakonot, namesto
da se upotrebuval eden termin so istoto zna~ewe, poradi {to
osporenata odredba od ~lenot 212 stav 5 od Zakonot bila neprecizna i
nejasna. Ponatamu, vo inicijativata se naveduva deka nepravilno bilo
zakonodavecot samostojno da ureduval so koj limit na procent od za~leneti
rabotnici vo sindikatite }e se smetal za reprezentativen sindikatot
na nivo na rabotodava~. Od ovie pri~ini se predlaga za osporenata
odreba od Zakonot da se povede postapka kako nesoglasna so
~lenot 37 od Ustavot.
Sudot, od analizata na osporenata odredba od Zakonot, vo kontekst
i na ostanatite odredbi so koi zakonodavecot kompleksno gi
uredil pra{awata koi se odnesuvaat na sindikatite i kolektivnoto
dogovarawe, oceni deka zakonodavecot voop{to ne otstapil od su{tinskata
opredelba vo ~lenovite 189 i 212 od istiot Zakon, koga stanuva
zbor za sindikat odnosno sindikalna organizacija na nivo na rabotodava~
i ne postojat nepreciznosti so koi bi se dovele vo pra{awe ustavnosta
na zakonskite odredbi od toj aspekt, tuku vo inicijativata se
upotrebuva formalen pristap za osporuvawe na ~lenot 212 stav 5. Neosnovan
e i navodot vo inicijativata deka zakonodavecot nemal ustaven
osnov da go propi{uva limitot na procent na vrabotenite kaj rabotodava~ot
koi bi go so~inuvale reprezentativniot sindikat na nivo
na rabotodava~, so ogled deka reprezentativnosta na sindikatite na
nivo na javen sektor, na nivo na privaten sektor, na nivo na granka,
odnosno oddel i na nivo na rabotodava~ e soodvetno za site na ist na-
~in uredeno so procentualen limit kako potreba da se izdvojat onie so
status na reprezentativni zaradi obezbeduvawe legitimnost vo zastapuvaweto
na interesite na pogolemiot del od rabotnicite vo sindikatot
koj me|u drugoto u~estvuva vo kolektivnoto dogovarawe so
rabotodava~ot. Vo slu~ajov so osporenata odredba od Zakonot, toa e
uredeno na predvideniot na~in koj ednakvo va`i za site vo istite
uslovi i e vo nasoka na ostvaruvawe na celite na reprezentativniot
sindikat na nivo na rabotodava~, koi ne bi mo`ele soodvetno da se
ostvaruvaat od onie koi go nemaat procentualniot limit na rabotnici
vo sindikalnata organizacija.
555

Trgnuvaj}i od navedenite pri~ini Sudot oceni deka nitu za
osporenata odredba od ~lenot 212 stav 5 od Zakonot nemo`e osnovano
da se postavi pra{aweto na soglasnosta so ~lenot 37 od Ustavot.
9. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2
od ova re{enie.
10. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r
Nata{a Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-
Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime
Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
*
Predlog za odlu~uvawe po predmetot U. br. 263/2009 so Nacrt-odluka
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod inicijativa
na Sojuzot na sindikatite na Makedonija, so Re{enie U. br. 263/2009 od
2. 06. 2010 godina, povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 5
st. 1 t. 5, ~l. 129 st. 1 i ~l. 213-b od Zakonot za rabotnite odnosi ("SV
RM," br. 62/2005, 106/2008, 161/2008, 114/2009, 130/2009, 16/2010-pre~isten
tekst, 50/2010 i 52/2010), bidej}i osnovano se postavi pra{aweto na
nivnata soglasnost so Ustavot.
2. Sobranieto na Republika Makedonija kako donositel na
osporeniot akt vo opredeleniot rok ne dade odgovor na navodite vo re-
{enieto, tuku vo propratno pismo br. 07-2139/6 od 20. 07. 2010 godina
dostavi podnesok nasloven kako odgovor, bez pe~at od Sobranieto i
bez potpis od ovlasteno lice.
3. So ogled na toa {to fakti~kata i pravnata sostojba po predmetot
ne se promeneti, se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe,
2. Sudot da gi ukine ~l. 5 st. 1 t. 5, ~l. 129 st. 1 i ~l. 213-b od Zakonot
za rabotnite odnosi ("SV RM," br. 62/2005, 106/2008, 161/2008,
114/2009, 130/2009, 16/2010-pre~isten tekst, 50/2010 i 52/2010).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite
110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 22
septemvri 2010 godina, donese
556
O D L U K A
1. SE UKINUVA ~lenot 5 stav 1 to~ka 5, ~lenot 129 stav 1 i
~lenot 213-b od Zakonot za rabotnite odnosi („Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija“ br. 62/2005, 106/2008, 161/2008, 114/2009, 130/2009,
50/2010 i 52/2010).

2. Ovaa odluka }e se objavi vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija."
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija, po povod inicijativa
na Sojuzot na sindikatite na Makedonija, so Re{enie U. br. 263/
2009 od 2 juni 2010 godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na odredbite od Zakonot za rabotnite odnosi ozna~eni vo to~kata 1 od
ovaa odluka, bidej}i osnovano se postavi pra{aweto za nivnata soglasnost
so Ustavot.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka Zakonot za rabotnite odnosi
vo ~lenot 5 go definiral zna~eweto na oddelni izrazi upotrebeni so
ovoj zakon i vo stavot 1 to~ka 5 opredelil deka "rabotno vreme" e sekoj
period vo koj rabotnikot raboti i e na raspolagawe na rabotodava-
~ot za izvr{uvawe na rabotite i rabotnite zada~i soglasno so zakon.
Sudot, od analizata na osporenata odredba od Zakonot utvrdi
deka zakonodavecot neprecizno i {iroko go definiral izrazot "rabotno
vreme" opredeluvaj}i go negovoto zna~ewe kako pravo na rabotodava~ot
da raspolaga so rabotnikot koj raboti, so {to se sozdava mo`nost
rabotodava~ot vo dimenzioniraweto na rabotnite aktivnosti da
gi povredi ustavno garantiranite ~ovekovi slobodi i prava vo koi se i
pravata od raboten odnos i integritetot na rabotnikot. Imeno, raspolagaweto
na rabodava~ot vo kontekst na odredbata, gi nadminuva ramkite
na definicijata za opredeno „rabotno vreme“ i izrazot dobiva
zna~ewe na neopredeleno po obem rabotewe i iskoristuvawe na rabotnikot
vo vr{eweto na rabotnite zada~i od strana na rabotodava-
~ot, so {to definicijata ostava prostor dlaboko da se dopre do li~nosta
i integritetot na rabotnikot vo ostvaruvaweto na rabotite od rabotniot
odnos, a so toa da se zagrozat negovite slobodi i prava utvrdeni
vo Ustavot. So ogled na toa, osporenata odredba od Zakonot ne e
vo soglasnost so ~lenot 32 od Ustavot, spored koj sekoj ima pravo na
rabota, sloboden izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
obezbedenost za vreme na privremena nevrabotenost (stav 1);
sekomu, pod ednakvi uslovi, mu e dostapno sekoe rabotno mesto (stav 2);
sekoj vraboten ima pravo na soodvetna zarabotuva~ka (stav 3); sekoj
vraboten ima pravo na platen, dneven, nedelen i godi{en odmor i od
ovie prava vrabotenite ne mo`at da se otka`at (stav 4); i ostvaruvaweto
na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon
i so kolektivni dogovori (stav 5).
5. Sudot, isto taka utvrdi deka vo ~lenot 129 od Zakonot koj ima
naslov "Ograni~uvawa na rabotata no}no vreme“, vo osporeniot stav 1
od ovoj ~len od Zakonot e propi{ano deka rabotnoto vreme na rabotnikot
koj raboti no}no vreme ne smee da trae prose~no pove}e od osum
~asa na sekoi 24 ~asa.
Sudot, vo ramki na analizata na osporenata odredba od Zakonot,
utvrdi deka Zakonot za rabotnite odnosi so odredbite od ~lenovite
127-131 gi uredil pra{awata koi se odnesuvaat za: no}na rabota,
557

prava na rabotnicite koi rabotat no}no vreme, ograni~uvawe na rabotata
no}no vreme, konsultirawe so sindikatot i no}na rabota na `enite
vo industrijata i grade`ni{tvoto.
Sudot, isto taka, utvrdi deka zakonodavecot samo so ograni~uvaweto
na rabotnoto vreme na rabotnikot koj raboti no}no vreme da
ne smee da trae prose~no pove}e od osum ~asa na sekoi 24 ~asa, bez da go
regulira vremenskoto ograni~uvawe na no}noto rabotewe vo kolkav
period od godinata, odnosno voop{to vo kolkav vremenski period toa
mo`e da se izvr{uva, dozvolil no}nata rabota da mo`e da trae bez vremenski
limiti, a so toa dopu{til rabotodava~ot da go upotrebuva rabotniot
anga`aman na rabotnicite za no}na rabota postojano ili kako
{to toj smeta deka e potrebno, na {teta na pravata i interesite na rabotnicite
koi proizleguvat od rabotniot odnos sprotivno na ~lenot
32 od Ustavot i se doveduva vo pra{awe humanosta, socijalnata pravda
i solidarnosta opredeleni kako temelni vrednosti na ustavniot poredok
vo ~lenot 8 stav 1 alineja 8 od Ustavot. Od ovie pri~ini Sudot
utvrdi deka osporenata odredba od ~lenot 129 stav 1 od Zakonot ne e vo
soglasnost so navedenite odredbi od Ustavot.
6. So ~lenot 213-a od Zakonot e opredeleno deka reprezentativnost
na sindikat, odnosno na zdru`enie na rabotodava~i na nivo na Republika
Makedonija, na nivo na javen sektor, na nivo na privaten sektor
od oblasta na stopanstvoto i na nivo na granka, odnosno oddel soglasno
Nacionalnata klasifikacija na dejnosti, ja utvrduva ministerot
nadle`en za rabotite od oblasta na trudot, na predlog na Komisija
za utvrduvawe na reprezentativnosta vo soglasnost so ovoj zakon.
So osporeniot ~len 213-b od Zakonot e ureden sostavot i na~inot
na rabota na Komisijata. Spored stavot 1 od ovoj ~len od Zakonot e
predvideno deka Komisijata e sostavena od devet ~lena, od koi po tri
pretstavnika na Ministerstvoto za trud i socijalna politika, Ministerstvoto
za pravda i Ministerstvoto za ekonomija.
Spored stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot, registrirani sindikati
i zdru`enija na rabotodava~i na nacionalno nivo mo`at da opredelat
svoj pretstavnik koj }e prisustvuva pri rabotata na Komisijata.
Vo stavot 3 od ovoj ~len od Zakonot e uredeno deka pretstavnicite
na ministerstvata od stavot 1 na ovoj ~len gi imenuva Vladata na
Republika Makedonija na predlog na ministerot za trud i socijalna
politika.
Spored stavot 4 od ovoj ~len od Zakonot, administrativno-stru-
~nite raboti za rabota na Komisijata gi vr{i Ministerstvoto za trud
i socijalna politika.
Spored stavot 5 od ovoj ~len, na~inot na rabota na Komisijata
se opredeluva so Delovnik za rabota na Komisijata.
Od analizata na osporeniot ~len 213-b kako i drugite odredbi
od Zakonot, Sudot oceni deka zakonodavecot so zakon gi uredil pra-
{awata za uslovite i kriteriumite za opredeluvawe na reprezentati-
558

vnost na sindikatot i na rabotodava~ite, kako i postapkata po baraweto
za reprezentativnost, kade Komisijata za utvrduvawe na reprezentativnost
donesuva re{enie protiv koe mo`e da se podnese `alba do
Vladata na Republika Makedonija i mo`e da se zavede upraven spor
pred nadle`niot sud. Reprezentativnosta se opredeluva za vremenski
period od tri godini, a voedno sindikatot i zdru`enieto na rabotodava~i
mo`e da podnesat barawe za preispituvawe na reprezentativnosta,
po istekot na periodot od edna godina od denot na donesuvaweto
na re{enieto. Re{enieto za reprezentativnosta se objavuva vo
"Slu`ben vesnik na Republika Makekdonija."
Soglasno ~lenot 211 od Zakonot, reprezentativnosta na sindikatot
za teritorijata na Republika Makedonija odnosno zdru`enie na
rabotodava~i za teritorijata na Republika Makedonija se opredeluva
zaradi u~estvo vo tripartitni tela za socijalno partnerstvo i tripartitni
delegacii na socijalnite partneri.
Reprezentativnost na sindikat na nivo na javen sektor se opredeluva
zaradi u~estvo vo kolektivnoto dogovarawe na nivo na javen sektor,
a reprezentativnost na sindikat i zdru`enie na rabotodava~i na
nivo na privaten sektor od oblasta na stopanstvoto, se opredeluva zaradi
u~estvo vo kolektivno dogovarawe na nivo na privaten sektor od
oblasta na stopanstvoto.
Reprezentativnosta na sindikat i zdru`enie na rabotodava~i
na nivo na granki se opredeluva zaradi u~estvo vo kolektivnoto dogovarawe
na nivo na granka (oddel).
Reprezentativnost na sindikat na nivo na rabotodava~ se opredeluva
zaradi u~estvo vo kolektivno dogovarawe na nivo na rabotodava~.
Komisijata e organ {to odlu~uva vo postapka po barawa i vrz
osnova na so zakon opredeleni uslovi i kriteriumi koi treba da gi
ispolnuvaat baratelite.
Od analizata na osporenite odredbi od ~lenot 213-b od Zakonot,
Sudot oceni deka zakonodavecot ne obezbedil Komisijata da ja so-
~inuvaat pretstavnici na Vladata na Republika Makedonija kako i
pretstavnici na rabotodava~ite i sindikatite, soodvetno na tripartitniot
odnos na ovie pretstavnici koj se ostaruval i bil zastapen vo
ramkite na Ekonomsko-socijalniot sovet utvrden vo drugi odredbi od
Zakonot. Imeno, so osporenoto zakonsko re{enie so koe Komisijata e
sostavena samo od pretstavnici na ministerstvata, e ovozmo`eno za
statusot na reprezentativnost na sindikatot, odnosno na zdru`enie na
rabotodava~i da se odlu~uva vo Komisija koja nema vo svojot sostav
pretstavnici tokmu na sindikat ili rabotodava~i, od koi se izbira
odnosno odlu~uva za statusot na reprezentativnost, a so toa i odlukite
za izborot doneseni od Komisijata po svojata su{tina ne bi bile odraz
na objektiviziran pristap vo odlu~uvaweto na socijalnite partneri
vo tripartitniot odnos vo ekonomsko-socijalnata sfera vo op{test-
559

voto. So ogled na toa i za ~lenot 213-b od Zakonot Sudot oceni deka ne
e vo soglasnost so ~lenot 8 stav 1 alineja 8 od Ustavot, spored koja humanizmot,
socijalnata pravda i solidarnosta se temelni vrednosti na
ustavniot poredok na Republika Makedonija.
7. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ovaa odluka.
8. Ovaa odluka Sudot ja donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r
Nata{a Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-
Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime
Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
560

39. U. br. 13/2010 (9. 06. 2010)
Osporen akt
^len 13 st. 2 i 3 od Zakonot za privatizacija i zakup na grade-
`no zamji{te vo dr`avna sopstvenost ("SV RM," br. 4/2005, 13/ 2007,
165/2008 i 146/2009).
Sodr`ina na osporeniot akt
^len 13
(1) Grade`noto izgradeno i grade`noto neizgradeno zemji{te
na koe postojat sokorisni~ki prava evidentirani vo katastarot na zemji{te,
odnosno zapi{ani vo katastarot na nedvi`nosti vo idealni
delovi se privatizira srazmerno na goleminata na idealniot del od
sokorisni~koto pravo.
(2) Grade`noto izgradeno zemi{te na koe se izgradeni stanovi,
delovni prostorii, vizbi, gara`i i drugi posebni delovi od stanbeni
i delovni zgradi {to imaat dva ili pove}e stanovi, odnosno delovni
prostorii i drugi posebni delovi koi se vo sopstvenost na razli~ni
fizi~ki ili pravni lica, a na koe zemji{te vo katastarot na zemji{e
ne se evidentirani, odnosno vo katastarot na nedvi`nosti ne se zapi-
{ani idealni delovi od sokorisni~koto pravo, se privatizira vo zaedni~ka
sopstvenost na fizi~kite ili pravnite lica kako eta`ni sopstvenici.
(3) Delot od nadomestokot {to go pla}a sekoj od eta`nite sopstvenici
od stavot (2) na ovoj ~len, se opredeluva srazmerno na povr-
{inata na posebniot del od zgradata spored vkupnata povr{ina na zemji{teto
predmet na privatizacija, pri {to se vospostavuvat odnosi
me|u eta`nite sopstvenici koi proizleguvaat od pravnata sodr`ina
na pravoto na zaedni~ka sopstvenost na grade`no izgradeno zemji{te
soglasno so Zakonot za grade`no zemji{te i Zakonot za sopstvenost i
drugi stvarni prava. Srazmerot na povr{inata na posebniot del od
zgradata spored vkupnata povr{ina na zemji{teto predmet na privatizacija
za koj }e treba da ne opredeli visina na nadomestokot, se utvrduva
so naod i mislewe od ve{to lice od oblasta na grade`ni{tvoto
na tro{ok na baratelot.
(4) Koga ne e izvr{ena celosna privatizacija na grade`noto zemji{te
od site eta`ni sopstvenici, vo Javnata kniga za zapi{uvawe na
pravata na nedvi`nostite pokraj eta`nite sopstvenici koi go priv-
561

atizirale zemji{teto ostanuva zapi{ana Republika Makedonija kako
zaedni~ki sopstvenik na zemji{teto se do celosna privatizacija na zemji{teto.
562
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata osporenite stavovi na ~l. 13
od Zakonot, ne bile vo praktikata sprovedlivi, od pri~ina {to pri
otkupuvaweto na stanovite i delovnite prostorii, dvornoto zemji{te
ne bilo kupeno, nitu pak nekoj imal steknato pravo na koristewe na
dvorno mesto. Ova dotolku pove}e {to i ~l. 14 od istiot Zakon predviduval
deka grade`noto zemji{te mo`elo da se privatizira vo povr{ina
na steknatoto pravo na koristewe, a vo ramkite na grade`nata
parcela ~ija povr{ina bila definirana so aktot za urbanisti~ko planirawe
so koj se utvrduvala grade`nata parcela.
Od navedenite pri~ini, podnositelot na inicijativata smeta
deka so osporenata zakonska odredba se povreduvale ~l. 8 st. 1 al. 3 i 6,
~l. 9, ~l. 30 i ~l. 51 od Ustavot.
Pravno mislewe
Spored ~l. 110 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika Makedonija
odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot.
Soglasno ~l. 28 al. 1 i 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako ne e
nadle`en da odlu~uva za baraweto i ako postojat drugi procesni pre-
~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
Poa|aj}i od sodr`inata na navodite vo inicijativata, smetame
deka se osporuva ustavnosta na ~l. 13 st. 2 i 3 od Zakonot za privatizacija
i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost samo
preku numeri~ko nabrojuvawe na normi od Ustavot so koi ovoj ~len od
Zakonot bil vo nesoglasnost, bez argumenti za pri~inite poradi koi
istiot e neustaven. Imeno, osporeniot ~len od Zakonot, se osporuva
poradi toa {to podnositelot na inicijativata smeta deka istiot ne
bil sprovedliv vo praktikata, bez da navede pri~ini za negovata nesoglasnost
so citiranite ustavni odredbi vo inicijativata, odnosno
bez posebno argumentirawe vo {to se sostoela neustavnosta na osporeniot
~len od Zakonot i bez posebni navodi vo inicijativata.
Ponatamu, spored na{e mislewe, Sudot ne e nadle`en da ja ceni
primenata na Zakonot, na {to posebno se uka`uva vo inicijativata, od
pri~ina {to Sudot ima nadle`nost da ja ceni soglasnosta na Zakonot
so ustavnite odredbi, a nema nadle`nost da ja ceni negovata soglasnost
so Ustavot preku prakti~nata primena na Zakonot.
Od pri~ina {to Sudot ne e nadle`en da ja ceni prakti~nata
primena na Zakonot i pri postoewe na procesni pre~ki za odlu~uvawe

po inicijativata poradi neargumentirani navodi, smetame deka vrz
osnova na navedenite ustavni normi i soglasno ~l. 28 al. 1 i 3 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija, se ispolneti uslovite
za otfrlawe na inicijativata.
Soglasno navedenata ustavnosudska analiza, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe, i
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 13 st. 2 i 3 od Zakonot za privatizacija
i zakup na grade`no zamji{te vo dr`avna sopstvenost ("SV RM," br.
4/2005, 13/2007, 165/2008 i 146/2009).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alinei 1 i 3 i ~len 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 70/1992) na sednicata odr`ana na
9 juni 2010 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~len 13 stavovi 2 i 3 od Zakonot za privatizacija
i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 4/2005, 13/2007, 165/2008 i 146/
2009).
2. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~lenot od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova
re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, osporenite stavovi na ~lenot
13 od Zakonot, ne bile vo praktikata sprovedlivi, od pri~ina {to
pri otkupuvaweto na stanovite i delovnite prostorii, dvornoto zemji{te
ne bilo kupeno, nitu pak nekoj imal steknato pravo na koristewe
na dvorno mesto. Ova dotolku pove}e {to i ~len 14 od istiot Zakon
predviduval deka grade`noto zemji{te mo`elo da se privatizira vo
povr{ina na steknatoto pravo na koristewe, a vo ramkite na grade`nata
parcela ~ija povr{ina bila definirana so aktot za urbanisti~ko
planirawe so koj se utvrduvala grade`nata parcela.
Od navedenite pri~ini, podnositelot na inicijativata smeta
deka so osporenata zakonska odredba se povreduvale ~len 8 stav 1 alinei
3 i 6, ~len 9, ~len 30 i ~len 51 od Ustavot.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka ~len 13 od Zakonot za privatizacija
i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost e predvideno
deka:
563

(1) Grade`noto izgradeno i grade`noto neizgradeno zemji{te
na koe postojat sokorisni~ki prava evidentirani vo katastarot na zemji{te,
odnosno zapi{ani vo katastarot na nedvi`nosti vo idealni
delovi se privatizira srazmerno na goleminata na idealniot del od
sokorisni~koto pravo.
(2) Grade`noto izgradeno zemi{te na koe se izgradeni stanovi,
delovni prostorii, vizbi, gara`i i drugi posebni delovi od stanbeni
i delovni zgradi {to imaat dva ili pove}e stanovi, odnosno delovni
prostorii i drugi posebni delovi koi se vo sopstvenost na razli~ni
fizi~ki ili pravni lica, a na koe zemji{te vo katastarot na zemji{te
ne se evidentirani, odnosno vo katastarot na nedvi`nosti ne se zapi-
{ani idealni delovi od sokorisni~koto pravo, se privatizira vo zaedni~ka
sopstvenost na fizi~kite ili pravnite lica kako eta`ni sopstvenici.
(3) Delot od nadomestokot {to go pla}a sekoj od eta`nite sopstvenici
od stavot (2) na ovoj ~len, se opredeluva srazmerno na povr-
{inata na posebniot del od zgradata spored vkupnata povr{ina na zemji{teto
predmet na privatizacija, pri {to se vospostavuvat odnosi
me|u eta`nite sopstvenici koi proizleguvaat od pravnata sodr`ina
na pravoto na zaedni~ka sopstvenost na grade`no izgradeno zemji{te
soglasno so Zakonot za grade`no zemji{te i Zakonot za sopstvenost i
drugi stvarni prava. Srazmerot na povr{inata na posebniot del od
zgradata spored vkupnata povr{ina na zemji{teto predmet na privatizacija
za koj }e treba da se opredeli visina na nadomestokot, se utvrduva
so naod i mislewe od ve{to lice od oblasta na grade`ni{tvoto
na tro{ok na baratelot.
(4) Koga ne e izvr{ena celosna privatizacija na grade`noto
zemji{te od site eta`ni sopstvenici, vo Javnata kniga za zapi{uvawe
na pravata na nedvi`nostite pokraj eta`nite sopstvenici koi go privatizirale
zemji{teto ostanuva zapi{ana Republika Makedonija kako
zaedni~ki sopstvenik na zemji{teto se do celosna privatizacija na
zemji{teto.
4. Spored ~len 110 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika
Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot.
Soglasno ~len 28 alinei 1 i 3 od Delovnikot na Ustavniot sud
na Republika Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata
ako ne e nadle`en da odlu~uva za baraweto i ako postojat drugi procesni
pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
Poa|aj}i od sodr`inata na navodite vo inicijativata, Sudot
oceni deka se osporuva ustavnosta na ~lenot 13 stav 2 i 3 od Zakonot za
privatizacija i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost
samo preku numeri~ko nabrojuvawe na normi od Ustavot so koi ovoj
~len od Zakonot bil vo nesoglasnost, bez argumenti za pri~inite
poradi koi istiot e neustaven. Imeno, osporeniot ~len od Zakonot, se
osporuva poradi toa {to podnositelot na inicijativata smeta deka
564

istiot ne bil sprovedliv vo praktikata, bez da navede pri~ini za negovata
nesoglasnost so citiranite ustavni odredbi vo inicijativata,
odnosno bez posebno argumentirawe vo {to se sostoela neustavnosta
na osporeniot ~len od Zakonot i bez posebni navodi vo inicijativata.
Ponatamu, Sudot utvrdi deka ne e nadle`en da ja ceni primenata
na Zakonot, na {to posebno se uka`uva vo inicijativata, od pri~ina
{to Sudot ima nadle`nost da ja ceni soglasnosta na aakonot so ustavnite
odredbi, a nema nadle`nost da ja ceni negovata soglasnost so
Ustavot preku prakti~nata primena na zakonot.
Od pri~ina {to Sudot ne e nadle`en da ja ceni prakti~nata
primena na Zakonot i pri postoewe na procesni pre~ki za odlu~uvawe
po inicijativata poradi neargumentirani navodi, Sudot odlu~i vrz
osnova na navedenite ustavni normi i soglasno ~lenot 28 alinei 1 i 3
od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija, inicijativata
da ja otfrli..
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjaovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
565

566

40. U. br. 167/2009 (16. 06. 2010)
Osporen akt i odredbi
^len 24 st. 1 i ~l. 32 st. 1 vo delot: "pod uslovi i na~in utvrdeni
od strana na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka" od Zakonot
za posebnite prava na u~esnicite vo mirovnite operacii i operaciite
za kolektivna odbrana nadvor od teritorijata na Republika Makedonija
i na ~lenovite na nivnite semejstva ("SV RM," br. 67/2009);
Pri~ini za osporuvawe
Vo odnos na ~l. 24 st. 1 od Zakonot podnesitelot na inicijativata
smeta deka zakonodavecot go pre~ekoril svoeto ustavno ovlastuvawe
da go uredi pravoto na semejna penzija taka {to me|u osigurenicite
napravil razlika vo zavisnost od toa dali sklu~ile nov brak
ili ne. Imeno, so odreduvaweto na posebniot uslov za steknuvawe na
pravo na semejna penzija, a toj e bra~niot drugar koj sklu~il nov brak
da mu bide ograni~eno pravoto na semejna penzija, zakonodavecot go
ograni~il toa pravo sozdavaj}i neednakvost, so {to gi povredil ~l. 8
st. 1 al. 3 i 8, ~l. 9, 30, 34, ~l. 35 st. 1, ~l. 40 i 51 i ~l. 54 st. 1 i 2 od
Ustavot na Republika Makedonija. Takvo sva}awe, deka ednakvosta na
gra|anite ne mo`ela da zavisi od sklu~uvaweto ili ne na nov brak, Sudot
izrazil vo Odlukata U. br. 151/2006 od 20. 06. 2007 godina ukinuvaj}i
gi ~l. 6 i 7 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za penzisko i invalidsko osiguruvawe (Odlukata bila objavena vo "SV
RM," br. 70/2007).
^lenot 32 st. 1, vo navedeniot del, od Zakonot, pak, go ovlastuval
organot na dr`avnata uprava so podzakonski akti da gi utvrdi
uslovite i na~inot pod koi decata na zaginatite ili po~inatite u~esnici
imaat pravo na stipendija za redovno {koluvawe vo javnite sredni
u~ili{ta i pravo na stipendija za redovno studirawe na javnite
visokoobrazovni ustanovi vo Republika Makedonija, iako taa materija
moralo da ja uredi zakonodavecot so zakon, poradi {to osporenata
odredba ne bila vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 44 i 51, ~l. 68
st. 1 al. 2, ~l. 95 st. 3 i ~l. 96 od Ustavot.
567

568
Sodr`ina na ospore nite odredbi
Zakonot vo celina se odnesuva na "posebnite prava na voenite i
civilni lica na slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija, vrabotenite
vo Ministerstvoto za odbrana i Ministerstvoto za vnatre-
{ni raboti, u~esnici vo mirovni operacii i operacii za kolektivna
odbrana nadvor od teritorijata na Republika Makedonija (vo natamo{niot
tekst: u~esnici vo operaciite) i na ~lenovite na nivnite
semejstva, kako i uslovite i postapkata za nivnoto ostvaruvawe“ (~l. 1
od Zakonot).
Osporenite odredbi na ~l. 24 st. 1 i ~l. 32 st. 1 od Zakonot se
sistematizirani vo Glava IV od Zakonot - "Prava na semejstvata na zaginatite
i po~inatite u~esnici" (~l. 17-37).
Pritoa, semejstvata na zaginatite i po~inatite u~esnici gi
imaat slednite prava: (1) pravo na zakop i pogrebni tro{oci, (2) nadomestok
za zadol`itelno osiguruvawe, (3) ednokraten pari~en nadomestok,
(4) vrabotuvawe na eden ~len na semejstvoto, (5) semejna penzija,
(6) stanbeno zgri`uvawe, (7) prava od oblasta na obrazovanieto, (8) carinski
i dano~ni olesnuvawa, (9) osloboduvawe od pla}awe na administrativni
i sudski taksi, (10) osloboduvawe od u~estvo so li~ni sredstva
pri koristewe na zdravstveni uslugi, (11) smestuvawe vo javni
ustanovi za zgri`uvawe (~l. 17 od Zakonot), so toa {to obemot na sekoe
od navedenite prava e razraboten vo ~l. 18-37 od Zakonot.
Vo vrska so pravoto na semejna penzija, na {to se odnesuva osporeniot
~l. 24 st. 1 od Zakonot, ~l. 22 od Zakonot opredeluva deka "bra-
~niot drugar, decata i roditelite na zaginati odnosno po~inati u~esnici,
koga ne se ispolneti op{tite uslovi za steknuvawe pravo na semejna
penzija, steknuvaat pravo na semejna penzija spored ovoj zakon,
dokolku gi ispolnuvaat posebnite uslovi utvrdeni so propisite od penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe" (st. 1), deka "po isklu~ok od st.
1 na ovoj ~len, bra~niot drugar pravoto na semejna penzija go steknuva
bez ogled na navr{enite godini na `ivot, a roditelite i bez ogled
dali se izdr`uvano lice od zaginatiot, odnosno po~inatiot u~esnik“
(st. 2), deka "visinata na semejnata penzija od st. 1 na ovoj ~len, se
opredeluva vo procenti od osnovata {to ja so~inuva poslednata isplatena
plata koja zaginatiot, odnosno po~inatiot u~esnik ja ostvaril
vo mesecot pred upatuvaweto vo aktivnostite, i toa 100% za eden ili
pove}e ~lenovi na semejstvoto, no ne pove}e od visinata na najvisokiot
iznos na penzija soglasno so Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe" (st. 3) i deka "penzijata od st. 3 na ovoj ~len se
usoglasuva so procent so koj se usoglasuvaat penziite ostvareni soglasno
so Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe“ (st. 4).
^lenot 23 od Zakonot, pak, opredeluva deka "bra~nite drugari, decata
i roditelite na zaginati, odnosno po~inati u~esnici, koi ostvarile
pravo na penzija spored propisite za penziskoto i invalidskoto osigu-

uvawe, imaat pravo na semejna penzija spored ovoj zakon, dokolku toa
za niv e popovolno."
Osporeniot ~l. 24 st. 1 od Zakonot opredeluva deka: "Pravoto
na semejna penzija vo smisla na ovoj zakon ne mo`e da go ostvari, odnosno
prestanuva da go koristi bra~niot drugar dokolku sklu~i nov
brak."
Vo vrska so pravata od oblasta na obrazovanieto, na {to se
odnesuva osporeniot ~l. 32 st. 1 od Zakonot, ~l. 31 od Zakonot opredeluva
deka "decata na zaginatite, odnosno na po~inatite u~esnici
imaat pravo da se zapi{at vo javni sredni u~ili{ta, po niven izbor,
so pravo na upis nadvor od kvotata utvrdena so konkursot za zapi{uvawe
na u~enici vo prva godina vo javnite sredni u~ili{ta, dokolku
gi ispolnuvaat minimum uslovite utvrdeni vo konkursot" (st. 1) i deka
decata "imaat pravo na upis na javnite visokoobrazovni ustanovi bez
pla}awe na participacija za redovno studirawe na prv ciklus na studii,
nadvor od kvotata utvrdena so konkursot za zapi{uvawe na studenti
vo prva godina na studii pod uslov da gi ispolnat minimum uslovite
utvrdeni so konkursot za zapi{uvawe na javnata visokoobrazovna
ustanova“ (st. 2).
Osporeniot ~l. 32 st. 1 od Zakonot opredeluva deka: "Decata na
zaginatite, odnosno po~inatite u~esnici imaat pravo na stipendija za
redovno {koluvawe vo javnite sredni u~ili{ta i pravo na stipendija
za redovno studirawe na javnite visokoobrazovni ustanovi vo Republika
Makedonija, pod uslovi i na~in utvrdeni od strana na Ministerstvoto
za obrazovanie i nauka." Osporen e delot: "pod uslovi i na~in
utvrdeni od strana na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka.
Sporni pravni pra{awa
- dali opredeluvaweto vo ~l. 24 st. 1 od Zakonot pravoto na semejna
penzija spored ovoj zakon da go ostvaruvaat samo bra~nite drugari
na zaginatiot odnosno po~inatiot u~esnik vo operaciite, a ne i
onie koi sklu~ile nov brak, sozdava neednakvost me|u bra~nite drugari
na u~esnicite vo mirovnite operacii?
- dali opredeluvaweto vo ~l. 32 st. 1 od Zakonot pravoto na stipendija
za redovno {koluvawe vo srednite u~ili{ta i pravoto na stipendija
za redovno studirawe na fakultetite da se ostvaruva pod uslovi
i na~in utvrden od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka, zna~i
navleguvawe na izvr{nata vlast vo zakonodavnata vlast i povreda na
podelbata na dr`avnata vlast?
569

570
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 od Ustavot, temelni vrednosti na
ustavniot poredok na Republika Makedonija se vladeeweto na pravoto
i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska.
Spored ~l. 9 od Ustavot, "gra|anite na Republika Makedonija se
ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba" (st. 1) i "gra|anite
pred Ustavot i zakonite se ednakvi" (st. 2).
Spored ~l. 34 od Ustavot, "gra|anite imaat pravo na socijalna
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven
dogovor."
Spored ~l. 40 od Ustavot, "Republikata mu obezbeduva posebna
gri`a i za{tita na semejstvoto" (st. 1).
Spored ~l. 68 st. 1 al. 2 od Ustavot, Sobranieto na Republika
Makedonija donesuva zakoni, a spored ~l. 96 od Ustavot, organite na
dr`avnata uprava rabotite od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno
vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite i za svojata rabota se
odgovorni na Vladata, koja, spored ~l. 88 od Ustavot, e nositel na izvr{nata
vlast i svoite prava i dol`nosti gi vr{i vrz osnova i vo
ramkite na Ustavot i zakonite.
Od iznesenite ustavni odredbi proizleguva deka temelni vrednosti
na ustavniot poredok na Republika Makedonija se vladeeweto na
pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska
i tie vrednosti se ostvaruvaat, pokraj drugoto, taka {to zakonodavecot
so zakon gi ureduva pravata i dol`nostite na gra|anite vo ramkite
opredeleni so Ustavot, a Vladata i organite na dr`avnata uprava
gi sproveduvaat Ustavot i zakonite. Pritoa, zakonodavecot ima ustavno
ovlastuvawe so zakon da go uredi pravoto na gra|anite na socijalna
sigurnost i socijalno osiguruvawe, kako i da obezbedi posebna
gri`a i za{tita na semejstvoto, so toa {to mora da obezbedi ednakvost
na gra|anite vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata
na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba.
Imaj}i predvid deka so Zakonot se ureduvaat pra{awa vo vrska
so (1) specifi~na kategorija gra|ani, toa se u~esnici vo mirovni operacii
nadvor od teritorijata na Republika Makedonija i ~lenovite na
nivnite semejstva, i toa (2) vo situacija koga u~esnikot }e zagine odnosno
po~ine, zakonodavecot ima ustavna osnova da gi opredeli pravata i
dol`nostite na ovie gra|ani, a vo tie ramki i da opredeli posebna
gri`a i za{tita na semejstvoto, poradi {to pravoto na semejna penzija
mo`e da go ostvaruvaat samo bra~nite drugari, a ne i onie koi go napu-
{tile toa semejstvo i sozdale novo semejstvo so sklu~uvawe na nov
brak. Ovie bra~ni drugari steknuvaat pravo na semejna penzija spored

op{tite uslovi za takva penzija utvrdeni so Zakonot za penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe. Spored toa, predviduvaweto na razli~ni
uslovi za steknuvawe na semejna penzija za razli~ni situacii, ne go doveduva
vo pra{awe ustavnoto na~elo na ednakvosta, poradi {to osporenata
zakonska odredba e vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 9, 34, 40 i
51, a ne se dovedeni vo pra{awe nitu drugite ustavni odredbi navedeni
vo inicijativata.
Vo odnos na osporeniot del od ~l. 32 st. 1 na Zakonot, smetame
deka zakonodavecot nema ustavna osnova da go prenese svoeto ovlastuvawe,
za ureduvawe na uslovite za ostvaruvawe na pravoto na stipendija
na decata na zaginatite i po~inatite u~esnici vo mirovnite operacii,
na organ na dr`avnata uprava-Ministerstvoto za obrazovanie i
nauka, tuku samiot mora da gi utvrdi tie uslovi, a Ministerstvoto potoa
da gi sproveduva zakonskite uslovi vo praktikata na na~in ureden
so svoj podzakonski propis. Ottuka, proizleguva deka ima osnova da se
postavi pra{aweto za soglasnosta na ~l. 32 st. 1 vo delot: "pod uslovi
i" od Zakonot so ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 51, ~l. 68 st. 1 al. 2 i ~l. 96 od
Ustavot.
Vrz osnova na iznesenoto, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica zaradi razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 32
st. 1 vo delot: "pod uslovi i" od Zakonot za posebnite prava na u~esnicite
vo mirovnite operacii i operaciite za kolektivna odbrana nadvor
od teritorijata na Republika Makedonija i na ~lenovite na nivnite
semejstva ("SV RM," br. 67/2009);
3. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 24 st. 1 i ~l. 32 st. 1 vo delot: "na~in utvrdeni od strana na Ministerstvoto
za obrazovanie i nauka" od Zakonot ozna~en vo prethodnata
to~ka od ovoj predlog.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na
Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 23 juni 2010
godina, donese
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len
32 stav 1 vo delot: "pod uslovi i" od Zakonot za posebnite prava na
u~esnicite vo mirovnite operacii i operaciite za kolektivna odbrana
nadvor od teritorijata na Republika Makedonija i na ~lenovite
na nivnite semejstva ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br.
67/2009);
571

2. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 24 stav 1 i ~len 32 stav 1 vo delot: "na~in utvrdeni od strana na
Ministerstvoto za obrazovanie i nauka" od Zakonot ozna~en vo to~kata
1 od ova re{enie.
3. Stamen Filipov od Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na zakonskite odredbi ozna~eni vo to~kite 1 i 2 od
ova re{enie.
Vo odnos na ~len 24 stav 1 od Zakonot, podnositelot na inicijativata
smeta deka zakonodavecot go pre~ekoril svoeto ustavno ovlastuvawe
da go uredi pravoto na semejna penzija taka {to me|u osigurenicite
napravil razlika vo zavisnost od toa dali sklu~ile nov brak
ili ne. Imeno, so odreduvaweto na posebniot uslov za steknuvawe na
pravo na semejna penzija, a toj e bra~niot drugar koj sklu~il nov brak
da mu bide ograni~eno pravoto na semejna penzija, zakonodavecot go
ograni~il toa pravo sozdavaj}i neednakvost, so {to gi povredil ~lenot
8 stav 1 alineite 3 i 8, ~lenovite 9, 30, 34, ~lenot 35 stav 1, ~lenovite
40 i 51 i ~lenot 54 stavovite 1 i 2 od Ustavot na Republika
Makedonija.
^lenot 32 stav 1, vo navedeniot del, od Zakonot, pak, go ovlastuval
organot na dr`avnata uprava so podzakonski akti da gi utvrdi
uslovite i na~inot pod koi decata na zaginatite ili po~inatite u~esnici
imaat pravo na stipendija za redovno {koluvawe vo javnite sredni
u~ili{ta i pravo na stipendija za redovno studirawe na javnite visokoobrazovni
ustanovi vo Republika Makedonija, iako taa materija
moralo da ja uredi zakonodavecot so zakon, poradi {to osporenata
odredba ne bila vo soglasnost so ~len 8 stav 1 alineite 3 i 4, ~lenovite
44 i 51, ~len 68 stav 1 alineja 2, ~len 95 stav 3 i ~len 96 od
Ustavot.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka Zakonot vo celina se odnesuva
na "posebnite prava na voenite i civilni lica na slu`ba vo
Armijata na Republika Makedonija, vrabotenite vo Ministerstvoto za
odbrana i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, u~esnici vo mirovni
operacii i operacii za kolektivna odbrana nadvor od teritorijata na
Republika Makedonija (vo natamo{niot tekst: u~esnici vo operaciite)
i na ~lenovite na nivnite semejstva, kako i uslovite i postapkata
za nivnoto ostvaruvawe“ (~len 1 od Zakonot).
Osporenite odredbi na ~len 24 stav 1 i ~len 32 stav 1 od Zakonot
se sistematizirani vo Glava IV od Zakonot - "Prava na semejstvata
na zaginatite i po~inatite u~esnici" (~lenovite 17-37). Pritoa, semejstvata
na zaginatite i po~inatite u~esnici gi imaat slednite prava:
(1) pravo na zakop i pogrebni tro{oci; (2) nadomestok za zadol-
`itelno osiguruvawe; (3) ednokraten pari~en nadomestok; (4) vrabotuvawe
na eden ~len na semejstvoto; (5) semejna penzija; (6) stanbeno
zgri`uvawe; (7) prava od oblasta na obrazovanieto; (8) carinski i
572

dano~ni olesnuvawa; (9) osloboduvawe od pla}awe na administrativni
i sudski taksi; (10) osloboduvawe od u~estvo so li~ni sredstva pri
koristewe na zdravstveni uslugi; (11) smestuvawe vo javni ustanovi za
zgri`uvawe (~len 17 od Zakonot), so toa {to obemot na sekoe od navedenite
prava e razraboten vo ~lenovite 18-37 od Zakonot.
Vo vrska so pravoto na semejna penzija, na {to se odnesuva osporeniot
~len 24 stav 1 od Zakonot, ~lenot 22 od Zakonot opredeluva
deka "bra~niot drugar, decata i roditelite na zaginati odnosno po~inati
u~esnici, koga ne se ispolneti op{tite uslovi za steknuvawe
pravo na semejna penzija, steknuvaat pravo na semejna penzija spored
ovoj zakon, dokolku gi ispolnuvaat posebnite uslovi utvrdeni so propisite
od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe" (stav 1), deka "po
isklu~ok od stavot 1 na ovoj ~len, bra~niot drugar pravoto na semejna
penzija go steknuva bez ogled na navr{enite godini na `ivot, a roditelite
i bez ogled dali se izdr`uvano lice od zaginatiot, odnosno po-
~inatiot u~esnik“ (stav 2), deka "visinata na semejnata penzija od stavot
1 na ovoj ~len, se opredeluva vo procenti od osnovata {to ja so~inuva
poslednata isplatena plata koja zaginatiot, odnosno po~inatiot
u~esnik ja ostvaril vo mesecot pred upatuvaweto vo aktivnostite, i
toa 100% za eden ili pove}e ~lenovi na semejstvoto, no ne pove}e od
visinata na najvisokiot iznos na penzija soglasno so Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe" (stav 3) i deka "penzijata od stavot
3 na ovoj ~len se usoglasuva so procent so koj se usoglasuvaat penziite
ostvareni soglasno so Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe“ (stav 4). ^lenot 23 od Zakonot, pak, opredeluva deka
"bra~nite drugari, decata i roditelite na zaginati, odnosno po~inati
u~esnici, koi ostvarile pravo na penzija spored propisite za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe, imaat pravo na semejna penzija spored
ovoj zakon, dokolku toa za niv e popovolno."
Osporeniot ~len 24 stav 1 od Zakonot opredeluva deka: "Pravoto
na semejna penzija vo smisla na ovoj zakon ne mo`e da go ostvari,
odnosno prestanuva da go koristi bra~niot drugar dokolku sklu~i nov
brak."
Vo vrska so pravata od oblasta na obrazovanieto, na {to se
odnesuva osporeniot ~len 32 stav 1 od Zakonot, ~lenot 31 od Zakonot
opredeluva deka "decata na zaginatite, odnosno na po~inatite u~esnici
imaat pravo da se zapi{at vo javni sredni u~ili{ta, po niven
izbor, so pravo na upis nadvor od kvotata utvrdena so konkursot za zapi{uvawe
na u~enici vo prva godina vo javnite sredni u~ili{ta, dokolku
gi ispolnuvaat minimum uslovite utvrdeni vo konkursot“ (stav 1)
i deka decata „imaat pravo na upis na javnite visokoobrazovni ustanovi
bez pla}awe na participacija za redovno studirawe na prv ciklus
na studii, nadvor od kvotata utvrdena so konkursot za zapi{uvawe na
studenti vo prva godina na studii pod uslov da gi ispolnat minimum
uslovite utvrdeni so konkursot za zapi{uvawe na javnata visoko-
573

obrazovna ustanova“ (stav 2).
Osporeniot ~len 32 stav 1 od Zakonot opredeluva deka: "Decata
na zaginatite, odnosno po~inatite u~esnici imaat pravo na stipendija
za redovno {koluvawe vo javnite sredni u~ili{ta i pravo na stipendija
za redovno studirawe na javnite visokoobrazovni ustanovi vo Republika
Makedonija, pod uslovi i na~in utvrdeni od strana na Ministerstvoto
za obrazovanie i nauka.“ Osporen e delot: "pod uslovi i na-
~in utvrdeni od strana na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka."
5. Spored ~len 8 stav 1 alineite 3 i 4 od Ustavot, temelni vrednosti
na ustavniot poredok na Republika Makedonija se vladeeweto
na pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i
sudska.
Spored ~len 9 od Ustavot, „gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba“ (stav 1) i "gra|anite
pred Ustavot i zakonite se ednakvi" (stav 2).
Spored ~len 34 od Ustavot, "gra|anite imaat pravo na socijalna
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven
dogovor."
Spored ~len 40 od Ustavot, "Republikata mu obezbeduva posebna
gri`a i za{tita na semejstvoto" (stav 1).
Spored ~len 68 stav 1 alineja 2 od Ustavot, Sobranieto na Republika
Makedonija donesuva zakoni, a spored ~len 96 od Ustavot, organite
na dr`avnata uprava rabotite od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno
vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite i za svojata rabota
se odgovorni na Vladata, koja, spored ~len 88 od Ustavot, e nositel
na izvr{nata vlast i svoite prava i dol`nosti gi vr{i vrz osnova
i vo ramkite na Ustavot i zakonite.
Od iznesenite ustavni odredbi proizleguva deka temelni vrednosti
na ustavniot poredok na Republika Makedonija se vladeeweto na
pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i
sudska i tie vrednosti se ostvaruvaat, pokraj drugoto, taka {to zakonodavecot
so zakon gi ureduva pravata i dol`nostite na gra|anite vo
ramkite opredeleni so Ustavot, a Vladata i organite na dr`avnata
uprava gi sproveduvaat Ustavot i zakonite. Pritoa, zakonodavecot ima
ustavno ovlastuvawe so zakon da go uredi pravoto na gra|anite na socijalna
sigurnost i socijalno osiguruvawe, kako i da obezbedi posebna
gri`a i za{tita na semejstvoto, so toa {to mora da obezbedi ednakvost
na gra|anite vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata
na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba.
Imaj}i predvid deka so Zakonot se ureduvaat pra{awa vo vrska
so (1) specifi~na kategorija gra|ani, toa se u~esnici vo mirovni operacii
nadvor od teritorijata na Republika Makedonija i ~lenovite na
574

nivnite semejstva, i toa (2) vo situacija koga u~esnikot }e zagine odnosno
po~ine, Sudot oceni deka zakonodavecot ima ustavna osnova da gi
opredeli pravata i dol`nostite na ovie gra|ani, a vo tie ramki i da
opredeli posebna gri`a i za{tita na semejstvoto, poradi {to pravoto
na semejna penzija mo`e da go ostvaruvaat samo bra~nite drugari, a ne
i onie koi go napu{tile toa semejstvo i sozdale novo semejstvo so
sklu~uvawe na nov brak. Ovie bra~ni drugari steknuvaat pravo na semejna
penzija spored op{tite uslovi za takva penzija utvrdeni so Zakonot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe. Spored toa, Sudot
oceni deka predviduvaweto na razli~ni uslovi za steknuvawe na semejna
penzija za razli~ni situacii, ne go doveduva vo pra{awe ustavnoto
na~elo na ednakvosta, poradi {to ~lenot 24 stav 1 od Zakonot e vo soglasnost
so ~len 8 stav 1 alineja 3, ~lenovite 9, 34, 40 i 51, a ne se dovedeni
vo pra{awe nitu drugite ustavni odredbi navedeni vo inicijativata.
Vo odnos na osporeniot del od ~len 32 stav 1 na Zakonot, Sudot
oceni deka zakonodavecot nema ustavna osnova da go prenese svoeto
ovlastuvawe, za ureduvawe na uslovite za ostvaruvawe na pravoto na
stipendija na decata na zaginatite i po~inatite u~esnici vo mirovnite
operacii, na organ na dr`avnata uprava - Ministerstvoto za obrazovanie
i nauka, tuku samiot mora da gi utvrdi tie uslovi, a Ministerstvoto
potoa da gi sproveduva zakonskite uslovi vo praktikata na
na~in ureden so svoj podzakonski propis. Poradi toa, pred Sudot se postavi
pra{aweto dali predviduvaweto Ministerstvoto da gi opredeluva
uslovite za ostvaruvawe na pravoto na stipendija na decata na zaginatite
i po~inatite u~esnici vo mirovnite operacii e vo soglasnost
so ~len 8 stav 1 alineite 3 i 4, ~len 68 stav 1 alineja 2 i ~len 96
od Ustavot, pa povede postapka za ~len 32 stav 1 vo delot: "na~in utvrdeni
od strana na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka" od Zakonot
so navedenite odredbi od Ustavot, Sudot ne go postavi pra{aweto za
soglasnosta.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2
od ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
*
Predlog za odlu~uvawe po predmetot U. br. 167/2009 so Nacrt-odluka
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, na inicijativa na
Stamen Filipov od Skopje, so Re{enie U. br. 167/2009 od 23. 06. 2010
godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 32 st. 1 vo
575

delot: "pod uslovi i" od Zakonot za posebnite prava na u~esnicite vo
mirovnite operacii i operaciite za kolektivna odbrana nadvor od
teritorijata na Republika Makedonija i na ~lenovite na nivnite
semejstva ("SV RM," br. 67/2009).
Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot se postavi
pra{aweto dali predviduvaweto Ministerstvoto (za obrazovanie i
nauka) da gi opredeluva uslovite za ostvaruvawe na pravoto na stipendija
na decata na zaginatite i po~inatite u~esnici vo mirovnite
operacii e vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 51, ~l. 68 st. 1 al. 2 i
~l. 96 od Ustavot.
2. Sobranieto na Republika Makedonija kako donositel na
osporenata zakonska odredba ne dade odgovor na navodite vo Re{enieto
za poveduvawe na postapkata, tuku vo propratno pismo br. 07-3088/4
od 27. 07. 2010 godina dostavi podnesok, nasloven kako odgovor, bez pe-
~at od Sobranieto i bez potpis od ovlasteno lice.
3. So ogled na toa {to fakti~kata i pravnata sostojba na rabotite
po predmetot se nepromeneti, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe;
2. Sudot da go ukine ~l. 32 st. 1 vo delot: "pod uslovi i“ od Zakonot
za posebnite prava na u~esnicite vo mirovnite operacii i operaciite
za kolektivna odbrana nadvor od teritorijata na Republika
Makedonija i na ~lenovite na nivnite semejstva ("SV RM," br. 67/
2009).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite
110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~l. 70 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 22
septemvri 2010 godina, donese
576
O D L U K A
1. SE UKINUVA ~len 32 stav 1 vo delot: "pod uslovi i" od Zakonot
za posebnite prava na u~esnicite vo mirovnite operacii i operaciite
za kolektivna odbrana nadvor od teritorijata na Republika
Makedonija i na ~lenovite na nivnite semejstva ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 67/2009).
2. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvawe
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija, na inicijativa na
Stamen Filipov od Skopje, so Re{enie U. br. 167/2009 od 23. 07. 2010
godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na odredbata od Zakonot
ozna~ena vo t. 1 od ovaa odluka, zatoa {to pred Sudot se postavi
pra{aweto na nejzinata soglasnost so Ustavot.

4. Sudot na sednicata utvrdi deka ~len 32 stav 1 od Zakonot
opredeluva deka: "Decata na zaginatite, odnosno po~inatite u~esnici
imaat pravo na stipendija za redovno {koluvawe vo javnite sredni
u~ili{ta i pravo na stipendija za redovno studirawe na javnite visokoobrazovni
ustanovi vo Republika Makedonija, pod uslovi i na~in
utvrdeni od strana na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka.
5. Spored ~len 8 stav 1 alineite 3 i 4 od Ustavot, temelni
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija se vladeeweto
na pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na
i sudska.
Spored ~len 9 od Ustavot, "gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba" (stav 1) i "gra|anite
pred Ustavot i zakonite se ednakvi" (stav 2).
Spored ~len 34 od Ustavot, "gra|anite imaat pravo na socijalna
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven
dogovor.
Spored ~len 40 od Ustavot, "Republikata mu obezbeduva posebna
gri`a i za{tita na semejstvoto" (stav 1).
Spored ~len 68 stav 1 alineja 2 od Ustavot, Sobranieto na Republika
Makedonija donesuva zakoni, a spored ~len 96 od Ustavot,
organite na dr`avnata uprava rabotite od svojata nadle`nost gi
vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite i za
svojata rabota se odgovorni na Vladata, koja, spored ~len 88 od Ustavot,
e nositel na izvr{nata vlast i svoite prava i dol`nosti gi vr{i
vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite.
Od iznesenite ustavni odredbi proizleguva deka temelni vrednosti
na ustavniot poredok na Republika Makedonija se vladeeweto na
pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska
i tie vrednosti se ostvaruvaat, pokraj drugoto, taka {to zakonodavecot
so zakon gi ureduva pravata i dol`nostite na gra|anite vo
ramkite opredeleni so Ustavot, a Vladata i organite na dr`avnata
uprava gi sproveduvaat Ustavot i zakonite. Pritoa, zakonodavecot ima
ustavno ovlastuvawe so zakon da go uredi pravoto na gra|anite na socijalna
sigurnost i socijalno osiguruvawe, kako i da obezbedi posebna
gri`a i za{tita na semejstvoto, so toa {to mora da obezbedi ednakvost
na gra|anite vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata
na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba.
Imaj}i predvid deka so osporeniot del od ~len 32 stav 1 na Zakonot
se ovlastuva Ministerstvoto da gi utvrduva uslovite pod koi
decata na zaginatite i po~inatite u~esnici vo mirovnite operacii
imaat pravo na stipendija, Sudot oceni deka zakonodavecot nema ustavna
osnova da go prenese svoeto ovlastuvawe, za ureduvawe na uslovite
577

za ostvaruvawe na pravoto na stipendija na decata na zaginatite i
po~inatite u~esnici, na organ na dr`avnata uprava - Ministerstvoto
za obrazovanie i nauka, tuku samiot gi utvrduva kako pravoto takla i
uslovot za koristewe na toa pravo, a Ministerstvoto potoa da gi sproveduva
zakonskite uslovi vo praktikata na na~in ureden so svoj podzakonski
propis. Poradi toa, Sudot oceni deka predviduvaweto Ministerstvoto
da gi opredeluva uslovite za ostvaruvawe na pravoto na
stipendija na decata na zaginatite i po~inatite u~esnici vo mirovnite
operacii ne e vo soglasnost so ~len 8 stav 1 alineite 3 i 4, ~len
51, ~len 68 stav 1 alineja 2 i ~len 96 od Ustavot.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ovaa odluka.
7. Ovaa odluka Sudot ja donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
578

41. U. br. 29/2010 (23. 06. 2010)
Osporen akt
^len 2 st. 6 t. g) vo delot: "vonredni okolnosti," ~l. 7 st. 2 vo
delot: pod uslov takviot nadomest da ne pottiknuva zagrozuvawe na bezbednost
na soobra}ajot i pati{tata, ~l. 14 st. 1, ~l. 37 st. 2, ~l. 45 st.
3, ~l. 46 st. 3, ~l. 48 st. 3, od Zakonot za rabotnoto vreme, zadol`itelnite
odmori na mobilnite rabotnici i voza~ite vo patniot soobra}aj
i uredite za zapi{uvawe vo patniot soobra}aj ("SV RM," br. 161/2009).
Sodr`ina na osporenite odredbi, pri~ini za osporuvawe i pravno
mislewe
1) Vo delot na op{tite odredbi od Zakonot, so ~l. 2 st. 1-5 od
Zakonot e uredena oblasta na primenata na ovoj zakon, a vo st. 6 t. a, b,
v, g, |, e `, z, uredeno e na koi vozila vo patniot soobra}aj ovoj zakon ne
se primenuva.
Spored ~lenot 2 stav 6 to~ka g, ovoj zakon ne se primenuva na
vozila vo patniot soobra}aj:
g) {to vr{at nekomercijalen prevoz na humanitarna pomo{ vo
vonredni okolnosti ili spasuva~ki operacii;
Spored navodite vo inicijativata upotrebeniot termin "vonredni
okolnosti" vo ~l. 2 st. 6 t. g) od ovoj zakon, ne bil soodveten na terminot
"vonredna sostojba" vo ~l. 125 od Ustavot, pa zatoa zakonskiot
termin bil neustaven, odnosno odredbata vo ovoj del ne bila vo soglasnost
so ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 51 i ~l. 125 od Ustavot na Republika Makedonija.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 125 st. 1 od Ustavot, vonredna sostojba nastanuva
koga }e nastanat golemi prirodni nepogodi i epidemii.
Me|utoa, intencijata na zakonodavecot pri ureduvaweto na predmetnata
materija vo Zakonot, ne e da vr{i terminolo{ko usoglasuvawe
i sovpa|awe na zborot "vonredni okolnosti" od Zakonot, so zborot
"vonredna sostojba" od Ustavot, nitu razlikata vo upotrebenite
zborovi bi mo`elo da se sfati deka zakonodavecot sprotivno na Ustavot
propi{uval odredeni sostojbi, tuku naprotiv, so odredbata od ~l.
2 st. 6 t. g), od Zakonot e uredena situacija deka pravilata od ovoj Zak-
579

on ne se primenuvat na vozilata vo patniot soobra}aj koga ima ne samo
prirodni nepogodi i epidemii koi se ustavno opredeleni kako vonredni
sostojbi, tuku i drugi vonredni okolnosti vo mir i vojna so koi se
zagrozuvaat `ivotite na lu|eto, prirodnite bogatstva, `ivotinskiot
i rastitelniot svet, dobrata vo op{ta upotreba i predmetite i objektite
od osobeno kulturno i istorisko zna~ewe, {to se poseben predmet
na ureduvawe vo drugi zakoni i propisi vo pravniot poredok. Imeno,
so upotrebata na terminot "vonredni okolnosti" ne se povreduva
~l. 125 st. 1 od Ustavot, nitu drugi ustavni normi na koi se povikuva
podnositelot vo inicijativata, koj o~igledno komleksno ne ja sogleduva
normativata vo pravniot sistem i se sveduva na strogo formalni
aspekti vo osporuvaweto na zakonskite odredbi.
Od ovie pri~ini za osporeniot del od odredbata od ~l. 2 st. 6 od
Zakonot ne mo`e osnovano da se postavi pra{aweto na ustavnosta.
2) Vo delot od Zakonot koj se odnesuva na "Rabotnoto vreme i
zadol`itelen odmor na mobilnite rabotnici“, e predviden ~l. 7 vo koj
e utvrdeno: "Ako mobilnite rabotnici izvr{uvaat no}na rabota, nivnoto
vkupno dnevno rabotno vreme ne smee da trae pove}e od deset
~asa vo period od 24 ~asa."
Na mobilnite rabotnici za no}nata rabota im se pla}a nadomest
utvrden so zakon, odnosno utvrden so kolektivnite dogovori, pod
uslov takviot nadomest da ne pottiknuva zagrozuvawe na bezbednosta
na soobra}ajot na pati{tata“ (osoren e delot od stavot 2).
Vo delot od Zakonot koj se odnesuva na "Odgovornost na prevoznikot"
e predviden ~l. 14, koj vo st. 1 utvrduva deka: "Prevoznikot ne
smee na voza~ite koi gi vrabotuva da im ispla}a nikakov pari~en nadomest,
vo vid na zgolemuvawe na dodatok na plata, a koi se povrzani
so pominato rastojanie i/ili koli~inata na prevezeniot tovar, ako toj
nadomest ja zagrozuva bezbednosta na soobra}ajot na pati{tata i/ili
doveduva do povreda na odredbite od ovoj zakon."
Spored navodite vo inicijativata osporeniot del od ~l. 7 st. 2
kako i ~l. 14 st. 1 od Zakonot nemale ustaven osnov zatoa {to nitu eden
nadomest ne mo`el da pottiknuva zagrozuvawe na bezbednosta na soobra}ajot
i ne mo`el da dovede do povreda na odredbite od ovoj zakon.
Ova poradi toa {to zadol`itelnoto rabotno vreme i odmori na mobilnite
rabotnici i voza~i vo patniot soobra}aj, pridonesuvale bezbedno
rabotewe i nadomestokot ne mo`el toa da go poremeti. Od ovie
pri~ini so inicijativata se predlaga Sudot da povede postapka za ocena
na nivnata soglasnost so pove}e odredbi od Ustavot, i toa: ~l. 8 st. 1
al. 3, ~l. 9, ~l. 32 st. 3, ~l. 51 i ~l. 54 st. 1 i 3.
580
Pravno mislewe
Od analizata na osporenite odredbi od ~l. 7 st. 2 i ~l. 14 st. 1
od Zakonot, proizleguva deka zakonodavecot vo ramki na reguliraweto

na uslovite za bezbedno rabotewe na mobilnite rabotnici i voza~ite
vo patniot soobra}aj, pokraj drugoto, predvidel i deka tempoto i obemot
na raboteweto ne mo`e da bide pottiknuvano na na~in koj }e ja zagrozuva
bezbednosta na soobra}ajot na pati{tata, nitu za taa cel mo`e
da se koristi davaweto na nadomestok ili dodatok na pari~en nadomestok
nadvor od propi{anoto so zakon i kolektivni dogovori. Vakvata
zakonska regulativa ne e na {teta na interesite na rabotnicite i rabotodava~ite,
odnosno na u~esnicite vo vr{eweto na rabotite od mobilen
karakter i voza~ite vo patniot soobra}aj, bidej}i zakonodavecot
go popre~il ona finansisko stimulirawe koe bi predizvikalo zagrozuvawe
na bezbednosta na raboteweto i ostvaruvaweto na pravilata koi
se uredeni so ovoj zakon. Ottuka, vo slu~ajov ne stanuva zbor za skratuvawe
na pravoto na nadomest odnosno zarabotuva~ka na rabotnicite,
kako {to predvidel ~l. 32 st. 3 od Ustavot, nitu drugi ustavni prava na
koi se povikuva podnositelot vo inicijativata, bidej}i vrabotenite
ostvaruvaat zarabotuva~ka soodvetno na propisite i kolektivnite dogovori
so koi taa e uredena, me|utoa se spre~uva pottiknuvawe za rabota
koja bi dovela do naru{uvawe na bezbednosta. So ogled na navedenovo,
smetame deka za osporenite odredbi od ~l. 7 st. 2 vo osporeniot
del i ~l. 14 st. 1 od Zakonot ne mo`e osnovano da se postavi pra{aweto
na soglasnosta so Ustavot.
3) Vo delot od Zakonot, koj se odnesuva na "Memoriskite karti-
~ki," so odredbite od ~l. 27-38 e uredeno deka: memoriskata karti~ka
se koristi so tahograf i mo`e da bide karti~ka na prevoznik, kontrolna
karti~ka, voza~ka karti~ka i rabotni~ka karti~ka (~l. 27 st. 1);
izdavaweto na memoriskata karti~ka ja vr{i ovlasteno pravno lice
kako "javno ovlastuvawe" koe mo`e da go dobie vrz osnova na javen
oglas spored odredbite od ovoj zakon, javnoto ovlastuvawe za izdavawe
na karti~kite e so va`nost od 15 godini i za izvr{uvawe na rabotite
za izdavawe na karti~kite od ~l. 27 na ovoj zakon mo`e da se ovlasti
edno pravno lice kako izdava~ na karti~ki (~l. 28); izdava~ot (koj ima
javno ovlastuvawe) sproveduva postapka za izdavawe ili odzemawe na
karti~ki koja vklu~uva na~in na izdavawe na karti~ki, vodewe evidencija
i izdavawe podatoci od evidencijata, potoa vr{i raboti povrzani
so generirawe na potrebnite elektronski klu~evi potrebni za izrabotka
na memoriskite karti~ki (~l. 29); potoa, memoriskite karti~ki
se izdavaat na barawe, a formata i sodr`inata na baraweto i postapkata
gi propi{uva ministerot za transport i vrski (~l. 30); ministerot
mo`e da go dade "javnoto ovlastuvawe" za vr{ewe na raboti za
izdavawe na memoriski karti~ki na doma{no ili stranko pravno lice
koe gi ispolnuva navedenite uslovi (~l. 31); ponatamu uredeni se kriteriumi
za izbor na pravnoto lice na koe mu se dava javnoto ovlastuvawe,
javniot oglas, za javno ovlastuvawe za izdava~ na memoriski
karti~ki, dogovor za regulirawe na me|usbnite odnosi me|u ministerot
i pravnoto lice, odzemaweto na ovlastuvaweto, nadzorot, cenata
581

na memoriskata karti~ka i tro{oci za izdavawe na podatoci od evidencijata
(~l. 32 -38).
Spored st. 1 na ~l. 37 od Zakonot, cenata na memoriskite karti~ki
i tro{ocite za izdavawe na podatoci od evidencijata koi gi pla-
}aat strankite treba da gi pokrivaat tro{ocite za izvr{uvawe na
rabotite od javnoto ovlastuvawe.
Spored osporeniot st. 2 od ovoj ~len od Zakonot, cenata na memoriskite
karti~ki i tro{ocite za izdavawe na podatoci od evidencijata
se utvrduva so tarifnik izgotven od strana na ovlastenoto pravno
lice na koj soglasnost dava ministerot za transport i vrski. Visinata
na cenata i tr{ocite od st. 1 na ovoj ~len utvrdeni vo tarifnikot
zavisi od realnite tro{oci za izvr{uvawe na rabotite od javnoto
ovlastuvawe.
Spored navodite vo ininicijativata, vo Zakonot nemalo kriteriumi
i merila vrz osnova na koi ovlastenoto pravno lice bi ja utvrdilo
visinata na cenata i tro{ocite so tarifnik, a na koj }e dal soglasnost
ministerot za transport i vrski. Od ovie pri~ini za osporenata
odredba od ~l. 37 st. 2 od Zakonot se predlaga Sudot da povede postapka
za ocenuvawe na nejzinata soglasnost so pove}e odredbi od Ustavot,
i toa: ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 51, ~l. 95 st. 3 i ~l. 96.
582
Pravno mislewe
Od analizata na osporenata odredba od ~l. 37 st. 2 od Zakonot,
vo kontekst i na ostanatite zakonski odredbi, proizleguva deka zakonodavecot
so Zakonot jasno gi postavil ramkite na cenata i tr{ocite
koi se opredeleni vo tarifnikot na koj soglasnost dava nadle`niot
minister, bidej}i niv gi stavil vo ramki na "realnite tro{oci" za
izvr{uvawe na rabotite od javnoto ovlastuvawe na izdava~ot na memoriskite
karti~ki. So toa cenata na memoriskite karti~ki i podatocite
za davawe na podatoci od evidencijata se opredelivi odnosno se
so zakonot izrazeni kako tro{oci za prevoz, anga`man na lica vo
vr{ewe na rabotite, materijalni tro{oci i drugi potrebni sredstva
za da se obezbedi izvr{uvawe na rabotite koi proizleguvaat od javnoto
ovlastuvawe na izdava~ot i koi se zakonski kriterium za donesuvawe
na tarifnikot na koj soglasnost dava ministerot za transport i
vrski. So ogled na toa, ne mo`e da se prifati navodot vo inicijativata
deka osporenata odredba od ~l. 37 st. 2 dozvoluvala proizvolno da
se utvrduvaat ceni i tro{oci bez zakonski kriteriumi, i so inicijativata
neosnovano se osporuva ustavnosta na navedenata odredba od
Zakonot imaj}i predvid deka se uredeni osnovnite ramki na predmetniot
tarifnik.
4) Vo delot od Zakonot, koj se odnesuva na "Prekr{o~nite odredbi"
(~l. 45-51), me|u drugoto so osporeniot ~l. 45 st. 3 od Zakonot e
uredeno deka:

Za prekr{ocite od st. 1 na ovoj ~len globa vo iznos od 2000 do
4000 evra vo denarska protivvrednost }e mu se izre~e na fizi~ko lice
- trgovec poedinec.
Nasproti ova vo inicijativata posebno se naveduva deka vo prethodniot,
st. 2 na ovoj ~len od Zakonot, bilo utvrdeno deka za prekr-
{ocite od stavot 1 na ovoj ~len globa vo iznos od 1000 evra vo denarska
protivvrednost }e mu se izre~e i na odgovornoto lice vo pravnoto
lice.
Ponatamu vo osporeniot ~l. 46 st. 3 od Zakonot e uredeno deka:
Za prekr{ocite od st. 1 na ovoj ~len globa vo iznos od 500 do 1000 evra
vo denarska protivvrednost, }e mu se izre~e na fizi~ko lice trgovecpoedinec.
Me|utoa povtorno vo inicijativata se komparira deka
nasproti ova, spored prethodniot, st. 2 na ovoj ~len od Zakonot, bilo
utvrdeno deka za prekr{ocite od st. 1 na ovoj ~len globa vo iznos od
500 evra vo denarska protivvrednost }e mu se izre~e i na odgovornoto
lice vo pravnoto lice.
Ponatamu vo osporeniot ~l. 48 st. 3 od Zakonot e uredeno deka:
Za prekr{ocite od stavot 1 na ovoj ~len globa vo iznos od 1000 do 3000
evra vo denarska protivvrednost }e mu se izre~e na fizi~ko licetrgovec
poedinec. Me|utoa, vo inicijativata povtorno se komparira
deka nasproti ova, spored prethodniot, st. 2 od ovoj ~len od Zakonot,
bilo utvrdeno deka za prekr{ocite od st. 1 na ovoj ~len globa vo iznos
od 500 do 1500 evra vo denarska protivvrednost }e mu se izre~e i na
odgovornoto lice vo pravnoto lice.
So inicijativata se osporuva ustavnosta na ~l. 45 st. 3, ~l. 46 st.
3 i ~l. 48 st. 3 od Zakonot, bidej}i sporedbeno so prethodnite stavovi
od ovie ~lenovi, se predviduvale pogolemi iznosi na globa za fizi~kite
lica - trgovci poedinci otkolku iznosite na globa koi bile predvideni
za odgovornite lica vo pravnite lica i so ovaa razlika bile
privilegirani odgovornite lica vo pravnite lica. Imeno, se pravela
diskriminacija na fizi~kite lica-trgovci poedinci vo odnos na odgovornite
lica vo pravnite lica, poradi {to se predlaga za osporenite
odredbi Sudot da povede postapka kako nesoglasni so pove}e odredbi
od Ustavot, i toa so: ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 9 st. 2 i ~l. 51.
Pravno mislewe
Trgnuvaj}i od analizata na iznesenite zakonski odredbi proizleguva
deka pravo na zakonodavecot e da ja ceni celishodnosta na razli~nite
zakonski re{enija za razli~ni subjekti vo pravoto koi nemaat
ist status, {to e nesporno i vo iznesenite zakonski odredbi vo
odnos na fizi~kite lica - trgovci poedinci i odgovornite lica vo
pravnite lica, za koi zakonodavecot opredelil razliki vo iznosite na
globite po razli~ni osnovi koi se predmet na ureduvawe so Zakonot.
Ottuka, ne postojat ustavni pre~ki za predmetnoto regulirawe vo osp-
583

orenite odredbi od Zakonot, nitu od navodite vo inicijativata mo`e
da se dovede vo pra{awe nivnata soglasnost so Ustavot, poradi {to
smetame deka vo slu~ajov ne mo`e da se problematizira ustavnosta
nitu za osporenite odredbi od ~l. 45 st. 3, ~l. 46 st. 3 i ~l. 48 st. 3 od
Zakonot.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 2 st. 6 t. g) vo delot: "vonredni okolnosti," ~l. 7 st. 2 vo delot: "pod
uslov takviot nadomest da ne pottiknuva zagrozuvawe na brzbednosta
na soobra}ajot i pati{tata," ~l. 14 st. 1, ~l. 37 st. 2, ~l. 45 st. 3, ~l. 46
st. 3, ~l. 48 st. 3, od Zakonot za rabotnoto vreme, zadol`itelnite odmori
na mobilnite rabotnici i voza~ite vo patniot soobra}aj i uredite
za zapi{uvawe vo patniot soobra}aj ("SV RM," br. 161/2009).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 30 juni 2010 godina,
donese
584
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 2 stav 6 to~ka g) vo delot: "vonredni okolnosti“, ~len 7 stav 2 vo
delot: "pod uslov takviot nadomest da ne pottiknuva zagrozuvawe na
bezbednosta na soobra}ajot i pati{tata," ~len 14 stav 1, ~len 37 stav 2,
~len 45 stav 3, ~len 46 stav 3, ~len 48 stav 3, od Zakonot za rabotnoto
vreme, zadol`itelnite odmori na mobilnite rabotnici i voza~ite vo
patniot soobra}aj i uredite za zapi{uvawe vo patniot soobra}aj
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 161/2009).
2. Stamen Filipov od Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na odredbite od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od
ova re{enie.
Vo delot na op{tite odredbi od Zakonot, so ~lenot 2 stavovi 1-
5 od Zakonot e uredena oblasta na primenata na ovoj zakon, a vo stavot
6 to~ki a, b, v, g, d, |, e `, z, uredeno e na koi vozila vo patniot
soobra}aj ovoj zakon ne se primenuva.
Spored ~lenot 2 stav 6 to~ka g, ovoj zakon ne se primenuva na
vozila vo patniot soobra}aj: {to vr{at nekomercijalen prevoz na humanitarna
pomo{ vo vonredni okolnosti ili spasuva~ki operacii;
Spored navodite vo inicijativata upotrebeniot termin "vonredni
okolnosti“ vo ~lenot 2 stav 6 to~ka g) od ovoj zakon, ne bil sood-

veten na terminot „vonredna sostojba“ vo ~lenot 125 od Ustavot, pa zatoa
zakonskiot termin bil neustaven, odnosno odredbata vo ovoj del ne
bila vo soglasnost so ~lenot 8 stav 1 alineja 3, ~len 51 i ~len 125 od
Ustavot na Republika Makedonija.
Vrz osnova na ustavno sudskata analiza, Sudot utvrdi deka soglasno
~lenot 125 stav 1 od Ustavot, vonredna sostojba nastanuva koga
}e nastanat golemi prirodni nepogodi i epidemii. Me|utoa, intencijata
na zakonodavecot pri ureduvaweto na predmetnata materija vo
Zakonot, ne e da vr{i terminolo{ko usoglasuvawe i sovpa|awe na zborot
"vonredni okolnosti" od Zakonot, so zborot "vonredna sostojba"
od Ustavot, nitu razlikata vo upotrebenite zborovi bi mo`elo da se
sfati deka zakonodavecot sprotivno na Ustavot propi{uval odredeni
sostojbi, tuku naprotiv, so odredbata od ~lenot 2 stav 6 toka g), od
Zakonot e uredena situacija deka pravilata od ovoj Zakon ne se
primenuvat na vozilata vo patniot soobra}aj koga ima ne samo prirodni
nepogodi i epidemii koi se ustavno opredeleni kako vonredni
sostojbi, tuku i drugi vonredni okolnosti vo mir i vojna so koi se zagrozuvaat
`ivotite na lu|eto, prirodnite bogatstva, `ivotinskiot i
rastitelniot svet, dobrata vo op{ta upotreba i predmetite i objektite
od osobeno kulturno i istorisko zna~ewe, {to se poseben predmet
na ureduvawe vo drugi zakoni i propisi vo pravniot poredok.
Imeno, so upotrebata na terminot „vonredni okolnosti“ ne se povreduva
~lenot 125 stav 1 od Ustavot, nitu drugi ustavni normi na koi se
povikuva podnositelot vo inicijativata, koj o~igledno komleksno ne
ja sogleduva normativata vo pravniot sistem i se sveduva na strogo
formalni aspekti vo osporuvaweto na zakonskite odredbi. Od ovie
pri~ini za osporeniot del od odredbata od ~lenot 2 stav 6 od Zakonot
Sudot oceni deka ne mo`e osnovano da se postavi pra{aweto na ustavnosta.
3. Vo delot od Zakonot koj se odnesuva na "Rabotnoto vreme i
zadol`itelen odmor na mobilnite rabotnici," e predviden ~lenot 7
vo koj e utvrdeno: "Ako mobilnite rabotnici izvr{uvaat no}na rabota,
nivnoto vkupno dnevno rabotno vreme ne smee da trae pove}e od
deset ~asa vo period od 24 ~asa.
Na mobilnite rabotnici za no}nata rabota im se pla}a nadomest
utvrden so zakon, odnosno utvrden so kolektivnite dogovori, pod
uslov takviot nadomest da ne pottiknuva zagrozuvawe na bezbednosta
na soobra}ajot na pati{tata." (osoren e delot od stavot 2).
Vo delot od Zakonot koj se odnesuva na "Odgovornost na prevoznikot"
e predviden ~lenot 14, koj vo stavot 1 utvrduva deka: "Prevoznikot
ne smee na voza~ite koi gi vrabotuva da im ispla}a nikakov pari~en
nadomest, vo vid na zgolemuvawe na dodatok na plata, a koi se povrzani
so pominato rastojanie i/ili koli~inata na prevezeniot tovar,
ako toj nadomest ja zagrozuva bezbednosta na soobra}ajot na pati{tata
i/ili doveduva do povreda na odredbite od ovoj zakon."
585

Spored navodite vo inicijativata osporeniot del od ~lenot 7
stav 2 kako i ~lenot 14 stav 1 od Zakonot nemale ustaven osnov zatoa
{to nitu eden nadomest ne mo`el da pottiknuva zagrozuvawe na bezbednosta
na soobra}ajot i ne mo`el da dovede do povreda na odredbite od
ovoj zakon. Ova poradi toa {to zadol`itelnoto rabotno vreme i odmori
na mobilnite rabotnici i voza~i vo patniot soobra}aj, pridonesuvale
bezbedno rabotewe i nadomestokot ne mo`el toa da go poremeti.
Od ovie pri~ini so inicijativata se predlaga Sudot da povede
postapka za ocenka na nivnata soglasnost so pove}e odredbi od Ustavot,
i toa: ~lenot 8 stav 1 alineja 3, ~lenot 9, ~lenot 32 stav 3, ~lenot
51 i ~lenot 54 stavovi 1 i 3.
Od analizata na osporenite odredbi od ~lenot 7 stav 2 i ~lenot
14 stav 1 od Zakonot, Sudot oceni deka zakonodavecot vo ramki na
reguliraweto na uslovite za bezbedno rabotewe na mobilnite rabotnici
i voza~ite vo patniot soobra}aj, pokraj drugoto, predvidel i
deka tempoto i obemot na raboteweto ne mo`e da bide pottiknuvano na
na~in koj }e ja zagrozuva bezbednosta na soobra}ajot na pati{tata,
nitu za taa cel mo`e da se koristi davaweto na nadomestok ili dodatok
na pari~en nadomestok nadvor od propi{anoto so zakon i kolektivni
dogovori. Vakvata zakonska regulativa ne e na {teta na interesite
na rabotnicite i rabotodava~ite, odnosno na u~esnicite vo vr{eweto
na rabotite od mobilen karakter i voza~ite vo patniot soobra}aj,
bidej}i zakonodavecot go popre~il ona finansisko stimulirawe
koe bi predizvikalo zagrozuvawe na bezbednosta na raboteweto i
ostvaruvaweto na pravilata koi se uredeni so ovoj zakon. Ottuka, vo
slu~ajov ne stanuva zbor za skratuvawe na pravoto na nadomest odnosno
zarabotuva~ka na rabotnicite, {to e predvideno vo ~lenot 32 stav 3 od
Ustavot, nitu drugi ustavni prava na koi se povikuva podnositelot vo
inicijativata, bidej}i vrabotenite ostvaruvaat zarabotuva~ka soodvetno
na propisite i kolektivnite dogovori so koi taa e uredena, me-
|utoa se spre~uva pottiknuvawe za rabota koja bi dovela do naru{uvawe
na bezbednosta. So ogled na navedenovo, Sudot oceni deka za osporenite
odredbi od ~lenot 7 stav 2 vo osporeniot del i ~lenot 14 stav
1 od Zakonot ne mo`e osnovano da se postavi pra{aweto na soglasnosta
so Ustavot.
4. Vo delot od Zakonot, koj se odnesuva na "Memoriskite karti~ki,"
so odredbite od ~lenovite 27-38 e uredeno deka: memoriskata
karti~ka se koristi so tahograf i mo`e da bide karti~ka na prevoznik,
kontrolna karti~ka, voza~ka karti~ka i rabotni~ka karti~ka
(~len 27 stav 1); izdavaweto na memoriskata karti~ka ja vr{i ovlasteno
pravno lice kako „javno ovlastuvawe“ koe mo`e da go dobie vrz
osnova na javen oglas spored odredbite od ovoj zakon, javnoto ovlastuvawe
za izdavawe na karti~kite e so va`nost od 15 godini i za izvr{uvawe
na rabotite za izdavawe na karti~kite od ~lenot 27 na ovoj
zakon mo`e da se ovlasti edno pravno lice kako izdava~ na karti~ki
586

(~len 28); izdava~ot (koj ima javno ovlastuvawe) sproveduva postapka
za izdavawe ili odzemawe na karti~ki koja vklu~uva na~in na izdavawe
na karti~ki, vodewe evidencija i izdavawe podatoci od evidencijata,
potoa vr{i raboti povrzani so generirawe na potrebnite elektronski
klu~evi potrebni za izrabotka na memoriskite karti~ki (~len
29); potoa, memoriskite karti~ki se izdavaat na barawe, a formata i
sodr`inata na baraweto i postapkata gi propi{uva ministerot za
transport i vrski (~len 30); ministerot mo`e da go dade "javnoto ovlastuvawe“
za vr{ewe na rabotite za izdavawe na memoriski karti~ki
na doma{no ili stranko pravno lice koe gi ispolnuva navedenite
uslovi (~len 31); ponatamu uredeni se kriterimi za izbor na pravnoto
lice na koe mu se dava javnoto ovlastuvawe, javniot oglas, za javno
ovlastuvawe za izdava~ na memoriski karti~ki, dogovor za regulirawe
na me|usbnite odnosi me|u ministerot i pravnoto lice, odzemaweto na
ovlastuvaweto, nadzorot, cenata na memoriskata karti~ka i tro{oci
za izdavawe na podatoci od evidencijata (~lenovi od 32 -38).
Spored stavot 1 na ~lenot 37 od Zakonot, cenata na memoriskite
karti~ki i tro{ocite za izdavawe na podatoci od evidencijata koi
gi pla}aat strankite treba da gi pokrivaat tro{ocite za izvr{uvawe
na rabotite od javnoto ovlastuvawe.
Spored osporeniot stav 2 od ovoj ~len od Zakonot, cenata na
memoriskite karti~ki i tro{ocite za izdavawe na podatoci od evidencijata
se utvrduva so tarifnik izgotven od strana na ovlastenoto
pravno lice na koj soglasnost dava ministerot za transport i vrski.
Visinata na cenata i tr{ocite od stavot 1 na ovoj ~len utvrdeni vo tarifnikot
zavisi od realnite tro{oci za izvr{uvawe na rabotite od
javnoto ovlastuvawe.
Spored navodite vo ininicijativata, vo Zakonot nemalo kriteriumi
i merila vrz osnova na koi ovlastenoto pravno lice bi ja utvrdilo
visinata na cenata i tro{ocite so tarifnik, a na koj }e dal soglasnost
ministerot za transport i vrski. Od ovie pri~ini za osporenata
odredba od ~lenot 37 stav 2 od Zakonot se predlaga Sudot da
povede postapka za ocenuvawe na nejzinata soglasnost so pove}e odredbi
od Ustavot, i toa: ~len 8 stav 1 alinei 3 i 4, ~len 51, ~len 95 stav 3
i ~len 96.
Sudot od analizata na osporenata odredba od ~lenot 37 stav 2 od
Zakonot, vo kontekst i na ostanatite zakonski odredbi, oceni deka zakonodavecot
so Zakonot jasno gi postavil ramkite na cenata i tr{ocite
koi se opredeleni vo tarifnikot na koj soglasnost dava nadle`niot
minister, bidej}i niv gi stavil vo ramki na "realnite tro{oci"
za izvr{uvawe na rabotite od javnoto ovlastuvawe na izdava~ot na memoriskite
karti~ki. So toa cenata na memoriskite karti~ki i podatocite
za davawe na podatoci od evidencijata se opredelivi odnosno
se so zakonot izrazeni kako tro{oci za prevoz, anga`man na lica vo
vr{ewe na rabotite, materijalni tro{oci i drugi potrebni sredstva
587

za da se obezbedi izvr{uvawe na rabotite koi proizleguvaat od javnoto
ovlastuvawe na izdava~ot i koi se zakonski kriterium za donesuvawe
na tarifnikot na koj soglasnost dava ministerot za transport
i vrski. So ogled na toa, ne mo`e da se prifati navodot vo inicijativata
deka osporenata odredba od ~lenot 37 stav 2 dozvoluvala proizvolno
da se utvrduvaat ceni i tro{oci bez zakonski kriteriumi i so
inicijativata neosnovano se osporuva ustavnosta na navedenata odredba
od Zakonot imaj}i predvid deka se uredeni osnovnite ramki na
predmetniot tarifnik.
5. Vo delot od Zakonot, koj se odnesuva na "Prekr{o~nite odredbi"
(~lenovi 45-51), me|u drugoto so osporeniot ~len 45 stav 3 od Zakonot
e uredeno deka:
"Za prekr{ocite od stavot 1 na ovoj ~len globa vo iznos od 2000
do 4000 evra vo denarska protivvrednost }e mu se izre~e na fizi~ko
lice - trgovec poedinec."
Nasproti ova, vo inicijativata posebno se naveduva deka vo
prethodniot, stavot 2 na ovoj ~len od Zakonot, bilo utvrdeno deka za
prekr{ocite od stavot 1 na ovoj ~len globa vo iznos od 1000 evra vo denarska
protivvrednost }e mu se izre~e i na odgovornoto lice vo pravnoto
lice.
Ponatamu vo osporeniot ~len 46 stav 3 od Zakonot e uredeno
deka:
"Za prekr{ocite od stavot 1 na ovoj ~len globa vo iznos od 500
do 1000 evra vo denarska protivvrednost, }e mu se izre~e na fizi~ko
lice trgovec-poedinec."
Me|utoa, povtorno vo inicijativata se komparira deka nasproti
ova, spored prethodniot, stavot 2 na ovoj ~len od Zakonot, bilo
utvrdeno deka za prekr{ocite od stavot 1 na ovoj ~len globa vo iznos
od 500 evra vo denarska protivvrednost }e mu se izre~e i na odgovornoto
lice vo pravnoto lice.
Ponatamu vo osporeniot ~len 48 stav 3 od Zakonot e uredeno
deka:
"Za prekr{ocite od stavot 1 na ovoj ~len globa vo iznos od 1000
do 3000 evra vo denarska protivvrednost }e mu se izre~e na fizi~ko
lice-trgovec poedinec."
Me|utoa, vo inicijativata povtorno se komparira deka nasproti
ova, spored prethodniot, stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot, bilo
utvrdeno deka za prekr{ocite od stavot 1 na ovoj ~len globa vo iznos
od 500 do 1500 evra vo denarska protivvrednost }e mu se izre~e i na
odgovornoto lice vo pravnoto lice.
So inicijativata se osporuva ustavnosta na ~len 45 stav 3, ~len
46 stav 3 i ~len 48 stav 3 od Zakonot, bidej}i sporedbeno so prethodnite
stavovi od ovie ~lenovi, se predviduvale pogolemi iznosi na
globa za fizi~kite lica - trgovci poedinci otkolku iznosite na globa
koi bile predvideni za odgovornite lica vo pravnite lica i so ovaa
588

azlika bile privilegirani odgovornite lica vo pravnite lica. Imeno,
se pravela diskriminacija na fizi~kite lica-trgovci poedinci vo
odnos na odgovornite lica vo pravnite lica, poradi {to se predlaga za
osporenite odredbi Sudot da povede postapka kako nesoglasni so pove}e
odredbi od Ustavot, i toa so: ~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 9 stav 2
i ~len 51.
Sudot, trgnuvaj}i od analizata na iznesenite zakonski odredbi
oceni deka pravo na zakonodavecot e da ja ceni celishodnosta na razli~nite
zakonski re{enija za razli~ni subjekti vo pravoto koi nemaat
ist status, {to e nesporno i vo iznesenite zakonski odredbi vo
odnos na fizi~kite lica - trgovci poedinci i odgovornite lica vo
pravnite lica, za koi zakonodavecot opredelil razliki vo iznosite na
globite po razli~ni osnovi koi se predmet na ureduvawe so Zakonot.
Ottuka, ne postojat ustavni pre~ki za predmetnoto regulirawe vo
osporenite odredbi od Zakonot, nitu od navodite vo inicijativata
mo`e da se dovede vo pra{awe nivnata soglasnost so Ustavot, poradi
{to Sudot oceni deka vo slu~ajov ne mo`e da se problematizira ustavnosta
nitu za osporenite odredbi od ~lenot 45 stav 3, ~lenot 46 stav 3
i ~lenot 48 stav 3 od Zakonot.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
7. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a
Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime
Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
589

590

42. U. br. 287/2009 (7. 07. 2010)
Akt {to se osporuva
- Odluka za davawe soglasnost na Odlukata za organizrawe na
podru`nici na Javnoto pretprijatie za javni parkirali{ta "Parkinzi"
na op{tina Centar - Skopje, br. 07-3333/25 donesena od Sovetot na
op{tina Centar na 29 dekemvri 2008 godina, i
- Odluka za davawe na koristewe osnovni sredstva bez nadomest
br. 07-1931/26 donesena od Sovetot na op{tina Centar na 15 juli 2009
godina.
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite na podnositelot izneseni vo prviot podnesok
se istaknuva deka so vospostavuvawe na naplatni rampi, ogradi i druga
oprema izvr{eno e ograduvawe na ~etiri gradski kvarta vo t.n. Golem
Ring so cel da se vr{i naplata za parkirawe na ovie prostori koi se
nare~eni "parkirali{ta" ili podru`nici. Pred da bidat vospostaveni
podru`nicite, odnosno parkirali{tata na Trgotekstil, Zelen pazar,
Avtomakedonija i Dom na grade`nite rabotnici, ovie prostori
bile potpolno izgradeni na zemji{te vo sopstvenost na Republika Makedonija,
vo razli~ni vremenski periodi i od razli~ni investitori
koga bile gradeni zgradi, detskite igrali{ta, pristapni ulici i drugo.
Pritoa, sredstvata za izgradba na ovie povr{ini bile obezbedeni
od op{tinata, gradot ili dr`avata kako i od samite gra|ani koi `iveat
na teritorijata na ovie objekti, poradi {to te{ko bi mo`elo da
se oceni deka op{tina Centar e sopstvenik na ovie prostori, a javnoto
pretprijatie ne mo`e da se nare~e sopstvenik koe mo`e da im nametne
obvrska na gra|anite za pla}awe nadomestok za koristewe na
ovie parkirali{ta.
Spored podnositelot edinstvena cel za voveduvawe na vakviot
nadomestok ne bilo voveduvawe na red vo evidentniot haos vo parkiraweto
na vozilata, tuku pribirawe na sredstva. Pri{to spored podnositelot
problemati~enot bil na~inot na odreduvawe na visinata na
nadomestokot za sekoj izminat ~as, a posebno mese~nata pretplata.
Ili poto~no re~eno, kaj mese~nata pretplata spored koja stanarite
pla}ale 200 den. mese~no, a ostanatite gra|ani za istata usluga 1.500
den. mese~no gra|anite bile dovedeni vo neednakva polo`ba. So ogled
591

na navedenoto podnositelot bara Sudot da odgovori dali e ustavno i
zakonito da se voveduva nadomestok za parkirawe kako i dali e ustavno
i zakonito toj nadomestok da bide neramnopraven, za edni gra|ani ponizok,
a za drugi povisok.
Voedno, podnositelot bara Sudot da gi ocenuva i site drugi
odluki koi gi donel Sovetot na op{tina Centar, a koi se odnesuvale
na vospostavuvawe na navedenite parkirali{ta.
Od podnositelot na inicijativata e pobarano da ja dopolni i
precizira inicijativata. Vo dopolnuvaweto na inicijativata, podnositelot
ostanuva na navodite izneseni vo prviot podnesok pri {to gi
osporuva odlukite br. 07-3333/25 od 29. 12. 2007 i 07-1931/26 od 15. 07.
2008 godina, doneseni od Sovetot na op{tina Centar od pri~ini {to
so niv bile povredeni ~l. 8, ~l. 9, ~l. 12, ~l. 27, ~l. 30, ~l. 55, ~l. 114 i
110 od Ustavot kako i ~l. 15 od Zakonot za gradot Skopje.
Spored navodite na podnositelot izneseni vo dopolnuvaweto
na inicijativata so donesuvawe na osporenite odluki Sovetot na op{-
tinata gi pre~ekoril zakonskite ovlastuvawa bidej}i izvr{il ograduvawe
i na povr{ini koi spored urbanisti~kite planovi imale druga
namena, odnosno op{tinata ne bila ovlastena da stopanisuva, odnosno
da naplatuva nadomestok za parkirawe na ovie povr{ini koi ne gi izgradila.
Fakti~ka sostojba
Vo prethodnata postapka e utvrdeno deka vrz osnova na oddelni
odredbi od Statutot na op{tina Centar, Zakonot za lokalnata samouprava,
Zakonot za gradot Skopje, Zakonot za javnite pretprijatija i
Zakonot za komunalni dejnosti, Sovetot na op{tina Centar na 18 dekemvri
2006 godina donelo Odluka za osnovawe na Javno pretprijatie
za javni parkirali{ta "JP Parkinzi na op{tina Centar" - Skopje
("Slu`ben glasnik na op{tina Centar," br. 10/2006).
Na 27 fevruari 2008 godina Upravniot odbor na Javnoto pretprijatie
za javni parkirali{ta "Parkinzi na op{tina Centar" donel
Odluka za formirawe na cenite na parkiraweto na parkinzite koi se
vo nadle`nost na Javnoto pretprijatie na koja odluka Sovetot na op{-
tina Centar na 11. 03. 2008 godina dal soglasnost i istata bila objavena
vo "Slu`ben glasnik na op{tina Centar," br. 3/2008.
Na 23 dekemvri 2008 godina, a vrz osnova na ~l. 26 od Statutot
na Javnoto pretprijatie za javni parkirali{ta "Parkinzi na op{tina
Centar" Upravniot odbor na pretprijatieto donel Odluka za organizirawe
podru`nica na Javnoto pretprijatie za javni parkirali{ta
"Parkinzi na op{tina Centar" Skopje.
Spored ~l. 1 od navedenata odluka Javnoto pretprijatie za potrebite
na svoeto rabotewe organizira podru`nici i toa: Trgotekstil,
592

Zelen Pazar i Avtomakedonija so nazna~uvawe na dejnost, nazivot na
sedi{teto i opredeluvawe na ovlasteno lice.
Vrz osnova na ~l. 26 st. 1 od t. 12 od Statutot na op{tina Centar
- Skopje, i ~l. 11 st. 1 t. 2 od Zakonot za javni pretprijatija, Sovetot
na op{tina Centar na 29 dekemvri 2008 godina donel Odluka za
davawe na soglasnost na Odlukata za organizirawe podru`nici na
op{tina Centar br. 07-3333/25.
Spored ~l. 1 od navedenata odluka, se dava soglasnost na Odlukata
za organizirawe podru`nici na javnoto pretprijatie za javni
parkirali{ta "Parkinzi na op{tina Centar" Skopje br. 38/08 donesena
od Upravniot odbor na Javnoto pretprijatie ("Slu`ben glasnik na
op{tina Centar," br. 13/2008) - osporena so inicijativata)
Na 23 dekemvri 2008 godina, Upravniot odbor na Javnoto pretprijatie
"Parkinzi na op{tina Centar" - Skopje, donel Odluka za formirawe
na cenite na parkiraweto na podru`nicite i Odluka za formirawe
na ceni na mese~en nadomestok na parkin karta na podru-
`nicite.
Na 5 fevruari 2009 godina, Javnoto pretprijatie doneselo Cenovnik
na uslugite na javnite parkirali{ta so koi upravuva JP "Parkinzi
na op{tina centar," br. 18/2009.
Na 15 juli 2009 godina Sovetot na op{tina Centar donel Odluka
za davawe na koristewe osnovni sredstva bez nadomestok br .07-
1931/26. So ovaa odluka op{tinata Centar dava na koristewe bez nadomestok
na javnoto pretprijatie za javni parkirali{ta "Parkinzi” na
op{tina Centar" osnovni sredstva - ~etiri parking sistemi za registrirawe,
regulirawe i evidencija na naplatata na uslugi za koristewe
na parkirali{tata.
Vkupnata nabavna vrednost na osnovnite sredstva iznesuva
9.670.500,00 denari, odnosno poedine~no:
- parking sistem kaj "Trgotekstil" - 2.200.650,50
- parking sistem kaj "Zelen Pazar" - 2.421.689,00
- parking sistem kaj "Avtomakedonija" - 2.272.069,50
- parking sist. kaj "Dom na grade`nicite" - 2.776.091,00
Osnovnite sredstva {to so ovaa odluka se prenesuvaat na koristewe
na javnoto pretprijatie ostanuvaat vo sopstvenost na op{tina
Centar, a tro{ocite za osiguruvawe i amortizacija na navedenite osnovni
sredstva pa|aat na tovar na ostvarenite prihodi na JP za javni
parkirali{ta "Parkinzi” na op{tina Centar" Skopje, od denot na
stavawe vo funkcija na istite. (osporena so inicijativata).
Vo natamo{nata postapka, isto taka e utvrdeno deka Upravniot
odbor na Javnoto pretprijatie ima doneseno Odluka za formirawe na
cenite na parkiraweto na parkinzite br. 9/08 koi se vo nadle`nost na
Javnoto pretprijatie na koja odluka Sovetot na op{tina Centar ima
dadeno soglasnost ("Slu`ben glasnik na op{tina Centar," br. 3/2008)
i Odluka za formirawe na ceni za univerzalni karti~ki na JP od 13.
593

08. 2009 godina na koja soglasnost dal sovetot na op{tina Centar
("Slu`ben glasnik na op{tina Centar, br. 8/2009)
Sporni pravni pra{awa
- dali aktot so koj se dava soglasnost na aktot so koj se osnovaat
odru`nici e podoben za ustavno sudska ocena,
- dali odlukata so koja op{tinata kako osnova~ na javnoto pretprijatie
mu dala na koristewe osnovni sredstva na ova pretprijatie e
akt podoben za ustavno sudska ocenka.
Pravno mislewe
1. Spored ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija, Ustavniot
sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglanosta
na drugi propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i so
zakonot.
Soglasno ~l. 28 al. 1 od Delolovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle`en
da odlu~uva za baraweto.
Spored ~l. 1 od Zakonot za javnite pretprijatija ("SV RM," br.
38/06, 6/2002, 40/2003, 49/2006, 22/2007 i 83/2009) javnite pretprijatija se
osnovaat zaradi vr{ewe na stopanski dejnosti od javen interes.
Vo ~l. 15 t. 4 al. 6 od Zakonot za gradot Skopje ("SV RM," br.
55/2004) e predvideno deka nadle`nosta, odnosno raboti od javen interes
od lokalno zna~ewe na op{tinite vo gradot se izgradba, odr`uvawe
i koristewe na javni parkirali{ta od zna~ewe za op{tinata utvrdeni
so urbanisti~ki plan.
Imaj}i gi predvid navedenite ustavni i delovni~ki odredbi,
kako karakterot i sodr`inata na osporenata odluka, smeatme deka vo
konkretniov slu~aj Ustavniot sud ne e nadle`en da odlu~uva po baraweto
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za davawe
na soglasnost osporena so inicijativata od pri~ina {to osporenata
odluka ne pretstavuva propis vo smisla na ~l. 110 od Ustavot. Ova od
tamu {to odlukata za davawe soglasnost vo su{tina pretstavuva instrument
so koj se potvrduva deka aktot za koj se dava soglasnost, ili
poto~no re~eno Odlukata za organizirawe podru`nici na JP za javni
parkinzi donesena od Upravniot odbor na javnoto pretprijatie e donesena
vo postapka predvidena so zakon i duri po dadenata soglasnost od
osnova~ot na javnoto pretprijatie, a toa e sovetot na op{tinata taa
stanala polnova`na.
So ogled na navedenoto, smetame deka vo smisla na ~l. 28 al. 1 od
Delovnikot na Ustavniot sud, inicijaitvata treba da se otfrli vo
odnos na Odlukata za davawe na soglasnost na Odlukata za organizi-
594

awe na podru`nici na JP za javni parkirali{ta "Parkinzi na
op{tina Centar - Skopje.
2. Vo odnos na navodite od inicijativata za osporuvawe na
Odlukata za davawe na koristewe osnovni sredstva bez nadomest, donesena
od Sovetot na op{tina Centar, isto taka smetame deka se
ispolneti uslovite od ~l. 28 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija za otfrlawe na inicijativata.
Ova od pri~ina {to so osporenata odluka donesena od Sovetot
na op{tina Centar se vr{i otstapuvawe na to~no utvrdeni osnovni
sredstva na javnoto pretprijatie osnovano od op{tinata - Centar,
odnosno davawe na koristewe na parking sitemi koi ostanuvaat vo
sopstvenost na op{tinata. Imeno, spored na{e mislewe, so osporenata
odluka ne se utvrduvaat prava i obvrski od op{t karakter, tuku so
nea se davaat na koristewe osnovni sredstva na podru`nicite na javnoto
komunalno pretprijatie "Parkinzi" koi sredstva ostanuvaat vo
sopstvenost na op{tinata.
So ogled na toa {to vo konkretniov slu~aj osporenata odluka
ne pretstavuva propis podoben za ustavno sudska ocena, smetame deka
ne postojat procesni pretpostavki za odlu~uvawe i po odnos na navedenata
odluka od inicijativata.
So ogled na navedenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe, i
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta
i zakonitosta na:
Odlukata za davawe soglasnost na Odlukata za organizirawe na
podru`nici na Javnoto pretprijatie za javni parkirali{ta "Parkinzi"
na op{tina Centar-Skopje, br. 07-3333/25, donesena od Sovetot na
op{tina Centar na 29 dekemvri 2008 godina, i
Odlukata za davawe na koristewe osnovni sredstva bez nadomest
br. 07-1931/26 donesena, od Sovetot na op{tina Centar na 15 juli
2009 godina.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 1 i ~len 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 7
juli 2010 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe na postapka za
ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na:
- Odlukata za davawe soglasnost na Odlukata za organizrawe na
podru`nici na Javnoto pretprijatie za javni parkirali{ta "Park-
595

inzi" na op{tina Centar-Skopje, br. 07-3333/25 donesena od Sovetot na
op{tina Centar na 29 dekemvri 2008 godina; ("Slu`ben glasnik na
op{tina Centar," br. 13/2008) i
- Odlukata za davawe na koristewe osnovni sredstva bez nadomest
br. 07-1931/26 donesena od Sovetot na op{tina Centar na 15 juli
2009 godina ("Slu`ben glasnik na op{tina Centar," br. 6/2009).
2. Strezo Strezovski od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na odlukite ozna~eni vo to~kata 1
od ova re{enie.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata izneseni vo
prviot podnesok se istaknuva deka so vospostavuvawe na naplatni rampi,
ogradi i druga oprema izvr{eno e ograduvawe na ~etiri gradski
kvarta vo t.n. Golem Ring so cel da se vr{i naplata za parkirawe na
ovie prostori koi se nare~eni "parkirali{ta" ili podru`nici. Pred
da bidat vospostaveni podru`nicite, odnosno parkirali{tata na
Trgotekstil, Zelen pazar, Avtomakedonija i Dom na grade`nite
rabotnici, ovie prostori bile potpolno izgradeni na zemji{te vo
sopstvenost na Republika Makedonija, vo razli~ni vremenski periodi
i od razli~ni investitori koga bile gradeni zgradi, detskite
igrali{ta, pristapni ulici i drugo. Pritoa, sredstvata za izgradba na
ovie povr{ini bile obezbedeni od op{tinata, gradot ili dr`avata
kako i od samite gra|ani koi `iveat na teritorijata na ovie objekti,
poradi {to te{ko bi mo`elo da se oceni deka op{tina Centar e
sopstvenik na ovie prostori, a javnoto pretprijatie ne mo`e da se
nare~e sopstvenik koe mo`e da im nametne obvrska na gra|anite za
pla}awe nadomestok za koristewe na ovie parkirali{ta.
Spored podnositelot na inicijativata edinstvena cel za voveduvawe
na vakviot nadomestok ne bilo voveduvawe na red vo evidentniot
haos vo parkiraweto na vozilata, tuku pribirawe na sredstva,
pri{to, spored podnositelot problemati~en bil na~inot na odreduvawe
na visinata na nadomestokot za sekoj izminat ~as, a posebno mese~nata
pretplata. Kaj mese~nata pretplata spored koja stanarite pla-
}ale 200 den. mese~no, a ostanatite gra|ani za istata usluga se pla}a
1.500 den. mese~no gra|anite bile dovedeni vo neednakva polo`ba. So
ogled na navedenoto podnositelot bara Sudot da odgovori dali e ustavno
i zakonito da se voveduva nadomestok za parkirawe, kako i dali e
ustavno i zakonito toj nadomestok da bide neramnopraven, za edni gra-
|ani ponizok, a za drugi povisok.
Voedno, podnositelot bara Sudot da gi ocenuva i site drugi
odluki koi gi donel Sovetot na op{tina Centar, a koi se odnesuvale
na vospostavuvawe na navedenite parkirali{ta.
Od podnositelot na inicijativata e pobarano da ja dopolni i
precizira inicijativata. Vo dopolnuvaweto na inicijativata, podnositelot
ostanuva na navodite izneseni vo prviot podnesok pri {togi
596

osporuva odlukite br. 07-3333/25 od 29. 12. 2007 i 07-1931/26 od 15. 07.
2008 godina, doneseni od Sovetot na op{tina Centar od pri~ini {to
so niv bile povredeni ~len 8, ~len 9, ~len 12, ~len 27, ~len 30, ~len 55,
~len 114 od Ustavot, kako i ~len 15 od Zakonot za gradot Skopje.
Spored navodite na podnositelot izneseni vo dopolnuvaweto
na inicijativata, so donesuvawe na osporenite odluki Sovetot na op{-
tinata gi pre~ekoril zakonskite ovlastuvawa bidej}i izvr{il ograduvawe
i na povr{ini koi spored urbanisti~kite planovi imale druga
namena, odnosno op{tinata ne bila ovlastena da stopanisuva, odnosno
da naplatuva nadomestok za parkirawe na ovie povr{ini koi ne gi
izgradila.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka Statutot na op{tina Centar,Zakonot
za lokalnata samouprava, Zakonot za gradot Skopje, Zakonot
za javnite pretprijatija i Zakonot za komunalni dejnosti, Sovetot
na op{tina Centar na 18 dekemvri 2006 godina donelo Odluka za
osnovawe na Javno pretprijatie za javni parkirali{ta "JP Parkinzi
na op{tina Centar" - Skopje ("Slu`ben glasnik na op{tina Centar"
br. 10/2006).
Na 27 fevruari 2008 godina Upravniot odbor na Javnoto pretprijatie
za javni parkirali{ta "Parkinzi na op{tina Centar" donel
Odluka za formirawe na cenite na parkiraweto na parkinzite koi se
vo nadle`nost na Javnoto pretprijatie na koja odluka sovetot na op{-
tina Centar na 11. 03. 2008 godina dal soglasnost i istata bila objavena
vo "Slu`ben glasnik na op{tina Centar" br. 3/2008.
Na 23 dekemvri 2008 godina, a vrz osnova na ~len 26 od Statutot
na Javnoto pretprijatie za javni parkirali{ta "Parkinzi na op{tina
Centar" Upravniot odbor na pretprijatieto donel Odluka za organizirawe
podru`nica na Javnoto pretprijatie za javni parkirali{ta
"Parkinzi na op{tina Centar" Skopje.
Spored ~len 1 od navedenata odluka Javnoto pretprijatie za potrebite
na svoeto rabotewe organizira podru`nici i toa: Trgotekstil,
Zelen Pazar i Avtomakedonija so nazna~uvawe na dejnost, nazivot
na sedi{teto i opredeluvawe na ovlasteno lice.
Vrz osnova na ~len 26 stav 1 to~ka 12 od Statutot na op{tina
Centar - Skopje, i ~len 11 stav 1 to~ka 2 od Zakonot za javni pretprijatija,
Sovetot na op{tina Centar na 29 dekemvri 2008 godina donel
Odluka za davawe na soglasnost na Odlukata za organizirawe podru`nici
na op{tina Centar br. 07-3333/25.
Spored ~len 1 od navedenata odluka, se dava soglasnost na Odlukata
za organizirawe podru`nici na javnoto pretprijatie za javni
parkirali{ta "Parkinzi na op{tina Centar" Skopje br. 38/08 donesena
od Upravniot odbor na Javnoto pretprijatie („Slu`ben glasnik
na op{tina Centar" br. 13/2008) - osporena so inicijativata)
Na 23 dekemvri 2008 godina, Upravniot odbor na Javnoto pretprijatie
"Parkinzi na op{tina Centar" - Skopje, donel Odluka za fo-
597

mirawe na cenite na parkiraweto na podru`nicite i Odluka za formirawe
na ceni na mese~en nadomestok na parkin karta na podru-
`nicite.
Na 5 fevruari 2009 godina, Javnoto pretprijatie doneselo Cenovnik
na uslugite na javnite parkirali{ta so koi upravuva JP
"Parkinzi na op{tina centar," br. 18/09.
Na 15 juli 2009 godina Sovetot na op{tina Centar donel Odluka
za davawe na koristewe osnovni sredstva bez nadomestok br. 07-
1931/26. So ovaa odluka op{tinata Centar dava na koristewe bez nadomestok
na javnoto pretprijatie za javni parkirali{ta "Parkini” na
op{tina Centar" osnovni sredstva - ~etiri parking sistemi za registrirawe,
regulirawe i evidencija na naplatata na uslugi za koristewe
na parkirali{tata.
Vkupnata nabavna vrednost na osnovnite sredstva iznesuva
9.670.500,00 denari, odnosno poedine~no:
- parking sistem kaj "Trgotekstil" - 2.200.650,50
- parking sistem kaj "Zelen Pazar" - 2.421.689,00
- parking sistem kaj "Avtomakedonija" - 2..272.069,50
- parking sistem kaj "Dom na grade`nicite" - 2.776.091,00
Osnovnite sredstva {to so ovaa odluka se prenesuvaat na koristewe
na Javnoto pretprijatie ostanuvaat vo sopstvenost na op{tina
Centar, a tro{ocite za osiguruvawe i amortizacija na navedenite
osnovni sredstva pa|aat na tovar na ostvarenite prihodi na JP za javni
parkirali{ta "Parkinzi” na op{tina Centar" Skopje, od denot na
stavawe vo funkcija na istite (osporena so inicijativata).
Vo natamo{nata postapka, isto taka e utvrdeno deka Upravniot
odbor na Javnoto pretprijatie ima doneseno Odluka za formirawe na
cenite na parkiraweto na parkinzite br.9/08 koi se vo nadle`nost na
Javnoto pretprijatie na koja odluka Sovetot na op{tina Centar ima
dadeno soglasnost ("Slu`ben glasnik na op{tina Centar" br. 3/2008) i
Odluka za formirawe na ceni za univerzalni karti~ki na JP od 13. 08.
2009 godina, na koja soglasnost dal Sovetot na op{tina Centar ("Slu-
`ben glasnik na op{tina Centar," br. 8/2009).
4. Spored ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija, Ustavniot
sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglanosta
na drugi propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i so
zakonot.
Soglasno ~len 28 alinea 1 od Delolovnikot na Ustavniot sud na
Republika Makedonija Sudot }e ja otfrli inicijativata kao ne e nadle`en
da odlu~uva za baraweto.
Spored ~len 1 od Zakonot za javnite pretprijatija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 38/06, 6/2002, 40/2003, 49/2006, 22/
2007 i 83/2009) javnite pretprijatija se osnovaat zaradi vr{ewe na stopanski
dejnosti od javen interes.
598

Vo ~len 15 to~ka 4 alinea 6 od Zakonot za gradot Skopje ("Slu-
`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 55/2004) e predvideno deka
nadle`nosta, odnosno raboti od javen interes od lokalno zna~ewe na
op{tinite vo gradot se izgradba, odr`uvawe i koristewe na javni parkirali{ta
od zna~ewe za op{tinata utvrdeni so urbanisti~ki plan.
Imaj}i gi predvid navedenite ustavni i delovni~ki odredbi,
karakterot i sodr`inata na osporenata odluka, Sudot oceni deka vo
konkretniov slu~aj toj ne e nadle`en da odlu~uva po baraweto za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za davawe na soglasnost
osporena so inicijativata od pri~ina {to osporenata odluka ne
pretstavuva propis vo smisla na ~len 110 od Ustavot. Ova od tamu {to
odlukata za davawe soglasnost vo su{tina pretstavuva instrument so
koj se potvrduva deka aktot za koj se dava soglasnost, odnosno Odlukata
za organizirawe podru`nici na JP za javni parkinzi donesena od
Upravniot odbor na javnoto pretprijatie e donesena vo postapka
predvidena so zakon i duri po dadenata soglasnost od osnova~ot na
javnoto pretprijatie, a toa e sovetot na op{tinata taa stanala
polnova`na.
So ogled na navedenoto, a vo smisla na ~len 28 alinea 1 od Delovnikot
na Ustavniot sud, inicijaitvata vo odnos na Odlukata za davawe
na soglasnost na Odlukata za organizirawe na podru`nici na JP
za javni parkirali{ta Parkinzi na op{tina Centar - Skopje, se
otfrla.
Vo odnos na navodite od inicijativata za osporuvawe na Odlukata
za davawe na koristewe osnovni sredstva bez nadomest, donesena
od Sovetot na op{tina Centar, Sudot oceni deka se ispolneti uslovite
od ~len 28 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija
za otfrlawe na inicijativata. Ova od pri~ina {to so osporenata
odluka donesena od Sovetot na op{tina Centar se vr{i otstapuvawe
na to~no utvrdeni osnovni sredstva na javnoto pretprijatie osnovano
od op{tinata - Centar, odnosno davawe na koristewe na parking
sistemi koi ostanuvaat vo sopstvenost na op{tinata. Imeno, spored
Sudot mislewe, so osporenata odluka ne se utvrduvaat pra{awa i
odnosi od op{t karakter, tuku so nea se davaat na koristewe osnovni
sredstva na podru`nicite na javnoto komunalno pretprijatie "Parkinzi"
koi sredstva ostanuvaat vo sopstvenost na op{tinata.
So ogled na toa {to vo konkretniov slu~aj osporenata odluka
ne pretstavuva propis podoben za ustavno sudska ocenka, Sudot oceni
deka ne postojat procesni pre~ki za odlu~uvawe i po odnos na navedenata
odluka od inicijativata .
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
7. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
599

Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
600

43. U. br. 45/2010 (15. 09. 2009)
Akt {to se osporuva
^len 18 st. 1 od Zakonot za domuvawe ("SV RM," br. 99/2009 i
57/2010).
Sodr`ina na osporeniot ~len
Spored osporeniot ~l. 18 st. 1 od Zakonot, ako vo stanbena zgrada
ima pove}e od dvajca sopstvenici na posebni delovi i pove}e od
osum posebni delovi, sopstvenicite na posebnite delovi mo`at da
opredelat so stanbenata zgrada da upravuva upravitel. Odlukata za
opredeluvawe na upravitel se smeta za donesena koga za nea glasale
pove}e od polovinata od sopstvenicite na posebnite delovi.
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporeniot
~len ne bil vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 i 6, ~l. 9, ~l. 30 i ~l. 51 od
Ustavot na Republika Makedonija, zatoa {to gra|anite sopstvenici na
posebnite delovi ne bile tretirani ednakvo. Imeno osporenata odredba
se odnesuvala samo ako vo stanbenata zgrada imalo pove}e od dvajca
sopstvenici na posebni delovi i pove}e od osum posebni delovi, a ne i
na onie vo stanbenta zgrada kade imalo pomalku od dvajca sopstvenici
na posebni delovi i pomalku od osum posebni delovi. Prvite trebalo
da imaat upravitel na stanbenata zgrada i istiot da go pla}aat i toa
ne samo nego, tuku i drugite pet vraboteni (~l. 10 st. 4 al. 2 od Zakonot),
dodeka pak vtorite, takva obvrska nemale, so {to se doveduvalo
vo pra{awe postoeweto na upravitel na stanbena zgrada i zagarantirano
pravo na sopstvenost.
Sporno pravno pra{awe
- dali so davaweto na mo`nosta upravitel da mo`e da se opredeli
za stanbena zgrada samo ako vo stanbena zgrada ima pove}e od dvajca
sopstvenici na posebni delovi i pove}e od osum posebni delovi, a
ne i na onie kade se pomalku od dvajca, odnosno pomalku od osum posebni
delovi se doveduva vo pra{awe na~eloto na vladeeweto na pravoto
i pravnata za{tita na sopstvenosta.
601

602
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3 i 6 od Ustavot, vladeeweto na pravoto
i pravnata za{tita na sopstvenosta se temelni vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija.
Spored ~l. 9 st. 1 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata
na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i
verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba, a spored st. 2,
pak, gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.
Spored ~l. 30 st. 1 od Ustavot, se garantira pravoto na sopstvenost
i pravoto na nasleduvawe. Sopstvenosta sozadava prava i obvrski
i treba da slu`i za dobroto na poedinecot i zaednicata (st. 2).
Spored st. 3 na navedeniot ~len, nikomu ne mo`at da mu bidat odzemeni
ili ograni~eni sopstvenosta i pravata koi proizleguvaat od nea,
osven koga se raboti za javen interes utvrden so zakon.
Soglasno ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
So Zakonot za domuvawe, pokraj drugoto se ureduva upravuvaweto
so stanbenite zgradi, odnosite me|u sopstvenicite na posebnite
delovi i treti lica, zaednicata na sopstvenicite, na~inot na upravuvawe
i odr`uvawe na objektite i drugo.
Spored ~l. 10 od Zakonot za domuvawe, upravuvaweto so stanbenite
zgradi pretstavuva sledewe i sproveduvawe na odlukite doneseni
od sobirot na sopstvenicite na posebnite delovi vo zgradata, zastapuvawe
vo pravniot promet i vo postapkite pred nadle`nite organi so
cel za funkcionirawe, odr`uvawe i za~uvuvawe na zaedni~kite delovi
na stanbenata zgrada (st. 1).
Rabotite na upravuvawe od st. 1 na ovoj ~len mo`e da gi vr{i
upravitel ili zaednicata na sopstvenici, vrz osnova na odluka na sobir
na sopstvenici (st. 2).
Upravitelot za vr{ewe na dejnostite na upravuvaweto so stanbenata
zgrada treba da poseduva licenca {to ja izdava Regulatornata
komisija za domuvawe (st. 3), a licenca dobiva pravno ili fizi~ko
lice ako gi ispolnuva propi{anite uslovi od st. 4 na istata odredba
od Zakonot. Licencata se izdava so rok na va`ewe od pet godini (st. 5).
Spored ~l. 18 st. 1 od Zakonot, ako vo stanbena zgrada ima pove}e
od dvajca sopstvenici na posebni delovi i pove}e od osum posebni
delovi, sopstvenicite na posebnite delovi mo`at da opredelat so stanbenata
zgrada da upravuva upravitel. Odlukata za opredeluvawe na
upravitel se smeta za donesena koga za nea glasale pove}e od polovina
od sopstvenicite na posebnite delovi .
Upravitelot na stanbenata zgrada gi zastapuva sopstvenicite
na posebnite delovi vo rabotite {to se odnesuvaat na upravuvaweto so

stanbenata zgrada i vodi smetka za ostvaruvawe na pravata i obvrskite
{to proizleguvaat od dogovorot za upravuva~ki uslugi (st. 2).
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, analizata na Zakonot
za domuvawe kako i sodr`inata na osporeniot ~len, sprema navodite
od inicijativata, smetame deka istite ne se osnovani.
Ova od pri~ina {to osporenata odredba ne mo`e da se gleda
izolirano samo za sebe, tuku vo korelacija na celinata na ~l. 18 i celinata
na Zakonot. Imeno, so osporeniot st. 1 na ~l. 18 e dadena mo`nost
so stanbenata zgrada vo koja ima pove}e od dvajca sopstvenici na
posebni delovi i pove}e od osum posebni delovi so stanbenata zgrada
da upravuva upravitel, pri{to odlukata za upravuvawe se smeta za donesena
ako se nea glasale pove}e od polovinata od sopstvenicite, pri
{to mnozinstvo mo`e da se obezbedi dokolku ima pove}e od dvajca. Dokolku,
pak, vo stanbenata zgrada ne e opredeleno, odnosno ne e donesena
odluka so stanbenata zgrada da upravuva upravitel, nitu e registrirana
zaednica na sopstvenici, sopstvenicite na posebnite delovi se
dol`ni samite da obezbedat izr{uvawe na raboti koi spa|aat vo delokrugot
na upravuva~kite uslugi do opredeluvawe na upravitel ili
registrirawe na zaednica na sopstvenici.
Ponatamu, spored na{e mislewe ne e osnovan nitu navodot od
inicijativata deka sopstvenicite vo konkretniov slu~aj treba da go
platat ne samo upravitelot, tuku i drugite pet vraboteni.
Vakvoto na{e stanovi{te proizleguva od faktot {to Zakonot
pri opredeluvawe na sodr`inata na dogovorot za vr{ewe na upravuva-
~ki uslugi, predvidel mese~en nadomestok {to mu pripa|a na upravitelot
za vr{ewe na uslugi i rok na isplata, a ne i za pette vraboteni
lica {to pretstavuva samo eden od uslovite upravitelot da dobie licenca
za vr{ewe na dejnostite na upravuvawe so stanbena zgrada.
So ogled na iznesenoto, smetame deka ne postojat osnovi za
izrazuvawe na somnenie za nesoglasnosta na osporeniot ~l. 18 st. 1 od
Zakonot so odredbite od Ustavot na koi se povikuva podnositelot na
inicijativata, poradi {to se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe, i
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 18 st. 1 od Zakonot za domuvawe ("SV RM," br. 99/2009).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 15 septemvri 2010
godina, donese
603

604
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 18 stav 1 od Zakonot za domuvawe ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 99/2009 i 57/2010).
2. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~len 18 stav 1 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1
od ova re{enie.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporeniot
~len ne bil vo soglasnost so ~len 8 stav 1 alineite 3 i 6, ~len 9, ~len
30 i ~len 51 od Ustavot na Republika Makedonija, zatoa {to gra|anite
sopstvenici na posebnite delovi na zgradi ne bile tretirani ednakvo.
Imeno osporenata odredba se odnesuvala samo ako vo stanbenata zgrada
imalo pove}e od dvajca sopstvenici na posebni delovi i pove}e od
osum posebni delovi,a ne i na onie vo stanbenata zgrada kade imalo pomalku
od dvajca sopstvenici na posebni delovi i pomalku od osum posebni
delovi. Prvite trebalo da imaat upravitel na stanbenata zgrada
i istiot da go pla}aat i toa ne samo nego, tuku i drugite pet vraboteni
(~len 10 stav 4 alineja 2 od Zakonot), dodeka pak vtorite, takva obvrska
nemale,so {to se doveduvalo vo pra{awe postoeweto na upravitel
na stanbena zgrada i zagarantirano pravo na sopstvenost.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 18
stav 1 od Zakonot, ako vo stanbena zgrada ima pove}e od dvajca sopstvenici
na posebni delovi i pove}e od osum posebni delovi, sopstvenicite
na posebnite delovi mo`at da opredelat so stanbenata
zgrada da upravuva upravitel. Odlukata za opredeluvawe na upravitel
se smeta za donesena koga za nea glasale pove}e od polovinata od sopstvenicite
na posebnite delovi.
4. Soglasno ~len 8 stav 1 alinei 3 i 6 od Ustavot, vladeeweto na
pravoto i pravnata za{tita na sopstvenosta se temelni vrednosti na
ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~len 9 stav 1 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata
na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i
verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba, a spored stavot
2, pak, gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.
Spored ~len 30 stav 1 od Ustavot, se garantira pravoto na sopstvenost
i pravoto na nasleduvawe. Sopstvenosta socadava prava i obvrski
i treba da slu`i za dobroto na poedinecot i zaednicata (stav 2).
Spored stavot 3 na navedeniot ~len, nikomu ne mo`at da mu bidat
odzemeni ili ograni~eni sopstvenosta i pravata koi proizleguvaat od
nea, osven koga se raboti za javen interes utvrden so zakon.
Soglasno ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so

Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
So Zakonot za domuvawe, pokraj drugoto se ureduva upravuvaweto
so stanbenite zgradi,odnosite me|u sopstvenicite na posebnite
delovi i treti lica, zaednicata na sopstvenicite, na~inot na upravuvawe
i odr`uvawe na objektite i drugo.
Spored ~len 10 od Zakonot za domuvawe, upravuvaweto so stanbenite
zgradi pretstavuva sledewe i sproveduvawe na odlukite doneseni
od sobirot na sopstvenicite na posebnite delovi vo zgradata, zastapuvawe
vo pravniot promet i vo postapkite pred nadle`nite organi
so cel za funkcionirawe, odr`uvawe i za~uvuvawe na zaedni~kite delovi
na stanbenata zgrada (stav 1).
Rabotite na upravuvawe od stavot 1 na ovoj ~len mo`e da gi
vr{i upravitel ili zaednicata na sopstvenici, vrz osnova na odluka
na sobir na sopstvenici (stav 2).
Upravitelot za vr{ewe na dejnostite na upravuvaweto so stanbenata
zgrada treba da poseduva licenca {to ja izdava Regulatornata
komisija za domuvawe (stav 3), a licenca dobiva pravno ili fizi~ko
lice ako gi ispolnuva propi{anite uslovi od stavot 4 na istata odredba
od Zakonot. Licencata se izdava so rok na va`ewe od pet godini
(stav 5).
Spored ~len 18 stav 1 od Zakonot, ako vo stanbena zgrada ima
pove}e od dvajca sopstvenici na posebni delovi i pove}e od osum posebni
delovi, sopstvenicite na posebnite delovi mo`at da opredelat
so stanbenata zgrada da upravuva upravitel. Odlukata za opredeluvawe
na upravitel se smeta za donesena koga za nea glasale pove}e od polovina
od sopstvenicite na posebnite delovi .
Upravitelot na stanbenata zgrada gi zastapuva sopstvenicite
na posebnite delovi vo rabotite {to se odnesuvaat na upravuvaweto so
stanbenata zgrada i vodi smetka za ostvaruvawe na pravata i obvrskite
{to proizleguvaat od dogovorot za upravuva~ki uslugi (stav 2).
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, analizata na Zakonot
za domuvawe, kako i od sodr`inata na osporeniot ~len, nasprema
navodite od inicijativata, Sudot oceni deka istite se neosnovani.
Ova od pri~ina {to osporenata odredba ne mo`e da se gleda izolirano
samo za sebe, tuku vo korelacija na celinata na ~len 18 i celinata na
Zakonot. Imeno, so osporeniot stav 1 na ~lenot 18 e dadena mo`nost so
stanbenata zgrada vo koja ima pove}e od dvajca sopstvenici na posebni
delovi i pove}e od osum posebni delovi so stanbenata zgrada da
upravuva upravitel, pri {to odlukata za upravuvawe se smeta za donesena
ako za nea glasale pove}e od polovinata od sopstvenicite, pri
{to mnozinstvo mo`e da se obezbedi dokolku ima pove}e od dvajca.
Dokolku, pak, vo stanbenata zgrada ne e opredeleno, odnosno ne e donesena
odluka so stanbenata zgrada da upravuva upravitel, nitu e registrirana
zaednica na sopstvenici, sopstvenicite na posebnite delovi
se dol`ni samite da obezbedat izr{uvawe na raboti koi spa|aat vo de-
605

lokrugot na upravuva~kite uslugi do opredeluvawe na upravitel ili
registrirawe na zaednica na sopstvenici.
Voedno, Sudot smeta deka ne e osnovan nitu navodot od inicijativata
deka sopstvenicite vo konkretniov slu~aj treba da go pla}aat
ne samo upravitelot tuku i drugite pet vraboteni. Ova od pri~ini {to
{to Zakonot pri opredeluvawe na sodr`inata na dogovorot za vr{ewe
na upravuva~ki uslugi, predvidel mese~en nadomestok {to mu pripa|a
na upravitelot za vr{ewe na uslugi i rok na isplata, a ne i za pette
vraboteni lica {to pretstavuva samo eden od uslovite upravitelot da
dobie licenca za vr{ewe na dejnostite na upravuvawe so stanbena
zgrada.
So ogled na iznesenoto, Sudot oceni deka ne postojat osnovi za
izrazuvawe na somnenie za nesoglasnosta na osporeniot ~len 18 stav 1
od Zakonot so odredbite od Ustavot na koi se povikuva podnositelot
na inicijativata.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
606

44. U. br. 61/2010 (22. 09. 2010)
Osporena odredba
^len 374 t. v) od Uredbata za sproveduvawe na Carinskiot
zakon („SV RM," br. 66/2005, 73/2006, 40/2007, 62/2007, 42/2009 i 38/2010)
Sodr`ina na osporenata odredba
^len 374
Rokovite za zavr{uvawe na postapkite na privremen uvoz se:
. . . .
v) za sredstva za paten transport koi privatno se upotrebuvaat:
- od studenti: periodot vo koj studentot ostanuva na carinskoto
podra~je edinstveno za studirawe;
- od lica koi izvr{uvaat zada~i koi imaat opredeleno traewe:
periodot vo koj ova lice ostanuva vo carinskoto podra~je edinstveno
za izvr{uvawe na svojata zada~a;
- vo drugi slu~ai, vklu~uvaj}i `ivotni za javawe ili vle~ewe i
vozila vle~eni od niv: {est meseci vo period od dvanaeset meseci.
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata, osporenata odredba bila
sprotivna na ~l. 11 st. 3, ~l. 27 st. 1 i 2, ~l. 30 st. 1 i 3, ~l. 49 st. 1, ~l. 51
st. 1 i 2, ~l. 54 st. 3, ~l. 1 od Protokolot kon Evropskata konvencija za
za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi i sprotivna na potpi{anoto
i ratifikuvano asocijativno ~lenstvo na Republika Makedonija
so Evropskata unija.
Podnositelot smeta deka so osporenata odredba bile najpogodeni
makedonskite iselenici, penzioneri, biznismeni i studenti koi
privremeno `iveat vo Republika Makedonija, a imaat reguliran prestoj
i rabotat vo zemjite na Evropskata unija i koi vo tekot na godinata
pove}e pati doa|aat vo Republika Makedonija, odnosno zaminuvaat
vo stranstvo zaradi najrazli~ni pri~ini (investirawe, poseta na
rodnini i prijateli, zdravstveno lekuvawe) pri {to tie gi koristat
sopstvenite prevozni sredstva, odnosno avtomobili za privatna upotreba.
Toj smeta deka so osporenata odredba im e ograni~ena slobodata
na dvi`ewe, im se odzema sopstvenosta na privatnite vozila, taka {to
proizleguva deka tie bi trebalo na sekoi {est meseci da kupuvaat
drugi sredstva za privatna upotreba vo patniot transport, bidej}i po-
607

vtorno ne im se dozvoluva vlez vo tatkovinata so istoto prevozno sredstvo.
Vakov diskriminatorski zakon bil vo upotreba za vreme na porane{nata
SFRJ i toj ne bil evropski zakon, bidej}i nikade vo Evropa
ne se vodela evidencija za toa kolku sredstvata za privatna upotreba
vo transportot prestojuvale na teritorija na druga ~lenka na Unijata
vo tekot na edna godina, tuku slobodno ja pominuvale granicata bez kakva
i da bilo evidencija.
Vo odnos na posebno ozna~enite ustavni odredbi, vo inicijativata
se davaat slednite argumenti:
Vo odnos na ~len 11 stav 3 od Ustavot – osporenata odredba pretstavuvala
ozakoneta prisila na dr`avjani na Republika Makedonija
protiv sopstvenata volja da ja napu{taat sopstvenata dr`ava so svoite
sredstva za privatna upotreba vo patniot transport koi poteknuvaat
od zemjite kade {to `iveat i rabotat.
Vo odnos na ~l. 27 st. 1 i 2 od Ustavot - slobodata na dvi`eweto
im bila vremenski ograni~ena na {est meseci vo t. na 12 meseci, bidej}i
posle 6 meseci slobodno dvi`ewe vo sopstvenata dr`ava so sopstvenoto
vozilo mora da ja napu{tat Republika Makedonija, so {to im
bilo ograni~eno dvi`eweto vo sopstvenata zemja na ovaa kategorija na
gra|ani (biznismeni, penzioneri i sl.) so dvojno dr`avjanstvo.
Vo odnos na ~l. 30 st. 1 i 3 od Ustavot – sopstvenosta vrz vozilata
{to se upotrebuvaat za privatni celi im bila ograni~ena bidej}i
dokolku tie ostanat podolg period od 6 meseci vo tekot na 12 meseci,
sredstvoto za transport }e im bilo odzemeno, odnosno istite }e
bile tretirani kako carinski prekr{iteli vo sopstvenata dr`ava.
Vo odnos na ~l. 49 st. 1 od Ustavot – Republika Makedonija namesto
da go pomaga kulturniot razvoj i da gi unapreduva vrskite so
iselenicite, postapuva sprotivno i im ja odzema sopstvenosta vrz vozilata
{to bila edna od pri~inite zo{to makedonskite iselenici ne
investirale vo sopstvenata dr`ava.
Vo odnos na ~l. 51 st. 1 i 2 od Ustavot – osporeniot ~len od Uredbata
bil sprotiven na Ustavot i na zakonite, na Evropskata konvencija
za ~ovekovi prava i na asocijativnoto ~lenstvo na Republika
Makedonija so Evropskata unija.
Vo odnos na ~l. 54 st. 3 od Ustavot - osporenata odredba bila diskriminira~ka
sprema makedonskite iselenici i nivnite semejstva
vrz osnova na socijalnoto poteklo i imotnata polo`ba.
Vo odnos na ~l. 1 st. 1 od Protokolot kon Evropskata konvencija
za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi - Republika
Makedonija preku nejzinite carinski organi javno i svesno gi kr{ela
~ovekovite prava propi{ani so dogovorite ratifikuvani od nejzina
strana, bidej}i so osporenata odredba im bilo popre~eno i ograni~eno
slobodnoto u`ivawe na sopstvenosta.
Vo odnos na Spogodbata za stabilizacija i asocija - Republika
Makedonija so ve}e potpi{anoto asocijativno ~lenstvo vo Evropskata
608

unija se obvrzala da gi po~ituva, sproveduva, usoglasuva i primenuva
evropskite zakoni i regulativi so cel zapo~nuvawe pregovori za polnopravno
~lenstvo vo EU. Namesto Carinata so svoite zakoni da ja
ovozmo`uva slobodata na dvi`ewe na stoki, lu|e, idei, sredstva i kapital,
so osporeniot ~len bila ograni~ena slobodata na dvi`ewe na
lu|e i sredstva, {to bilo sprotivno na osnovite na Evropskata unija
koja po~ivala na slobodata na dvi`eweto na lu|e, stoki, kapital i
idei.
Na krajot od inicijativata podnositelot predlaga Ustavniot
sud da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na na osporeniot ~l.
374 t. v) od Uredbata i istiot da go poni{ti.
Ustavno sudska praktika
Vo ustavnosudskata praktika ne naidovme na primer vo koj predmet
na ocenka bile odredbite za privremen uvoz. Kako najsli~en primer,
od gledna to~ka na aspektot na osporuvawe – pravoto na sopstvenost,
go naveduvame Re{enieto U. br. 81/1998 od 15. 07 1998 godina
so koe Ustavniot sud ne povel postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l.
29 st. 2 od Zakonot za carinite ("SV RM," br. 20/1993).
Od obrazlo`enieto na re{enieto: Re`imot na osloboduvawe od
pla}awe carina e ureden vo posebna glava od ovoj zakon ("Osloboduvawe
od pla}awe carina"), vo negovite odredbi od ~l. 25 do ~l. 34. Pritoa,
decidno se utvrdeni uslovite i na~inot pod koi opredelenite
subjekti se oslobodeni od pla}awe carina, a so ovoj zakon, isto taka, e
predvideno (~l. 28) ovlastuvawe za Vladata na Republika Makedonija
da go propi{e vidot i koli~estvoto na stokite za koi mo`e da se koristi
osloboduvaweto od pla}awe carina, kako i koi predmeti mo`at
da bidat oslobodeni od pla}awe carina.
Poa|aj}i od ustavnata garancija za sopstvenosta gra|aninot so
nejzinoto steknuvawe go steknuva i pravoto na raspolagawe. Me|utoa,
ova pravo ne e apsolutno pravo zatoa {to i sopstvenosta sozdava prava
i obvrski i treba da slu`i za dobro na poedinecot i na zaednicata. Vo
taa smisla i sopstvenosta e ograni~ena ako se raboti za javen interes
utvrden so zakon. Spored misleweto na Sudot, i pokraj toa {to so Zakonot
izri~no ne e proklamiran javniot interes, so ovoj zakon se ureduva
sistemot na carinskata za{tita na stopanstvoto na Republika
Makedonija {to nesomneno pretstavuva javen interes za dr`avata.
Ottuka, Sudot smeta deka i koga bi se problematizirala osporenata
odredba od aspekt na sopstvenosta i pravata {to proizleguvaat od nea
ne se postavuva pra{awe dali mo`e da se ograni~uva sopstvenosta ako
nejzinoto raspolagawe e usloveno so doveduvawe na predmetite
oslobodeni od carina vo ramkite na op{tiot re`im za pla}awe carina
pri uvoz na stoka.
609

Isto taka, spored misleweto na Sudot so osporenata odredba ne
se odzema, nitu se ograni~uva pravoto na sopstvenost odnosno pravoto
na koristewe i raspolagawe, tuku se usoglasuvaat uslovite za koristewe
i raspolagawe so predmetite so povolnostite {to gi propi{ala
dr`avata pri nivniot uvoz.
Od druga strana re`imot na carinite treba da se gleda od aspekt
na obvrskata na gra|anite za pla}awe javni dava~ki kako ustavna
kategorija zatoa {to carinite pretstavuvaat javna dava~ka. Vo taa
smisla, vo ~l. 33 od Ustavot e predvideno deka sekoj e dol`en da pla}a
danok i drugi javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite
rashodi na na~in utvrden so zakon.
Vrz osnova na vakvata ustavna opredelba, dr`avata so zakon
mo`e da ja utvrduva fiskalnata politika, vo ovoj slu~aj niz politikata
na re`imot na carinite, mo`e da gi utvrduva i povlasticite pri
uvozot, no istovremeno mo`e da prezema i merki da go ograni~i prometot
na stokite uvezeni so osloboduvawe na carini dokolku e toa potrebno
zaradi utvrduvawe i obezbeduvawe na usoglasenosta so uslovite
utvrdeni za osloboduvawe od pla}awe carina, {to za krajna cel ima za-
{tita na stopanstvoto vo Republika Makedonija ili, dokolku ne se
pridr`uva gra|aninot kon uslovite za osloboduvawe od carina, predmetot
mo`e da go otu|i so namiruvawe na obvrskite, kon dr`avata,
odnosno pla}awe na carina i danok.
So ogled na toa {to so zakon se ureduva na~inot na pla}awe na
danok i drugi javni dava~ki, a so osporenata odredba se ureduva na-
~inot na pla}awe carina i drugi carinski dava~ki dokolku uvoznikot
pred istekot na rokot go otu|uva predmetot osloboden od carina pri
uvozot, Sudot smeta deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta
na osporena odredba i od ovoj aspekt.
Sudot, isto taka, smeta deka osporenata odredba ne ja ograni-
~uva slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto, zatoa {to taa ne sodr`i
zabrana za promet na predmetite uvezeni bez carina, tuku vospostavuva
obvrska za negovo vklu~uvawe na pazarot da se izmirat obvrskite
za pla}awe carina i drugi carinski dava~ki, odnosno negovo izedna~uvawe
so predmetite koi slobodno se vo promet no za koi u{te pri
uvozot se pla}aat carinite i drugite carinski dava~ki“.
2. Sli~no obrazlo`enie Sudot dal i vo Re{enieto U. br.
143/1998 od 23. 09. 1998 godina.
3. Ustavniot sud so Re{enie U.br. 189/1999 od 29. 12. 1999 godina
ja otfrlil inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe zakonitosta
na ~l. 14 vo Glava 4 na Protokolot br. 2 od Zakonot za ratifikacija
na Spogodbata za sorabotka pome|u Republika Makedonija i
Evropskata zaednica ("SV RM," br. 37/1997).
So inicijativata se baralo ocenuvawe na soglasnosta na ozna-
~eniot ~len od ratifikuvanata spogodba ozna~ena vo to~ka 1 od ova
re{enie, so Carinskiot zakon ("SV RM," br. 21/1998) i so Uredbata za
610

vra}awe na carina za uvezeni stoki upotrebeni vo proizvodstvoto na
stoki za izvoz ("SV RM," br. 59/1996 i 67/1997), zatoa {to so nego se
ograni~uvalo pravoto na vra}awe na carina na uvezeni stoki od Evropskata
zaednica upotrebeni vo proizvodstvo za izvoz, {to bilo utvrdeno
so Carinskiot zakon i ozna~enata uredba.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Soglasno ~l. 110 od Ustavot
na Republika Makedonija Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite
so Ustavot i za soglasnosta na kolektivnite dogovori i drugite
propisi so Ustavot i zakonite, kako i za drugi pra{awa utvrdeni
vo toj ~len i vo drugi ~lenovi od Ustavot, no ne i za me|usebnata soglasnost
na zakonite odnosno me|usebnata soglasnost na drugite propisi
od ist rang vo hierarhijata na pravnite akti.
Vrz osnova na toa, bez ogled na toa {to Zakonot za ratifikacija
na Spogodbata za sorabotka pome|u Republika Makedonija i Evropskata
zaednica soglasno ~l. 118 od Ustavot na Republika Makedonija
e del od vnatre{niot poredok na Republika Makedonija, Ustavniot sud
ne e nadle`en da odlu~uva za negovata soglasnost so carinskiot zakon,
a u{te pomalku so ozna~enata uredba.
Sporno pravno pra{awe
Pri izgotvuvaweto na referatot kako sporno se postavi slednoto
pravno pra{awe: Dali so odredbata koja predviduva deka privatnite
vozila {to se predmet na privremen uvoz mo`at da prestojuvaat
na podra~jeto na privremeniot uvoz vo period od {est meseci za
period od 12 meseci, se povreduva ustavnoto na~elo na ednakvost na
gra|anite, slobodata na dvi`ewe i pravoto na sopstvenost.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 9 od Ustavot na Republika Makedonija, gra|anite
na Republika Makedonija se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno
od polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo,
politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata
polo`ba i gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.
Soglasno ~l. 27 sekoj gra|anin na Republika Makedonija ima
pravo slobodno da se dvi`i na teritorijata na Republikata i slobodno
da go izbira mestoto na svoeto `iveali{te. Sekoj gra|anin ima pravo
da ja napu{ti teritorijata na Republikata i da se vrati vo Republikata.
Ostvaruvaweto na ovie prava mo`e da se ograni~i so zakon
edinstveno vo slu~aite koga toe e potrebno zaradi za{tita na bezbednosta
na Republikata, vodewe na krivi~na postapka ili za{tita na
zdravjeto na lu|eto.
So ~l. 30 st. 1 i 3 od Ustavot, se garantira pravoto na sops -
tvenost i pravoto na nasleduvawe i nikomu ne mo`at da mu bidat odze-
611

meni ili ograni~eni sopstvenosta i pravata koi proizleguvaat od nea,
osven koga se raboti za javen interes utvrden so zakon.
Spored ~l. 51 od Ustavot vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~l. 54 st. 1 od Ustavot, slobodata i pravata na ~ovekot i
gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni so Ustavot.
Soglasno st. 3 od ~l. 54 od Ustavot, ograni~uva-weto na slobodite i
pravata ne mo`e da bide diskriminatorsko po osnov na pol, rasa, boja
na ko`a, jazik, vera, nacionalno ili socijalno poteklo, imotna ili
op{testvena polo`ba.
Privremeniot uvoz e reguliran so Carinskiot zakon ("SV RM,"
br. 39/2005 i 4/2008), vo koj vo ~len 151 e opredeleno deka so postapkata
na privremen uvoz se ovozmo`uva upotreba na stranska stoka vo carinskoto
podra~je, so celosno ili delumno osloboduvawe od pla}awe na
uvozni dava~ki i bez primena na merki na trgovska politika, ako istata
e nameneta za povtoren izvoz vo nepromeneta sostojba, osven voobi~aenoto
namaluvawe na vrednosta zaradi nejzinata upotreba.
Soglasno ~l. 151 od ovoj zakon, odobrenie za privremen uvoz se
dava na barawe na lice koe ja upotrebuva stokata ili ja organizira
nejzinata upotreba.
Soglasno ~l. 153 od Zakonot, carinskiot organ go opredeluva
rokot vo koj uvoznata stoka mora da bide povtorno izvezena ili za nea
da bide odredeno novo carinski dozvoleno postapuvawe ili upotreba
na stoka. Toj rok mora da e dovolno dolg za da se ispolni celta na privremeniot
uvoz. Stokata mo`e da ostane vo postapka na privremen
uvoz najdolgo 24 meseca. Carinskiot organ, vo zavisnost od slu~aite,
mo`e da odredi i pokus rok. Odredbite od ovoj stav ne ja isklu~uvaat
primenata na posebnite rokovi propi{ani vo soglasnost so ~l. 154 od
ovoj zakon. Vo zavisnost od isklu~itelni okolnosti, carinskiot organ
mo`e, vrz osnova na obrazlo`eno i opravdano barawe na strankata, da
gi prodol`i rokovite navedeni vo st. 1 i 2 na ovoj ~len zaradi ispolnuvawe
na celta na privremeniot uvoz.
Soglasno ~l. 154 t. 1 od Zakonot, celosno osloboduvawe od pla-
}awe na uvozni dava~ki vo postapkata na privremen uvoz, vo soglasnost
so posebnite uslovi i rokovite opredeleni so propisot od ~l. 257 na
ovoj zakon se odobruva, me|u drugite predmeti navedeni vo ovoj ~len, i
za transportni sredstva.
Ovie odredbi od Carinskiot zakon, ponatamu se razraboteni vo
Uredbata za sproveduvawe na Carinskiot zakon, soglasno ~ij ~len 370,
celosno osloboduvawe od uvozni dava~ki se dava za sredstva za paten,
`elezni~ki, vozdu{en i voden transport koga tie:
a) se registrirani nadvor od carinskoto podra~je na ime na
lice so sedi{te ili `iveali{te nadvor od carinskoto podra~je; Me|utoa,
dokolku transportnite sredstva ne se registrirani, gorenavede-
612

niot uslov mo`e da se smeta za ispolnet koga tie se sopstvenost na
lice so sedi{te ili `iveali{te nadvor od carinskoto podra~je;
b) se upotrebuvaat od lice so sedi{te ili `iveali{te nadvor
od carinskoto podra~je.
Soglasno osporenata odredba na ~l. 374 t. v) od Uredbata, rokovite
za zavr{uvawe na postapkite na privremen uvoz se:
v) za sredstva za paten transport koi privatno se upotrebuvaat:
- od studenti: periodot vo koj studentot ostanuva na carinskoto
podra~je edinstveno za studirawe;
- od lica koi izvr{uvaat zada~i koi imaat opredeleno traewe:
periodot vo koj ova lice ostanuva vo carinskoto podra~je edinstveno
za izvr{uvawe na svojata zada~a;
- vo drugi slu~ai, vklu~uvaj}i `ivotni za javawe ili vle~ewe i
vozila vle~eni od niv: {est meseci vo period od dvanaeset meseci.
Od navedenite odredbi proizleguva deka privremeniot uvoz
pretstavuva posebna carinska postapka so koja se ovozmo`uva stranska
stoka, vklu~itelno i vozila {to se registrirani nadvor od Makedonija,
na ime na lice so sedi{te ili `iveali{te nadvor od Makedonija
da se vnesat i upotrebuvaat na teritorijata na Republika Makedonija
bez pla}awe na uvozni dava~ki. Vakvata stoka, vklu~uvaj}i gi i
transportnite sredstva, odnosno vozilata mora da bide uvezena za
odredena cel i mora da bide nameneta za povtoren izvoz vo odreden rok
vo nepromeneta sostojba, osven voobi~aenata amortizacija poradi nejzinoto
tro{ewe pri koristeweto. Na ovoj na~in privremeniot uvoz
prakti~no ovozmo`uva i dr`avjanite na Republika Makedonija, koi se
istovremeno i dr`avjani na drugi dr`avi vo koi rabotat i prestojuvaat
da doa|aat vo Republika Makedonija so sopstvenite vozila kupeni
i registrirani vo taa dr`ava, bez pritoa da podle`at na uvozni
dava~ki za tie vozila, (koi inaku bi bile predmet na redoven uvoz,
soglasno carinskite zakoni na Republika Makedonija) i so istite
vozila povtorno da se vratat vo zemjata kade {to rabotat i `iveat.
Od navodite vo inicijativata proizleguva deka podnositelot
ne go osporuva samiot privremen uvoz, tuku rokot od {est meseci, za
period od 12 meseci, kolku {to maksimum mo`e da prestojuvaat vozilata
za privatna upotreba na teritorijata na Republika Makedonija.
Od odredbite na Uredbata odredbite na Carinskiot zakon proizleguva
deka ovoj rok ne se odnesuva za site slu~ai i deka toj mo`e i da se prodol`i.
Imeno, vo samata osporena odredba e predvideno deka vo slu~aj
koga sredstvata za privaten transport se upotrebuvaat od strana na
studenti, toj period e vsu{nost vremeto vo koe studentot ostanuva na
carinskoto podra~je edinstveno za studirawe; koga pak transportnite
sredstva se upotrebuvaat od strana na lica koi izvr{uvaat zada~i koi
imaat opredeleno traewe, periodot vo koj treba da zavr{i privremeniot
uvoz se vrzuva za periodot vo koj ovie lica ostanuvaat vo carinskoto
podra~je edinstveno za izvr{uvawe na svojata zada~a, dodeka pak
613

okot od {est meseci za period od 12 meseci se odnesuva na drugi, neopredeleni
slu~ai. Od ovie odredbi mo`e da se zaklu~i deka donositelot
na Uredbata pri opredeluvaweto na posebnite rokovi za zavr{uvawe
na postapkata za privremen uvoz, sepak vodel smetka za celta poradi
koja se vnesuvaat sredstvata za transport {to privatno se upotrebuvaat
i licata {to gi upotrebuvaat, {to pak e vo soglasnost so navedenata
odredba od ~l. 153 od Carinskiot zakon, spored koj rokot za
povtoren izvoz na stokata mora da e dovolno dolg za da se ispolni celta
na privremeniot uvoz i deka vo zavisnost od isklu~itelni okolnosti,
carinskiot organ mo`e, vrz osnova na obrazlo`eno i opravdano
barawe na strankata, da gi prodol`i rokovite navedeni vo ovoj ~len
zaradi ispolnuvawe na celta na privremeniot uvoz.
Ottuka za nas se neprifatlivi navodite vo inicijativata deka
osporenata odredba pretstavuvala ozakoneta prisilba na dr`avjanite
na Republika Makedonija protiv sopstvenata volja da ja napu{tat sopstvenata
dr`ava, a osobeno navodite deka so niv im bilo ograni~ena
slobodata na dvi`eweto, od pri~ina {to ova pra{awe voop{to ne e
predmet na regulativata od oblasta na carinite, tuku podle`i na sosema
drugi pravila i propisi.
Navodite vo inicijativata deka so osporenata odreba na gra|anite
im bilo ograni~eno pravoto na sopstvenost, isto taka, za nas se
neprifatlivi. Imeno, ustavno zagarantiranoto pravo na sopstvenost
ne e apsolutno pravo zatoa {to i sopstvenosta sozdava prava i obvrski
i treba da slu`i za dobro na poedinecot i na zaednicata. Vo taa smisla
i sopstvenosta e ograni~ena ako se raboti za javen interes utvrden so
zakon. Spored na{e mislewe, iako vo Carinskiot zakon, izri~no ne e
proklamiran javniot interes, so ovoj zakon se ureduva sistemot na carinskata
za{tita na stopanstvoto na Republika Makedonija {to nesomneno
pretstavuva javen interes za dr`avata. So osporenata odredba
ne se ograni~uva pravoto na sopstvenost vrz sredstvata za paten transport,
tuku naprotiv so utvrdeniot re`im na privremen uvoz tokmu se
ovozmo`uva tie da se koristat soglasno nivnata namena – prevoz za
privatni potrebi – i na teritorijata na Republika Makedonija, bez
pritoa da se pla}aat uvozni dava~ki na koi, ovie sredstva, soglasno nivnata
namena i nivnoto stransko poteklo, inaku bi podle`ele dokolku
ne postoi ovoj vid na carinska postapka.
Vrz osnova na navedenoto, smetame deka ne mo`e osnovano da se
postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata odredba od ~l. 374 t.
v) od Uredbata za sproveduvawe na Carinskiot zakon so odredbite od
Ustavot na koi se povikuva podnositelot na inicijativata, poradi
{to se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe,
614

2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 374 t. v) od Uredbata za sproveduvawe na Carinskiot zakon („SV
RM," br. 66/2005, 73/2006, 40/2007, 62/2007, 42/2009 i 38/2010).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len
110 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 22
septemvri 2010 godina, donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 374 to~ka v) od Uredbata za sproveduvawe na Carinskiot zakon
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 66/2005, 73/2006, 40/
2007, 62/2007, 42/2009 i 38/2010).
2. Aco Pavloski od Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~lenot od Uredbata navedena vo to~kata 1 na ova
re{enie.
Podnositelot smeta deka so osporenata odredba bile pogodeni
makedonskite iselenici, penzioneri, biznismeni i studenti koi privremeno
`iveat vo Republika Makedonija, a imaat reguliran prestoj i
rabotat vo zemjite na Evropskata unija i koi vo tekot na godinata pove}e
pati doa|aat vo Republika Makedonija, odnosno zaminuvaat vo
stranstvo zaradi najrazli~ni pri~ini (investirawe, poseta na rodnini
i prijateli, zdravstveno lekuvawe) pri {to tie gi koristat sopstvenite
prevozni sredstva, odnosno avtomobili za privatna upotreba.
Toj smeta deka so osporenata odredba im e ograni~ena slobodata na
dvi`ewe, im se odzema sopstvenosta na privatnite vozila, taka {to
proizleguva deka tie bi trebalo na sekoi {est meseci da kupuvaat
drugi sredstva za privatna upotreba vo patniot transport, bidej}i
povtorno ne im se dozvoluva vlez vo tatkovinata so istoto prevozno
sredstvo. Vakov diskriminatorski zakon bil vo upotreba za vreme na
porane{nata SFRJ i toj ne bil evropski zakon, bidej}i nikade vo
Evropa ne se vodela evidencija za toa kolku sredstvata za privatna
upotreba vo transportot prestojuvale na teritorija na druga ~lenka na
Unijata vo tekot na edna godina, tuku slobodno ja pominuvale
granicata bez kakva i da bilo evidencija. Ponatamu vo inicijativata
se naveduva deka osporenata odredba pretstavuvala ozakoneta prisila
na dr`avjani na Republika Makedonija protiv sopstvenata volja da ja
napu{taat sopstvenata dr`ava so svoite sredstva za privatna upotreba
vo patniot transport koi poteknuvaat od zemjite kade {to `iveat i
rabotat i deka so istata na makedonskite iselenici vremenski im se
ograni~uva slobodata na dvi`eweto na 12 meseci, bidej}i posle 6
615

meseci slobodno dvi`ewe vo sopstvenata dr`ava so sopstvenoto
vozilo mora da ja napu{tat Republika Makedonija. So osporenata
odredba na gra|anite im bila ograni~ena sopstvenosta vrz vozilata
{to se upotrebuvaat za privatni celi, bidej}i dokolku tie ostanele
podolg period od 6 meseci vo tekot na 12 meseci, sredstvoto za
transport }e im bilo odzemeno, odnosno istite }e bile tretirani kako
carinski prekr{iteli vo sopstvenata dr`ava.
Podnositelot isto taka, smeta deka osporenata odredba bila
sprotivna i na ve}e potpi{anoto asocijativno ~lenstvo vo Evropskata
unija so {to Republika Makedonija se obvrzala da gi po~ituva,
sproveduva, usoglasuva i primenuva evropskite zakoni i regulativi so
cel zapo~nuvawe pregovori za polnopravno ~lenstvo vo EU. Namesto
Carinata da ja ovozmo`uva slobodata na dvi`ewe na stoki, lu|e, idei,
sredstva i kapital, so osporeniot ~len bila ograni~ena slobodata na
dvi`ewe na lu|e i sredstva, {to bilo sprotivno na osnovite na Evropskata
unija koja po~ivala na slobodata na dvi`eweto na lu|e, stoki,
kapital i idei.
Poradi navedenite pri~ini osporenata odredba bila sprotivna
na ~len 11 stav 3, ~len 27 stavovi 1 i 2, ~len 30 stav 1 i 3, ~len 49 stav 1,
~len 51 stav 1 i 2, ~len 54 stav 3, ~len 1 od Protokolot kon Evropskata
konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi i
sprotivna na potpi{anoto i ratifikuvano asocijativno ~lenstvo na
Republika Makedonija so Evropskata unija, poradi {to podnositelot
na inicijativata predlaga Ustavniot sud da povede postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na osporeniot ~len 374 to~ka v) od Uredbata i
istiot da go poni{ti.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 374 od Uredbata
za sproveduvawe na Carinskiot zakon, rokovite za zavr{uvawe na
postapkite na privremen uvoz se:
. . . .
v) za sredstva za paten transport koi privatno se upotrebuvaat:
- od studenti: periodot vo koj studentot ostanuva na carinskoto
podra~je edinstveno za studirawe;
- od lica koi izvr{uvaat zada~i koi imaat opredeleno traewe:
periodot vo koj ova lice ostanuva vo carinskoto podra~je edinstveno
za izvr{uvawe na svojata zada~a;
- vo drugi slu~ai, vklu~uvaj}i `ivotni za javawe ili vle~ewe i
vozila vle~eni od niv: {est meseci vo period od dvanaeset meseci.
4. Soglasno ~lenot 9 od Ustavot na Republika Makedonija,
gra|anite na Republika Makedonija se ednakvi vo slobodite i pravata
nezavisno od polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto
poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata
polo`ba i gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.
Soglasno ~len 27 od Ustavot, sekoj gra|anin na Republika Makedonija
ima pravo slobodno da se dvi`i na teritorijata na Repub-
616

likata i slobodno da go izbira mestoto na svoeto `iveali{te. Sekoj
gra|anin ima pravo da ja napu{ti teritorijata na Republikata i da se
vrati vo Republikata. Ostvaruvaweto na ovie prava mo`e da se ograni~i
so zakon edinstveno vo slu~aite koga toa e potrebno zaradi za{tita
na bezbednosta na Republikata, vodewe na krivi~na postapka ili
za{tita na zdravjeto na lu|eto.
So ~lenot 30 stavovi 1 i 3 od Ustavot, se garantira pravoto na
sopstvenost i pravoto na nasleduvawe i nikomu ne mo`at da mu bidat
odzemeni ili ograni~eni sopstvenosta i pravata koi proizleguvaat od
nea, osven koga se raboti za javen interes utvrden so zakon.
Spored ~len 51 od Ustavot vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~len 54 stav 1 od Ustavot, slobodata i pravata na ~ovekot
i gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni so
Ustavot. Soglasno stavot 3 od ~lenot 54 od Ustavot, ograni~uvaweto
na slobodite i pravata ne mo`e da bide diskriminatorsko po osnov na
pol, rasa, boja na ko`a, jazik, vera, nacionalno ili socijalno poteklo,
imotna ili op{testvena polo`ba.
Privremeniot uvoz e reguliran so Carinskiot zakon ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 39/2005 i 4/2008), vo koj vo
~len 151 e opredeleno deka so postapkata na privremen uvoz se ovozmo`uva
upotreba na stranska stoka vo carinskoto podra~je, so celosno
ili delumno osloboduvawe od pla}awe na uvozni dava~ki i bez primena
na merki na trgovska politika, ako istata e nameneta za povtoren
izvoz vo nepromeneta sostojba, osven voobi~aenoto namaluvawe na vrednosta
zaradi nejzinata upotreba.
Soglasno ~lenot 151 od ovoj zakon, odobrenie za privremen uvoz
se dava na barawe na lice koe ja upotrebuva stokata ili ja organizira
nejzinata upotreba.
Soglasno ~lenot 153 od Zakonot, carinskiot organ go opredeluva
rokot vo koj uvoznata stoka mora da bide povtorno izvezena ili za
nea da bide odredeno novo carinski dozvoleno postapuvawe ili upotreba
na stoka. Toj rok mora da e dovolno dolg za da se ispolni celta na
privremeniot uvoz. Stokata mo`e da ostane vo postapka na privremen
uvoz najdolgo 24 meseca. Carinskiot organ, vo zavisnost od slu~aite,
mo`e da odredi i pokus rok. Odredbite od ovoj stav ne ja isklu~uvaat
primenata na posebnite rokovi propi{ani vo soglasnost so ~lenot 154
od ovoj zakon. Vo zavisnost od isklu~itelni okolnosti, carinskiot
organ mo`e, vrz osnova na obrazlo`eno i opravdano barawe na strankata,
da gi prodol`i rokovite navedeni vo stavovite 1 i 2 na ovoj
~len zaradi ispolnuvawe na celta na privremeniot uvoz.
Soglasno ~lenot 154 to~ka 1 od Zakonot, celosno osloboduvawe
od pla}awe na uvozni dava~ki vo postapkata na privremen uvoz, vo soglasnost
so posebnite uslovi i rokovite opredeleni so propisot od
617

~lenot 257 na ovoj zakon se odobruva, me|u drugite i za predmeti
navedeni vo ovoj ~len, i za transportni sredstva.
Ovie odredbi od Carinskiot zakon, ponatamu se razraboteni vo
Uredbata za sproveduvawe na Carinskiot zakon, koja vo ~len 370 predviduva
celosno osloboduvawe od uvozni dava~ki za sredstva za paten,
`elezni~ki, vozdu{en i voden transport koga tie:
a) se registrirani nadvor od carinskoto podra~je na ime na
lice so sedi{te ili `iveali{te nadvor od carinskoto podra~je; Me|utoa,
dokolku transportnite sredstva ne se registrirani, gorenavedeniot
uslov mo`e da se smeta za ispolnet koga tie se sopstvenost na lice
so sedi{te ili `iveali{te nadvor od carinskoto podra~je;
b) se upotrebuvaat od lice so sedi{te ili `iveali{te nadvor
od carinskoto podra~je.
Soglasno osporenata odredba na ~lenot 374 to~ka v) od Uredbata,
rokovite za zavr{uvawe na postapkite na privremen uvoz se:
v) za sredstva za paten transport koi privatno se upotrebuvaat:
- od studenti: periodot vo koj studentot ostanuva na carinskoto
podra~je edinstveno za studirawe;
- od lica koi izvr{uvaat zada~i koi imaat opredeleno traewe:
periodot vo koj ova lice ostanuva vo carinskoto podra~je edinstveno
za izvr{uvawe na svojata zada~a;
- vo drugi slu~ai, vklu~uvaj}i `ivotni za javawe ili vle~ewe i
vozila vle~eni od niv: {est meseci vo period od dvanaeset meseci.
Od navedenite odredbi proizleguva deka privremeniot uvoz
pretstavuva posebna carinska postapka so koja se ovozmo`uva stranska
stoka, vklu~itelno i vozila {to se registrirani nadvor od Makedonija,
na ime na lice so sedi{te ili `iveali{te nadvor od Makedonija
da se vnesat i upotrebuvaat na teritorijata na Republika Makedonija
bez pla}awe na uvozni dava~ki. Vakvata stoka, vklu~uvaj}i gi i transportnite
sredstva, odnosno vozilata mora da bide uvezena za odredena
cel i mora da bide nameneta za povtoren izvoz vo odreden rok vo
nepromeneta sostojba, osven voobi~aenata amortizacija poradi nejzinoto
tro{ewe pri koristeweto. Na ovoj na~in privremeniot uvoz
prakti~no ovozmo`uva i dr`avjanite na Republika Makedonija, koi se
istovremeno i dr`avjani na drugi dr`avi vo koi rabotat i prestojuvaat
da doa|aat vo Republika Makedonija so sopstvenite vozila kupeni
i registrirani vo taa dr`ava, bez pritoa da podle`at na uvozni
dava~ki za tie vozila (koi inaku, bi bile predmet na redoven uvoz, soglasno
carinskite zakoni na Republika Makedonija) i so istite vozila
povtorno da se vratat vo zemjata kade {to rabotat i `iveat.
Od navodite vo inicijativata proizleguva deka podnositelot
ne go osporuva samiot privremen uvoz, tuku rokot od {est meseci, za
period od 12 meseci, kolku {to maksimum mo`e da prestojuvaat vozilata
za privatna upotreba na teritorijata na Republika Makedonija.
Od odredbite na Uredbata i odredbite na Carinskiot zakon proizle-
618

guva deka ovoj rok ne se odnesuva za site slu~ai i deka toj mo`e i da se
prodol`i. Imeno, vo samata osporena odredba e predvideno deka vo
slu~aj koga sredstvata za privaten transport se upotrebuvaat od
strana na studenti, toj period e vsu{nost vremeto vo koe studentot
ostanuva na carinskoto podra~je edinstveno za studirawe; koga pak
transportnite sredstva se upotrebuvaat od strana na lica koi
izvr{uvaat zada~i koi imaat opredeleno traewe, periodot vo koj
treba da zavr{i privremeniot uvoz se vrzuva za periodot vo koj ovie
lica ostanuvaat vo carinskoto podra~je edinstveno za izvr{uvawe na
svojata zada~a, dodeka pak rokot od {est meseci za period od 12 meseci
se odnesuva na drugi, neopredeleni slu~ai. Od ovie odredbi mo`e da se
zaklu~i deka donositelot na Uredbata pri opredeluvaweto na
posebnite rokovi za zavr{uvawe na postapkata za privremen uvoz,
sepak vodel smetka za celta poradi koja se vnesuvaat sredstvata za
transport {to privatno se upotrebuvaat i licata {to gi
upotrebuvaat, {to pak e vo soglasnost so navedenata odredba od ~len
153 od Carinskiot zakon, spored koj rokot za povtoren izvoz na
stokata mora da e dovolno dolg za da se ispolni celta na privremeniot
uvoz i deka vo zavisnost od isklu~itelni okolnosti, carinskiot organ
mo`e, vrz osnova na obrazlo`eno i opravdano barawe na strankata, da
gi prodol`i rokovite navedeni vo ovoj ~len zaradi ispolnuvawe na
celta na privremeniot uvoz.
Za Sudot, spored toa, se neprifatlivi navodite vo inicijativata
deka osporenata odredba pretstavuvala ozakoneta prisilba na dr`avjanite
na Republika Makedonija protiv sopstvenata volja da ja napu-
{tat sopstvenata dr`ava, a osobeno navodite deka so niv im bilo ograni~ena
slobodata na dvi`eweto, od pri~ina {to ova pra{awe voop{to
ne e predmet na regulativata od oblasta na carinite, tuku podle`i na
sosema drugi pravila i propisi.
Navodite vo inicijativata deka so osporenata odreba na gra|anite
im bilo ograni~eno pravoto na sopstvenost, za Sudot isto taka,
se neprifatlivi. Imeno, ustavno zagarantiranoto pravo na sopstvenost
ne e apsolutno pravo zatoa {to i sopstvenosta sozdava prava i obvrski
i treba da slu`i za dobro na poedinecot i na zaednicata. Vo taa
smisla i sopstvenosta e ograni~ena ako se raboti za javen interes utvrden
so zakon. Spored misleweto na Sudot, iako vo Carinskiot zakon,
izri~no ne e proklamiran javniot interes, so ovoj zakon se ureduva sistemot
na carinskata za{tita na stopanstvoto na Republika Makedonija
{to nesomneno pretstavuva javen interes za dr`avata. So osporenata
odredba ne se ograni~uva pravoto na sopstvenost vrz sredstvata za
sredstvata za paten transport, tuku naprotiv so utvrdeniot re`im na
privremen uvoz ovozmo`uvaj}i tie da se koristat soglasno nivnata
namena - prevoz za privatni potrebi - i na teritorijata na Republika
Makedonija, bez pri toa da se pla}aat uvozni dava~ki na koi, ovie
619

sredstva, soglasno nivnata namena i nivnoto stransko poteklo, inaku
bi podle`ele dokolku ne postoi ovoj vid na carinska postapka.
Vrz osnova na navedenoto, Sudot oceni deka ne mo`e osnovano
da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata odredba od ~len
374 to~ka v) od Uredbata za sproveduvawe na Carinskiot zakon so
odredbite od Ustavot na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
620

45. U. br.77/2010 (29.09. 2010)
Osporen akt
Podnaslovot "Nesovesno rabotewe vo slu`bata" i ~l. 353-v od
Krivi~niot zakonik („SV RM," br. 37/1996, 80/1999, 4/2002, 43/2003,
19/2004, 81/2005, 60/2006, 73/2006, 7/2008, 139/2008 i 114/2009).
Sodr`ina na osporeniot akt
^len 353-v
(1) Slu`beno lice ili odgovorno lice vo javno pretprijatie
ili javna ustanova koe so povreda na zakonskite propisi za sudir na
interesite ili za sovesno postapuvawe pri vr{eweto na diskreciono
ovlastuvawe, so propu{tawe na dol`en nadzor ili na drug na~in o~igledno
nesovesno postapuva vo vr{eweto na svoite ovlastuvawa i dol-
`nosti i so toa }e pribavi za sebe ili za drug nekakva korist ili na
drug }e mu nanese {teta, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri
godini.
(2) Ako storitelot na deloto od stav 1 pribavi pogolema imotna
korist ili predizvika pogolema imotna {teta ili pote{ko gi povredi
pravata na drug, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet
godini.
(3) Ako storitelot na deloto od stav 1 pribavi zna~itelna imotna
korist ili nanese zna~itelna {teta, }e se kazni so zatvor od najmalku
3 godini.
(4) So kaznata od stavovite 1, 2 i 3 }e se kazni i odgovorno lice,
odgovorno lice vo stransko pravno lice koe ima pretstavni{tvo vo
Republika Makedonija ili lice koe vr{i raboti od javen interes, ako
deloto e storeno vo vr{ewe na negovoto posebno ovlastuvawe ili dol-
`nost, opredeleno so zakon.
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata i pokraj toa {to Ustavniot
sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 10/2008 godina od 27
fevruari 2008 godina, ne povel postapka za osporeniot ~len od Zakonot,
postoele osnovi za poinakvo odlu~uvawe. Imeno, so osporeniot
~len od Krivi~niot zakonik se sozdaval neednakov tretman na subjektite
pome|u st. 1 i st. 4 i so toa gra|anite ne bile tretirani ednakvo
621

pred Ustavot i zakonite, so {to se povreduvale ednakvosta na gra|anite
od ~l. 9 na Ustavot na Republika Makedonija.
Ponatamu vo inicijativata se naveduva deka osporeniot ~l. 353-
v od Krivi~niot zakonik bil vo sprotivnost so ~l. 14 st. 1 od Ustavot,
bidej}i ne postoela jasna i precizna granica pome|u zabranetoto i
dozvolenoto, so {to se sozdavala pravna nesigurnost kaj gra|anite.
Navedenata zakonska odredba bila proizvolna, pau{alna bidej-
}i ne mo`elo da se utvrdi precizno kazneno - pravnata odgovornost na
storitelot za negovoto protivpravno povedenie.
Podnositelot na inicijativata smeta deka ne bi mo`elo da se
propi{uvaat krivi~ni dela so blanketni normi, kako {to e vo slu-
~ajov.
Poradi navedenoto smetame deka so osporenata zakonska odredba
se povreduval ~l. 8 st. 1 al. 1 i 3, ~l. 9, ~l. 13 st. 1, ~l. 51 i ~l. 54 st.
4 od Ustavot na Republika Makedonija.
Na krajot od inicijativata, podnositelot istaknuva deka pri
odlu~uvaweto Sudot treba da go ima vo vid i faktot {to po prethodnoto
Re{enie U. br. 10/2008 od 27. 02. 2008 godina so koe ne e povedena
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na sega povtorno osporeniot ~len
od Krivi~niot zakonik, Sudot odlu~uvaj}i vo nepotpoln sostav od 5
sudii, namesto od 9 sudii, iako bilo toa propi{ano so Ustavot na Republika
Makedonija.
Istovremeno, se predlaga i donesuvawe na Zakonot za vremena
merka so koe }e se zabranat od izvr{uvawe site poedine~ni akti i dejstvija
doneseni, odnosno prezemeni vrz osnova na osporenata odredba.
622
Ustavnosudska praktika
Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 10/
2008 od 27. 02. 2008 godina ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na podnaslovot: "Nesovesno rabotewe vo slu`bata" i na ~l. 353-v
od Krivi~niot zakonik ("SV RM," br. 37/1996, 80/1999, 4/2002, 43/2003,
19/2004, 81/2005, 60/2006, 73/2006 i 7/2008).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: ^lenot 353-v od Krivi~niot
zakonik, koj e osporen so inicijativata, e sistematiziran vo Posebniot
del od Zakonikot, vo koj se propi{uvaat konkretnite krivi~ni
dela i sankciite koi mo`at da se izre~at za sekoe krivi~no delo, vo
Glava triesetta, vo koja se propi{uvaat krivi~nite dela protiv slu`benata
dol`nost. Vo osporeniot ~l. 353-v e sankcionirano nesovesnoto
rabotewe vo slu`bata.
Osnovniot oblik na deloto i site negovi elementi, vklu~uvaj}i
go i dejstvieto na izvr{uvawe e propi{an vo st. 1 od ovoj ~len, spored
koj slu`beno lice ili odgovorno lice vo javno pretprijatie ili javna
ustanova koe so povreda na zakonskite propisi za sudir na interesite
ili za sovesno postapuvawe pri vr{eweto na diskreciono ovlastu-

vawe, so propu{tawe na dol`en nadzor ili na drug na~in o~igledno
nesovesno postapuva vo vr{eweto na svoite ovlastuvawa i dol`nosti
i so toa }e pribavi za sebe ili za drug nekakva korist ili na drug }e
mu nanese {teta, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini.
Vo st. 2 i 3 od ovoj ~len od Zakonikot sankcionirani se pote{-
kite odnosno kvalificiranite oblici na ova delo koi se sostojat vo
pribavuvawe na pogolema imotna korist ili predizvikuvawe pogolema
imotna {teta ili pote{ka povreda na pravata na drug (st. 2) za {to e
predvidena pote{ka kazna (zatvor od {est meseci do pet godini). Vo
st. 3 pote{kiot oblik na deloto se sostoi vo pribavuvawe zna~itelna
imotna korist ili nanesuvawe na zna~itelna {teta, za {to propi{anata
kazna e zatvor od edna do deset godini.
Vo st. 4 na osporeniot ~len od Zakonot e predvidena krivi~no
pravna odgovornost za delata od prethodnite stavovi za odgovorno
lice, odgovorno lice vo stransko pravno lice koe ima pretstavni{tvo
vo Republika Makedonija ili lice koe vr{i raboti od javen interes,
ako deloto e storeno vo vr{ewe na negovoto posebno ovlastuvawe ili
dol`nost, opredeleno so zakon.
Iako so inicijativata se osporuva ~l. 353-v od Krivi~niot zakonik
vo celost, vo su{tina navodite se odnesuvaat na na~inot na koj
zakonodavecot go propi{al dejstvieto na izvr{uvawe na krivi~noto
delo nesovesno rabotewe vo slu`bata. Imeno za podnositelot na inicijativata
problemati~no e utvrduvaweto na kaznena odgovornost i
koga liceto od izvr{itelskiot krug deloto }e go stori na drug na~in.
Poa|aj}i od analizata na sodr`inata na osporeniot ~len, a od
aspekt na ovie navodi vo inicijativata, proizleguva deka vo ovoj ~len
zakonodavecot se opredelil za alternativno odreduvawe na dejstvieto
na ova krivi~no delo. Imeno od opisot na bitieto na deloto (st. 1)
proizleguva deka ova delo mo`e da se izvr{i so: 1) povreda na
zakonskite propisi za sudir na interesite ili za sovesno postapuvawe
pri vr{eweto na diskreciono ovlastuvawe, 2) so propu{tawe na dol-
`en nadzor ili 3) so o~igledno nesovesno postapuvawe na drug na~in.
Posledniot na~in na izvr{uvawe na deloto vsu{nost se sostoi
vo svesno nepravilno vr{ewe na slu`bata koe mo`e da se manifestira
na razli~ni na~ini, odnosno so postapuvawe sprotivno na zakonskite
propisi za rabotewe vo slu`bata, nepridr`uvawe na tehni~kite i drugite
pravila pri raboteweto, neprezemawe na soodvetni merki za efikasno
obavuvawe na slu`bata, propu{tawe na slu`beni dol`nosti i
sli~no. Od samiot opis na deloto me|utoa proizleguva deka ne sekoe
nesovesno vr{ewe na slu`bata pretstavuva krivi~no delo, kako {to
smeta podnositelot na inicijativata. Imeno, samiot zakon utvrduva
opredelen kvalifikativ, odnosno stepen na nesovesnost koj mora da
bide ispolnet za da postoi krivi~no-pravna odgovornost. Imeno, Zakonikot
bara takvoto nesovesno postapuvawe vo vr{eweto na slu`benite
ovlastuvawa i dol`nosti da bide o~igledno. Toa prakti~no
623

zna~i deka sekoe nesovesno vr{ewe na slu`bata seu{te ne zna~i krivi~no
delo, tuku samo ona odnesuvawe koe spored okolnostite na slu-
~ajot, mo`e da se smeta za o~igledno nesovesno postapuvawe na slu-
`benoto lice. Ottuka za opredeluvawe na ovoj oblik na dejstvieto na
krivi~noto delo nesovesno rabotewe vo slu`bata od zna~ewe e opredeluvaweto
na toa {to se podrazbira pod poimot "o~igledno“, {to e
isto taka zna~ajno i za razgrani~uvawe na ova delo od nesovesnoto
postapuvawe za koe postoi disciplinska odgovornost. Odreduvaweto
na ovoj poim pak e zada~a na sudot, koj vo sekoj konkreten slu~aj, so
ogled na site objektivni i subjektivni okolnosti na deloto procenuva
dali stanuva zbor za o~igledno nesovesno postapuvawe na slu`benoto
lice.
Pokraj toa, kaj ova krivi~no delo zakonski kriminalizirano ne
e samo dejstvieto na izvr{uvawe. Pokraj dejstvieto (storuvawe, propu-
{tawe) za postoeweto na deloto potrebno e da nastapi i opredelena
posledica koja se sostoi vo pribavuvawe, za sebesi ili za drug, na
nekakva korist ili nanesuvawe na {teta (obi~na, pogolema ili zna~itelna
korist odnosno {teta ili pote{ka povreda na pravata na drug).
Zna~i stanuva zbor za slo`eno delo, so kombiniran zakonski opis
opredelen preku pove}e oblici (dejnosten i posledi~en opis).
Ottuka proizleguva deka zakonodavecot, iako pravnotehni~ki
go propi{al dejstvieto na izvr{uvawe taka {to toa opfa}a, pokraj
izre~no i precizno opredelenite, i dejstvija koi se nedefinirani, sepak
na precizen na~in opredelil koga }e se smeta deka e izvr{eno krivi~noto
delo nesovesno rabotewe vo slu`bata, poradi {to za Sudot se
neprifatlivi navodite vo inicijativata deka odredbata bila neprecizna,
nepodobna za primena i deka ovozmo`uvala diskreciono pravo
na javniot obvinitel vo nejzinata primena.
Argumentite za razli~no tolkuvawe i primena na osporenata
odredba od slu~aj do slu~aj istaknati vo inicijativata, za Sudot se neprifatlivi,
od pri~ina {to primenata na odredbite od Posebniot del
na Krivi~niot zakonik vo konkretni slu~ai sekoga{ e fakti~ko pra-
{awe, odnosno ocenka na sudot koj ja vodi krivi~nata postapka e dali
vo konkretniot slu~aj se ostvareni zakonskite elementi na krivi~noto
delo za koe se tovari obinetiot od {to }e zavisi i negovata krivi~na
odgovornost. Spored misleweto na Sudot, za primenata na odredbata,
od ustaven aspekt e zna~ajno dali taa gi sodr`i jasno i precizno
site elementi vrz osnova na koi mo`e da se utvrdi kazneno-pravnata
odgovornost na storitelot za negovoto protivpravno povedenie. Ova
osobeno se odnesuva na dejstvieto na izvr{uvaweto koe, soglasno na-
~eloto na zakonitost, mora da bide utvrdeno vo zakonskiot opis. So
toa se obezbeduva samo povedenie {to e soodvetno so zakonskiot opis
da mo`e da se podvede pod taa odredba i da se smeta za krivi~no delo.
Izborot na zakonodavno-pravnata tehnika pri utvrduvawe na opisot
na dejstvieto na izvr{uvawe pak, e pra{awe za {to odlu~uva zakono-
624

davecot, a ne Ustavniot sud. Vpro~em, vakov kombiniran opis na zakonskite
bitija se sretnuva vo golem broj na drugi krivi~ni dela predvideni
vo Krivi~niot zakonik (pr. protivpravno li{uvawe od sloboda
- ~l. 140; povreda na tajnosta na pismata - ~l. 147; neovlasteno snimawe
- ~l. 152; spre~uvawe ili sme}avawe javen sobir - ~l. 155; povreda
na avtorsko pravo - ~l. 157; spre~uvawe na izbori i glasawe - ~l. 158;
povreda na izbira~ko pravo - ~l. 159; uni{tuvawe na izborni ispravi -
~l. 164; promena na semejna sostojba - ~l. 199; prenesuvawe zarazna bolest
- ~l. 205 i mnogu drugi).
Ottuka, spored Sudot, vo osporenata odredba od ~l. 353-v od
Krivi~niot zakonik nesomneno se sodr`ani osnovnite elementi na
krivi~noto delo nesovesno rabotewe vo slu`bata (storitelot na deloto,
dejstvieto na izvr{uvawe, posledicata i kaznata) poradi {to Sudot
utvrdi deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za nejzinata soglasnost
so odredbite od Ustavot na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.
Pravno mislewe
Spored ~l. 110 al. 1 od Ustavot Ustavniot sud na Republika
Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot.
Spored ~l. 28 al. 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako za
istata rabota ve}e odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.
Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br. 10/
2008 od 27. 02. 2008 godina ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na podnaslovot: "Nesovesno rabotewe vo slu`bata" i ~l. 353-v od
Krivi~niot zakonik. Ova zatoa {to, spored Sudot, od osporenata zakonska
odredba proizleguvalo deka zakonodavecot, iako pravno-tehni~ki
go propi{al dejstvieto na izvr{uvawe taka {to toa opfa}a, pokraj
izre~no i precizno opredelenite, i dejstvija koi se nedefinirani, sepak
na precizen na~in opredelil koga }e se smeta deka e izvr{eno krivi~noto
delo nesovesno rabotewe vo slu`bata, poradi {to za Sudot se
neprifatlivi navodite vo inicijativata deka odredbata bila neprecizna,
nepodobna za primena i deka ovozmo`uvala diskreciono pravo
na javniot obvinitel vo nejzinata primena.
Argumentite za razli~no tolkuvawe i primena na osporenata
odredba od slu~aj do slu~aj istaknati vo inicijativata, za Sudot se neprifatlivi,
od pri~ina {to primenata na odredbite od Posebniot del
na Krivi~niot zakonik vo konkretni slu~ai sekoga{ e fakti~ko pra-
{awe, odnosno ocenka na sudot koj ja vodi krivi~nata postapka e dali
vo konkretniot slu~aj se ostvareni zakonskite elementi na krivi~noto
delo za koe se tovari obinetiot od {to }e zavisi i negovata krivi~na
odgovornost. Spored misleweto na Sudot, za primenata na odredbata,
od ustaven aspekt e zna~ajno dali taa gi sodr`i jasno i precizno
625

site elementi vrz osnova na koi mo`e da se utvrdi krivi~nopravnata
odgovornost na storitelot za negovoto protivpravno povedenie. Ova
osobeno se odnesuva na dejstvieto na izvr{uvaweto koe, soglasno na~eloto
na zakonitost, mora da bide utvrdeno vo zakonskiot opis. So toa
se obezbeduva samo povedenie {to e soodvetno so zakonskiot opis da
mo`e da se podvede pod taa odredba i da se smeta za krivi~no delo.
Izborot na zakonodavno-pravnata tehnika pri utvrduvawe na opisot
na dejstvieto na izvr{uvawe pak, e pra{awe za {to odlu~uva zakonodavecot,
a ne Ustavniot sud.
So novopodnesenata inicijativa, povtorno od istiot podnositel
Stamen Filipov od Skopje, se osporuva podnaslovo "Nesovesno rabotewe
vo slu`bata" i ~l. 353-v od Krivi~niot zakonik, od istite pri-
~ini poradi koi bil osporen navedeniot podnaslov i ~lenot od Zakonot
vo prethodnata inicijativata, po koja Sudot raspraval, a koja bez
ogled na brojot na sudiite e legitimna i po koja ocenil deka nema
elementi na neustavnost.
Spored na{e mislewe, pri~inite i argumentite izneseni vo novopodnesenata
inicijativa ne se od vlijanie za poinakvo odlu~uvawe
na Sudot od ona {to ve}e odlu~il so Re{enie U. br. 10/2008, poradi
{to smetame deka nema osnovi povtorno da odlu~uva za istata rabota
inicirana so sega podnesenata inicijativa poradi {to vo slu~ajov se
ispolneti uslovite za otfrlawe na inicijativata vo smisla na citiranata
delovni~ka odredba.
Soglasno napravenata ustavnosudska analiza, se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot, zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe, i
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na podnaslovot "Nesovesno rabotewe vo slu`bata"
i ~l. 353-v od Krivi~niot zakonik („SV RM," br.37/1996, 80/1999,
4/2002, 43/2003, 19/2004, 81/2005, 60/2006, 73/2006, 7/2008, 139/2008 i
114/2009).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 28 alineja 2 i 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br.70/1992) na sednicata odr`ana na 29
septemvri 2010 godina, donese
626
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na podnaslovot "Nesovesno rabotewe vo slu`bata"
i ~len 353-v od Krivi~niot zakonik ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 37/1996, 80/1999, 4/2002, 43/2003, 19/2004, 81/2005, 60/
2006, 73/2006, 7/2008, 139/2008 i 114/2009).

2. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~lenot od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova
re{enie.
Spored navodite vo inicijativata i pokraj toa {to Ustavniot
sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 10/2008 godina od 27
fevruari 2008 godina, ne povel postapka za osporeniot ~len od Zakonot,
postoele osnovi za poinakvo odlu~uvawe. Imeno, so osporeniot
~len od Krivi~niot zakonik se sozdaval neednakov tretman na subjektite
pome|u stavot 1 i stavot 4 i so toa gra|anite ne bile tretirani
ednakvo pred Ustavot i zakonite, so {to se povreduvale ednakvosta na
gra|anite od ~len 9 na Ustavot na Republika Makedonija.
Ponatamu vo inicijativata se naveduva deka osporeniot ~len
353-v od Krivi~niot zakonik bil vo sprotivnost so ~len 14 stav 1 od
Ustavot, bidej}i ne postoela jasna i precizna granica pome|u zabranetoto
i dozvvolenoto, so {to se sozdavala pravvna nesigurnost kaj
gra|anite.
Navedenata zakonska odredba bila proizvolna, pau{alna bidej}i
ne mo`elo da se utvrdi precizno kazneno - pravnata odgovornost na
storitelot za negovoto protivpravno povedenie.
Podnositelot na inicijativata smeta deka ne bi mo`elo da se
propi{uvaat krivi~ni dela so blanketni normi, kako {to e vo slu-
~ajov.
Poradi navedenoto smetame deka so osporenata zakonska odredba
se povreduval ~len 8 stav 1 alinei 1 i 3, ~len 9, ~len 13 stav 1, ~len
51 i ~len 54 stav 4 od Ustavot na Republika Makedonija.
Na krajot od inicijativata, podnositelot istaknuva deka pri
odlu~uvaweto Sudot treba da go ima vo vid i faktot {to po prethodnoto
Re{enie U. br. 10/2008 od 27 fevruari 2008 godina so koe ne e povedena
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na sega povtorno osporeniot
~len od Krivi~niot zakonik, Sudot odlu~uvaj}i vo nepotpoln sostav
od 5 sudii, namesto od 9 sudii, iako bilo toa propi{ano so Ustavot
na Republika Makedonija.
Istovremeno, se predlaga i donesuvawe na Zakonot za vremena
merka so koe }e se zabranat od izvr{uvawe site poedine~ni akti i dejstvija
doneseni, odnosno prezemeni vrz osnova na osporenata odredba.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~len 353-v od Krivi~niot
zakonik se predviduva:
(1) Slu`beno lice ili odgovorno lice vo javno pretprijatie
ili javna ustanova koe so povreda na zakonskite propisi za sudir na
interesite ili za sovesno postapuvawe pri vr{eweto na diskreciono
ovlastuvawe, so propu{tawe na dol`en nadzor ili na drug na~in o~igledno
nesovesno postapuva vo vr{eweto na svoite ovlastuvawa i dol`nosti
i so toa }e pribavi za sebe ili za drug nekakva korist ili na
drug }e mu nanese {teta, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri
627

godini.
(2) Ako storitelot na deloto od stav 1 pribavi pogolema imotna
korist ili predizvika pogolema imotna {teta ili pote{ko gi povredi
pravata na drug, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini.
(3) Ako storitelot na deloto od stav 1 pribavi zna~itelna
imotna korist ili nanese zna~itelna {teta, }e se kazni so zatvor od
najmalku 3 godini.
(4) So kaznata od stavovite 1, 2 i 3 }e se kazni i odgovorno lice,
odgovorno lice vo stransko pravno lice koe ima pretstavni{tvo vo
Republika Makedonija ili lice koe vr{i raboti od javen interes, ako
deloto e storeno vo vr{ewe na negovoto posebno ovlastuvawe ili dol-
`nost, opredeleno so zakon.
4. Spored ~len 110 alineja 1 od Ustavot Ustavniot sud na Republika
Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot.
Spored ~len 28 alineja 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako za
istata rabota ve}e odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.
Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br. 10/
2008 od 27 fevruari 2008 godina ne povel postapka za ocenuvawe na
ustavnosta na podnaslovot: „Nesovesno rabotewe vo slu`bata“ i ~lenot
353-v od Krivi~niot zakonik. Ova zatoa {to, spored Sudot, od
osporenata zakonska odredba proizleguvalo deka zakonodavecot, iako
pravno-tehni~ki go propi{al dejstvieto na izvr{uvawe taka {to toa
opfa}a, pokraj izre~no i precizno opredelenite, i dejstvija koi se nedefinirani,
sepak na precizen na~in opredelil koga }e se smeta deka e
izvr{eno krivi~noto delo nesovesno rabotewe vo slu`bata, poradi
{to za Sudot se neprifatlivi navodite vo inicijativata deka odredbata
bila neprecizna, nepodobna za primena i deka ovozmo`uvala diskreciono
pravo na javniot obvinitel vo nejzinata primena.
Argumentite za razli~no tolkuvawe i primena na osporenata
odredba od slu~aj do slu~aj istaknati vo inicijativata, za Sudot se neprifatlivi,
od pri~ina {to primenata na odredbite od Posebniot del
na Krivi~niot zakonik vo konkretni slu~ai sekoga{ e fakti~ko pra-
{awe, odnosno ocenka na sudot koj ja vodi krivi~nata postapka e dali
vo konkretniot slu~aj se ostvareni zakonskite elementi na krivi~noto
delo za koe se tovari obinetiot od {to }e zavisi i negovata krivi~na
odgovornost. Spored misleweto na Sudot, za primenata na odredbata,
od ustaven aspekt e zna~ajno dali taa gi sodr`i jasno i precizno
site elementi vrz osnova na koi mo`e da se utvrdi kazneno-pravnata
odgovornost na storitelot za negovoto protivpravno povedenie. Ova
osobeno se odnesuva na dejstvieto na izvr{uvaweto koe, soglasno na-
~eloto na zakonitost, mora da bide utvrdeno vo zakonskiot opis. So
toa se obezbeduva samo povedenie {to e soodvetno so zakonskiot opis
da mo`e da se podvede pod taa odredba i da se smeta za krivi~no delo.
628

Izborot na zakonodavno-pravnata tehnika pri utvrduvawe na opisot
na dejstvieto na izvr{uvawe pak, e pra{awe za {to odlu~uva zakonodavecot,
a ne Ustavniot sud.
So novopodnesenata inicijativa, povtorno od istiot podnositel
Stamen Filipov od Skopje, se osporuva podnaslovo "Nesovesno rabotewe
vo slu`bata“ i ~lenot 353-v od Krivi~niot zakonik, od istite
pri~ini poradi koi bil osporen navedeniot podnaslov i ~lenot od Zakonot
vo prethodnata inicijativata, po koja Sudot raspraval, a koja
bez ogled na brojot na sudiite e legitimna i po koja ocenil deka nema
elementi na neustavnost.
Spored Sudot, pri~inite i argumentite izneseni vo novopodnesenata
inicijativa ne se od vlijanie za poinakvo odlu~uvawe na Sudot
od ona {to ve}e odlu~il so Re{enie U. br. 10/2008, poradi {to Sudot
oceni deka nema osnovi povtorno da odlu~uva za istata rabota inicirana
so sega podnesenata inicijativa poradi {to vo slu~ajov se
ispolneti uslovite za otfrlawe na inicijativata vo smisla na citiranata
delovni~ka odredba.
5. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
629

630

46. U. br. 279/2009 (6. 10. 2010)
Osporeni odredbi
^len 33 st. 1, ~l. 89 st. 10 i 11 ~l. 90 st. 5 od Zakonot za prevoz
vo patniot soobra}aj ("SV RM," br. 68/2004, 127/2006, 114/2009 i 83/
2010).
Sodr`ina na osporeni odredbi
^len ZZ
(pred negovata izmena)
Prevoznikot mora da prodava vozni bileti na organizirani mesta
za prodavawe kako {to se avtobuski stanici, agencii i pretstavni-
{tva.
Po isklu~ok od stavot 1 na ovoj ~len prevoznikot mo`e da prodava
vozni bileti i vo avtobusot, tamu kade {to nema organizirani mesta
za proda`ba.
Prevoznikot, avtobuskata stanica, agencijata i pretstavni{tvoto
mo`at da prodavaat vozni bileti samo za odobrenite linii vo soglasnost
so odobreniot vozen red i cenata.
Prevoznikot mo`e na celata linija da vr{i prevoz i so pove}e
vozila.
^len 33
(po negovata izmena koj se osporuva)
1) Prevoznikot mora da prodava vozni bileti na organizirani
mesta za prodavawe kako {to se avtobuskite stanici.
2) Po isklu~ok od stavot 1 na ovoj ~len prevoznikot mo`e da
prodava vozni bileti i vo avtobusot, tamu kade {to nema organizirani
mesta za proda`ba pri {to e dol`en da izdade fiskalna smetka za prodadenite
bileti.
3) Prevoznikot i avtobuskata stanica mo`at da prodavaat vozni
bileti samo za odobrenite linii za koi e izdadena dozvola vo soglasnost
so odobreniot vozen red i cenata.
4) Vozniot bilet {to go izdava prevoznikot sodr`i:
- naziv na prevoznikot;
- mesto na trgnuvawe i pristignuvawe, odnosno zona na vr{ewe
za op{tinskiot liniski prevoz;
- period na va`ewe na biletot i
631

- cena na prevozot.
5) Prevoznikot mo`e na celata linija da vr{i prevoz i so pove}e
vozila (bis vozewe).
^len 89
(1) Dr`avniot inspektor za paten soobra}aj ima pravo da donese
re{enie za:
10) Odzemawe na soobra}ajnata dozvola posle vtoriot pat od
stavot 1 alineja 1 na ovoj ~len dr`avniot inspektor donesuva re{enie
so koe go odzema voziloto. (osporen i izbri{an so izmenite)
11) Postapkata za odzemawe na vozilo ja propi{uva ministerot
za transport i vrski. (osporen i izbri{an so izmenite)
^len 90
(1) Ovlasteniot inspektor za paten soobra}aj na op{tinata ili
ovlasteniot inspektor za paten soobra}aj na gradot Skopje ima pravo
da donese re{enie za:
(5) Dokolku soobra}ajnata dozvola od stavot 1 alineja 1 na ovoj
~len e odzemena po vtor pat, inspektorite za paten soobra}aj }e donesat
re{enie za odzemawe na voziloto. (osporen i izbri{an so
izmenite)
632
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite od podnositelot na inicijativata Stamen Filipov
koj go osporuva ~l. 33 st. 1 od Zakonot, ovoj ~len pred da bide
izmenet ureduval deka prevoznikot mora da prodava vozni bileti na
organizirani mesta za prodavawe kako {to se avtobuski stanici, agencii
i pretstavni{tva, a so izmenite na Zakonot prevoznikot moral da
prodava vozni bileti na organizirani mesta za prodavawe samo na
avtobuskite stanici, {to spored podnositelot na inicijativata bilo
protivustavno bidej}i agenciite i pretstavni{tvata kako prevoznici
pove}e ne mo`ele da gi koristat ve}e steknatite prava so prethodno
normiranata odredba od Zakonot, odnosno ne mo`ele da prodavaat vozni
bileti kako {to toa go pravele avtobuskite stanici. Na toj na~in,
tie bile dovedeni vo neramnopravna polo`ba na pazarot vo odnos na
avtobuskite stanici i se doveduvale vo pra{awe nivnite legitimni
o~ekuvawa, odnosno nivnite prava koi gi imale do momentot na vleguvawe
vo sila na izmenite na Zakonot, a istoto pretstavuvalo i povreda
na pravnata sigurnost na gra|anite kako element na vladeeweto na
pravoto od ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot. So osporenoto zakonsko re{enie
avtobuskite stanici, spored podnositelot imale monopolska polo-
`ba i monopolsko odnesuvawe na pazarot, so {to se povreduval ~l. 55
od Ustavot, na {teta na agenciite i pretstavni{tvata, odnosno so
osporenata odredba od Zakonot, ne bila obezbedena ednakva pravna po-

lo`ba na site subjekti na pazarot. Naveduva i deka so samoto toa im
bile odzemeni i ograni~eni ustavno zagarantiranite prava na sopstvenost
i na rabota na agenciite i pretstavni{tvata i pravata koi proizleguvale
od sopstvenosta, so {to se povreduvale i odredbite od ~l. 30
st. 1 i 32 st. 1 i 2 od Ustavot, zatoa {to se doveduvale vo pra{awe nivnata
rabota i opstanok vo op{testvoto, so {to se povreduvale i odredbite
od ~l. 9 od Ustavot. Podnositelot naveduva i deka pri normiraweto
na osporenata zakonska odredba, zakonodavecot ne gi zemal predvid
odredbite od ~l. 12 t. 1, 3, 4, 5 i 6 od Zakonot za turisti~kata dejnost
spored koi turisti~kite agencii vr{ele usluga na organizirawe
proda`ba na bileti, prifa}awe i prevoz na patnici i proda`ba i
posreduvawe vo proda`ba na bileti ili rezervacija na mesta za site
vidovi prevozni sredstva. Od tie pri~ini predlaga da se povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 33 od Zakonot kako sprotiven
na ~l. 8 st. 1 al. 1, 3 6 i 7, ~l. 9 st. 2, ~l. 30 st. 1 i 3, ~l. 32 st. 1 i 2, ~l. 51,
~l. 54 st. 1 i ~l. 55 od Ustavot na Republika Makedonija, kako i donesuvawe
na re{enie za vremena merka za zapirawe od izvr{uvawe na
poedine~nite akti i dejstvija, doneseni, odnosno prezemeni vrz osnova
na osporenata zakonska odredba, bidej}i so nejzinoto izvr{uvawe bi
mo`ele da nastanat te{ko otstranlivi posledici.
Podnositelot na vtorata inicijativa Euro Turing od Skopje,
go osporuva ~l. 33 st. 1 od Zakonot naveduvaj}i deka toj bil sprotiven
na ~l. 55 st. 2 od Ustavot, bidej}i turisti~kite agencii so ova zakonsko
re{enie ne mo`ele da prodavaat vozni bileti, a so toa se ovozmo`uvala
monopolska pozicija na avtobuskite stanici, koi spored podnositelot
tie bile i prevoznici, a gi diskriminiralo drugite prevoznici
koi so vakvoto ureduvawe bile prinudeni nivnite ekonomski
mo`nosti da gi dobijat preku drugi.
Podnositelite na tretata inicijativa TD Rasim turizam od s.
Vele{ta i drugi 28 podnositeli, go osporuvaat ~l. 33 st. 1 od Zakonot,
bidej}i so ova zakonsko re{enie edinstveno avtobuskite stanici bile
legitimni mesta kade mo`elo da se prodavaat i kupuvaat avtobuski
bileti, dodeka vozni bileti ne mo`ele da se prodavaat vo turisti~kite
agencii i pretstavni{tvata na istite, na koj na~in se ovozmo`uvala
monopolska pozicija na prevoznicite koi istovremeno se i sopstvenici
na avtobuski stanici na {teta na turisti~kite agencii i ne
se obezbeduvala ednakva pravna polo`ba na ekonomskite subjekti na
pazarot, {to bilo sprotivno na ~l. 55 od Ustavot. Podnositelite na
inicijativata gi osporuvaat i ~l. 89 st. 10 i 11 i 90 st. 5 od Zakonot
koi predviduvaat deka dr`avniot ili ovlasteniot inspektor za paten
soobra}aj mo`at da donesat re{enie za odzemawe na vozilo dokolku
soobra}ajnata dozvola e odzemena po vtor pat, bidje}i tie odredbi
bile sprotivni na ~l. 30 od Ustavot so koj se garantira sopstvenosta i
zabranata za odzemawe ili ograni~uvawe na sopstvenosta i pravata
633

koi proizleguvaat od nea, so isklu~ok koga se raboti za javen interes
utvrden so zakon.
Podnositelot na ~etvrtata inicijativa Slobodan Nova~ki od
Skopje, go osporuva ~l. 33 st. 1 vo delot: "kako {to se avtobuskite stanici"
od Zakonot so identi~ni navodi kako i prvata inicijativa.
634
Fakti~ka sostojba i pravno milsewe
1. Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3 i 7, od Ustavot, vladeeweto na pravoto
i slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto se edni od temelnite
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
So ~l. 9 st. 2 od Ustavot, e opredeleno deka gra|anite pred
Ustavot i zakonite se ednakvi.
Soglasno ~l. 32 st. 1 i 2 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota,
sloboden izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
bezbednost za vreme na privremena nevrabotenost i sekomu, pod
ednakvi uslovi, mu e dostapno sekoe rabotno mesto.
Spored ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon i sekoj e dol`en da gi po~ituva ustavot i zakonite.
So ~l. 55 od Ustavot se garanitira slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto,
ustavnata opredelba deka Republikata obezbeduva
ednakva pravna polo`ba na site subjekti na pazarot koja prezema merki
protiv monopolskata polo`ba i monopolskoto odnesuvawe na pazarot,
kako i ustavnata opredelba deka slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto
mo`at da se ograni~at so zakon edinstveno zaradi odbranata
na Republikata, za~uvuvaweto na prirodata, `ivotnata sredina
ili zdravjeto na lu|eto.
So Zakonot za prevoz vo patniot soobra}aj propi{ani se uslovite
i na~inot vrz osnova na koi mo`e da se vr{i prevoz na patnici i
stoka vo vnatre{niot i me|unarodniot paten soobra}aj.
Vo Glava IV. t. 1 od Zakonot, se opredeleni i uslovite i na~inot
pod koi prevoznikot mo`e da vr{i me|uop{tinski liniski prevoz
na patnici.
Soglasno ~l. 25 st. 1 od Zakonot, e opredeleno deka prevoznikot
so vr{ewe na me|uop{tinski liniski prevoz na patnici mo`e da otpo-
~ne po dobivawe na dozvola za opredelena linija izdadena od Ministerstvoto
za transport i vrski.
So osporeniot ~l. 33 st. 1 od Zakonot, e opredelena obvrska za
prevoznikot da prodava vozni bileti na organizirani mesta za prodavawe
kako {to se avtobuski stanici. Vo st. 2 od ovoj ~len e opredelen e
isklu~ok od st. 1, odnosno opredelena e mo`nost prevoznikot da prodava
vozni bileti i vo avtobusot vo slu~ai koga nema organizirani mesta
za proda`ba i obvrska za prevoznikot za izdavawe na fiskalna smetka
za prodadenite bileti. Vo st. 3 od istiot ~len od Zakonot, e opredel-

eno deka prevoznikot i avtobuskata stanica mo`at da prodavaat vozni
bileti samo za odobreni linii za koi e izdadena dozvola vo soglasnost
so odobreniot vozen red i cenata.
Spored ~l. 56 st. 2 od Zakonot, na avtobuskite stanici, mo`e da
se vr{i rezervacija i proda`ba na bileti samo za linii za koi e izdadena
dozvola i registriran vozen red. Avtobuskata stanica soglasno
~l. 60 st. 1 od Zakonot, e dol`na da vodi dnevnik za doa|aweto i poa|aweto
na avtobusite.
Od analizata na zakonskite odredbi se utvrdi deka za vr{eweto
na dejnosta me|uop{tinski liniski prevoz na patnici, zakonodavecot
utvrdil opredeleni uslovi i obvrski za prevoznicite koi treba da gi
ispolnat i na koi treba da se pridr`uvaat vo vr{eweto na ovaa dejnost.
Imeno, prevoznikot za da otpo~ne so me|uop{tinski liniski
prevoz na patnici potrebno e da poseduva dozvola za opredelena linija
izdadena od Ministerstvoto za transport i vrski. Isto taka,
zakonodavecot so ~l. 33 st. 1 od Zakonot, koj se osporuva, opredlil deka
avtobuskite stanici pretstavuvaat organizirani mesta za proda`ba na
vozni bileti i obvrska za prevoznikot da gi prodava voznite bileti na
ovie mesta, a vo st. 2 od ovoj ~len od Zakonot, opredelena e mo`nosta
za prodavawe na vozni bileti i vo avtobusot, no vo slu~ai kade nema
organizirani mesta za proda`ba, za {to prevoznikot e dol`en da izdade
fiskalna smetka za prodadenite bileti. Na ovoj na~in zakonodavecot
opredelil deka samo prevoznikot i avtobuskite stanici mo`at da
prodavaat vozni bileti za me|uop{tinski liniski prevoz, no samo za
odobreni linii za koi e izdadena dozvola vo soglasnost so odobreniot
vozen red i cenata (st. 3 od ~l. 33 od Zakonot).
Zakonskoto re{enie od ~l. 33 od Zakonot, pretstavuva nova sodr`ina,
koja zakonodavecot ja uredil so ~l. 23 od izmenite na Zakonot
("SV RM," br. 114/2009) so toa {to so ~l. 23 od izmenite, ukinata e mo-
`nosta, pokraj avtobuskite stanici, voznite bileti da mo`at da se
prodavaat i vo agenciite i pretstavni{tvata, odnosno agenciite i
pretstavni{tvata, pove}e ne pretstavuvaat organizirani mesta za proda`ba
na vozni bileti i prevoznicite so ovaa zakonska izmena, voznite
bileti mora da gi prodavaat samo na avtobuskite stanici, a po isklu~ok
i vo avtobusite. Avtobuskite stanici kako organizirani mesta
za proda`ba na vozni bileti, zakonski se obvrzani da vr{at rezervacija
i proda`ba na bileti samo za linii za koi e izdadena dozvola i
registriran vozen red, kako i da vodat dnevnik za doa|aweto i poa-
|aweto na avtobusite. So ovaa izmena, intencijata na zakonodavecot
bila {to e mo`no pove}e da se za{titat patnicite od mo`nite gre{-
ki pri izdavaweto na vozni bileti, kako na primer duplirawe na bileti,
drugi malverzacii, kako i poradi faktot {to voznite bileti moraat
da bidat unificirani zaradi izbegnuvawe na slu~ai za edna linija
da se izdavaat razli~ni bileti. Celta na ova zakonsko re{enie,
pome|u drugoto bila i evidencija na subjektite koi legalno vr{at pre-
635

voz, a i eliminirawe na nelegalnite prevoznici i namaluvawe na nelojalnata
konkurencija koja negativno se odrazuva na finansiskoto
rabotewe na legalnite prevoznici. Na ovoj na~in celta na ovie izmeni
e obezbeduvawe na na~elata na zakonitost, obezbeduvawe na ednakvi
ulovi na pravnite i fizi~kite lica koi se zanimavaat so ovaa dejnost
i transparentnost i efikasnost vo postapkata za raspredelba na vozni
redovi za liniski prevoz na patnici.
Podnositelite na inicijativite, stavaj}i gi vo ednakva pravna
polo`ba od edna strana prevoznicite i avtobuskite stanici i od druga
strana agenciite i pretstavni{tvata go osporuvaat novoto zakonsko
re{enie od ~l. 33 st. 1 od Zakonot i spored navodite vo site inicijativi,
protivustavno bilo voznite bileti da se prodavaat samo vo avtobuskite
stanici, a ne i vo turisti~kite agencii i nivni pretstavni-
{tva, bidej}i so toa se ovozmo`uvala monopolska pozicija na avtobuskite
stanici i prevoznicite koi istovremeno bile i sopstvenici na
avtobuski stanici na {teta na turisti~kite agencii i ne se obezbeduvala
ednakva pravna polo`ba na ekonomskite subjekti na pazarot,
sprotivno na ~l. 55 od Ustavot, {to smetame deka e neosnovana takvata
kategorizacija na ovie subjekti bidej}i tie pripa|aat na razli~ni kategorii
na vr{iteli na dejnost uredena so razli~ni zakoni, a ottuka i
neosnovanost na nivnite navodi za povreda na citiranata ustavna
odredba.
So Zakonot so prevoz vo patniot soobra}aj propi{ani se uslovite
i na~inot vrz osnova na koi mo`e da se vr{i prevoz na patnici i
stoka vo vnatre{niot i me|unarodniot paten soobra}aj, {to zna~i
deka ovoj zakon ne ureduva pra{awa od oblasta na turisti~kata dejnost
so koja vsu{nost se zanimavaat turisti~kite agencii pod uslovi i na-
~in uredeni so Zakonot za turisti~kata dejnost ("SV RM," br. 62/2004,
89/2008 i 12/2009). Vo ~l. 12 st. 6 od ovoj zakon utvrdeni se vidovite na
uslugi koi gi vr{at turisti~kite agencii, pome|u drugoto i posreduvawe
i davawe na uslugi na patuvawe i prestoj i drugi uslugi vrzani
so niv, organizirawe proda`ba na bileti i sproveduvawe na izletni~ki
programi, prifa}awe i prevoz na patnici i proda`ba na bileti za
site vidovi prevozni sredstva i drugo. Vo ~l. 15 st. 1 t. 7 od Zakonot,
utvrdena e obvrska na agenciite da sklu~uva dogovori samo so soobra}ajni
pretprijatija ~ii prevozni sredstva gi ispolnuvaat uslovite
opredeleni so propis od oblasta na javniot paten soobra}aj. Vo Glava
IV t. 2 od Zakonot za prevoz vo patniot soobra}aj, sodr`ani se odredbi
koi se odnesuvaat na slobodniot prevoz na patnici (a ne za liniskiot
prevoz koj e ureden so Zakonot za prevoz vo patniot soobra}aj), {to
pretstavuva prevoz na odnapred organizirana grupa na patnici, bez popatno
ka~uvawe i sleguvawe na patnici, za koi relacijata, cenata na
prevozot i drugite uslovi se utvrduvaat so dogovor me|u prevoznikot i
nara~atelot na prevozot kako pravno lice, pritoa slobodniot prevoz
na patnici ne smee da ima elementi na liniski i poseben liniski pre-
636

voz kako {to se relacija, vreme na poa|awe i pristignuvawe i mesta za
vleguvawe i izleguvawe na patnici (~l. 46 st. 3 i 4).
Od analizata na pogore iznesenite zakonski odredbi, se utvrdi
deka osporenata odredba se odnesuva za me|uop{tinskiot liniski prevoz
na patnici, odnosno za vr{ewe na ovoj vid na prevoz i istite ne zadiraat
vo slobodniot prevoz na patnici koj e ureden na poinakov na-
~in i na turisti~kite patuvawa i aran`mani, uredeni so Zakonot za
turisti~kata dejnost. Slobodniot prevoz na patnici se ureduva so dogovor
koj se sklu~uva pome|u prevoznikot i nara~atelot na prevozot
kako pravno lice, koe mo`e da bide turisti~ka agencija koja organizira
vakov tip na prevoz pri vr{eweto na turisti~kata dejnost i istiot
ne smee da ima elemneti na liniski i poseben liniski prevoz. Turisti~kata
agencija, pak, e obvrzana da sklu~uva dogovori samo so soobra}ajni
pretprijatija ~ii prevozni sredstva gi ispolnuvaat uslovite
opredeleni so propis od oblasta na javniot paten soobra}aj. Pri
vr{eweto na turisti~kata dejnost, na agencijata so Zakonot za turisti~kata
dejnost i e dadena mo`nost de vr{i uslugi na posreduvawe i
davawe na uslugi na patuvawe i prestoj i drugi uslugi vrzani so niv,
organizirawe proda`ba na bileti i sproveduvawe na izletni~ki programi,
prifa}awe i prevoz na patnici i proda`ba na bileti za site vidovi
prevozni sredstva, no isklu~ivo vo vrska so turisti~ki patuvawa
i aran`mani, no ne i da vr{i proda`ba na vozni bileti za me|uop-
{tinski liniski prevoz, koj prevoz e ureden so Zakonot za prevoz vo
patniot soobra}aj.
Poradi iznesenoto, smetame deka se neprifatlivi navodite vo
dve inicijativi, deka pri normiraweto na osporenata zakonska odredba
zakonodavecot ne gi zel predvid odredbite od ~l. 12 od Zakonot za
turisti~kata dejnost spored koi turisti~kata agencija vr{i uslugi i
na proda`ba na vozni bileti, a so osporenata odredba toa pravo i e
odzemeno, od pri~ini {to vo konkretniot slu~aj stanuva zbor za vozni
bileti, isklu~ivo koi se odnesuvaat samo za me|uop{tinskiot liniski
prevoz, a ne i za vozni bileti vo vrska so turisti~ki patuvawa i prevoz.
Od druga strana legitimno pravo na zakonodavecot e da gi utvrdi
uslovite i na~inot na vr{ewe me|uop{tinski liniski prevoz na patnici
vo vnatre{niot paten soobra}aj, vo koja smisla i da go uslovi
vr{eweto na ovoj prevoz so opredeluvawe na organizirani mesta za
kupuvawe na vozni bileti pod uslovi utvrdeni so zakon. Toa, istovremeno,
zna~i i ovlastuvawe na zakonodavecot da ceni i po potreba da
gi menuva, dopolnuva ili ukinuva uslovite za vr{ewe na ovoj prevoz,
vklu~itelno i uslovite za proda`ba na vozni bileti so cel doprecizirawe
na odredbite i usoglasuvawe na ovaa regulativa so pravnata
regulativa na Evropskata unija so koja se regulira prevozot na patnici
i stoka vo patniot soobra}aj. Pritoa, zakonodavecot e obvrzan
da obezbedi uslovite koi gi propi{uva da se odnesuvaat podednakvo na
site zainteresirani za vr{ewe na ovaa dejnost.
637

Vo ovaa smisla, zakonodavecot se opredelil, so izmenite na Zakonot
("SV RM," br. 114/2009), da go stesni krugot na mestata koi }e
pretstavuvaat organizirani mesta za prodavawe na vozni bileti za
me|uop{tinskiot liniski prevoz, na na~in {to od ovie mesta, se isklu~eni
agenciite i pretstavni{tvata, kako {to bilo regulirano pred
navedenite zakonski izmeni, da pretstavuvaat proda`ni mesta za vozni
bileti od ovoj vid na prevoz.
Od ustavnopraven aspekt, od zna~ewe e deka vakvoto zakonsko
re{enie, se odnesuva podednakvo za site prevoznici koi ja vr{at taa
dejnost, {to zna~i deka nema diskriminacija na prevoznicite koi se
nao|aat vo ista fakti~ka i pravna situacija.
So ogled na toa {to so osporenata odredba, zakonodavecot gi
utvrdil uslovite za odvivawe na me|uop{tinskiot liniski prevoz na
patnici, smetame deka takvata odredba ne sozdava pravna nesigurnost,
na gra|anite, nitu ograni~uvawe na slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto,
pa ni monopolska polo`ba na pazarot so ogled deka sekoj
mo`e da vr{i dejnost me|uop{tinskiot liniski prevoz, vo zavisnost
od toa koi uslovi od Zakonot gi ispolnuva. Poradi toa, cenime deka ne
mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenite zakonski
odredbi so ~l. 8 st. 1 al. 3 i 7 i ~l. 9 st. 2, 32 st. 1 i 2, 51 i 55 od Ustavot.
Od navedenite pri~ini, ne postojat uslovi za donesuvawe na re-
{enie za vremena merka za zapirawe od izvr{uvawe na poedine~nite
akti i dejstvija, doneseni, odnosno prezemeni vrz osnova na osporenata
zakonska odredba.
2. So osporeniot ~l. 89 st. 10 od Zakonot, e opredeleno deka
dr`avniot inspektor za paten soobra}aj donesuva re{enie so koe go
odzema voziloto, dokolku po vtor pat ja odzel soobra}ajnata dozvola
od st. 1 al. 1 na ovoj ~len od Zakonot, a st. 11 od istiot ~len opredeluva
deka postapkata za odzemawe na vozilo ja propi{uva ministerot za
transport i vrski.
Vo osporeniot ~l. 90 st. 5 od Zakonot e opredeleno deka: "Dokolku
soobra}ajnata dozvola od st. 1 al. 1 na ovoj ~len e odzemena po
vtor pat, inspektorite za paten soobra}aj }e donesat re{enie za odzemawe
na voziloto."
Spored ~l. 110 al. 1 od Ustavot na Republika Makedonija, Ustavniot
sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite
so Ustavot.
Soglasno ~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako postojat
drugi procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
Imeno, po podnesuvaweto na inicijativata, bila izvr{ena
izmena i dopolnuvawe na Zakonot, odnosno so Zakonot za izmenuvawe i
dopolnuvawe na Zakonot za patniot soobra}aj ("SV RM," br. 83/2010),
odnosno so ~l. 23 osporenite st. 10 i 11 od ~l. 89 od Zakonot se bri-
638

{ani, a so ~l. 24 osporeniot st. 5 na ~l. 90 od Zakonot, isto taka e izbri{an.
So ogled na toa {to ovie osporeni odredbi od Zakonot ne se pove}e
vo pravniot poredok, za {to ve}e se proiznel i ovoj sud so Re{enie
U. br. 273/2009 od 15. 09. 2010 godina, soglasno navedenata delovni~ka
odredba se nastapeni uslovite za otfrlawe na inicijativata od
TD Rasim turizam od s. Vele{ta i drugi 28 podnositeli.
Vrz osnova na goreiznesenoto, s e p re d l a ga:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe.
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 33 st. 1 od Zakonot za prevoz vo patniot soobra}aj ("SV RM," br.
68/2004, 127/2006, 114/2009 i 83/2010).
3. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe na postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 89 st. 10 i 11 i ~l. 90 st. 5 od citiraniot
zakon.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija (“Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija” br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 6 oktomvri 2010 godina,
donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~lenot 33 stav 1 od Zakonot za prevoz vo patniot soobra}aj ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 68/2004, 127/2006, 114/2009 i 83/
2010).
2. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe na postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~lenot 89 stavovite 10 i 11 i ~lenot 90
stav 5 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
3. Stamen Filipov od Skopje, "Euro Turing"-Skopje, preku pretstavnikot
Riza Balkan od Skopje, TD Rasim turizam od s. Vele{ta i
drugi 28 podnositeli i Slobodan Nova~ki od Skopje, na Ustavniot sud
na Republika Makedonija, mu podnesoa inicijativa za poveduvawe na
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na osporenite ~lenovi od Zakonot,
ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, podnesena od Stamen Filipov,
so koja se osporuva ~lenot 33 stav 1 od Zakonot, novoto zakonsko
re{enie uredeno so izmenite na Zakonot, bilo protivustavno bidej}i
agenciite i pretstavni{tvata kako prevoznici, pove}e ne mo`ele da
gi koristat ve}e steknatite prava so prethodno normiranata odredba
od Zakonot, odnosno ne mo`ele da prodavaat vozni bileti kako {to
toa go pravele avtobuskite stanici. Na toj na~in, se ovozmo`uvalo mo-
639

nopolsko odnesuvawe na avtobuskite stanici na {teta na agenciite i
pretstavni{tvata, se predizvikuvala neramnopravna polo`ba na subjektite
na pazarot, se ograni~uvale ustavno zagarantiranite prava na
sopstvenost i povreduvala pravnata sigurnost na gra|anite kako element
na vladeeweto na pravoto. Podnositelot naveduva i deka pri
normiraweto na osporenata zakonska odredba, zakonodavecot ne gi zemal
vo predvid odredbite od ~lenot 12 to~kite 1, 3, 4, 5 i 6 od Zakonot
za turisti~kata dejnost spored koi turisti~kite agencii vr{ele usluga
na organizirawe proda`ba na bileti, prifa}awe i prevoz na patnici
i proda`ba i posreduvawe vo proda`ba na bileti ili rezervacija
na mesta za site vidovi prevozni sredstva. Od tie pri~ini osporeniot
~len bil sprotiven na ~len 8 stav 1 alinei 1, 3, 6 i 7, ~len 9 stav 2,
~len 30 stavovi 1 i 3, ~len 32 stav 1 i 2, ~len 51, ~len 54 stav 1 i ~len 55
od Ustavot na Republika Makedonija, poradi {to se predlaga poveduvawe
na postapka za ocenuvawe na ustavnosta na odredbata koja se osporuva
kako i donesuvawe na re{enie za vremena merka za zapirawe od
izvr{uvawe na poedine~nite akti i dejstvija, doneseni odnosno prezemeni
vrz osnova na osporenata zakonska odredba, bidej}i so nejzinoto
izvr{uvawe bi mo`ele da nastanat te{ko otstranlivi posledici.
So inicijativata podnesena od Euro Turing - Skopje, se osporuva
~lenot 33 stav 1 od Zakonot, so navodi deka toj bil sprotiven na
~lenot 55 stav 2 od Ustavot, bidej}i turisti~kite agencii so osporenoto
zakonsko re{enie ne mo`ele da prodavaat vozni bileti, a so
toa se ovozmo`uvala monopolska pozicija na avtobuskite stanici.
So inicijativa podnesena od TD Rasim turizam od s. Vele{ta i
drugi 28 podnositeli, se osporuvaat ~lenovite 33 stav 1, 89 stavovi 10
i 11 i 90 stav 5 od Zakonot. Spored navodite, so osporenoto zakonsko
re{enie od ~lenot 33 stav 1 od Zakonot, se ovozmo`uvala monopolska
pozicija na prevoznicite koi istovremeno bile i sopstvenici na avtobuski
stanici na {teta na turisti~kite agencii i ne se obezbeduvala
ednakva pravna polo`ba na ekonomskite subjekti na pazarot, {to bilo
sprotivno na ~lenot 55 od Ustavot. Isto taka, spored iznesenite navodi,
osporenite ~lenovi 89 stavovi 10 i 11 i 90 stav 5 od Zakonot,
bile sprotivni na ~lenot 30 od Ustavot so koj se garantira sopstvenosta
i zabranata za odzemawe ili ograni~uvawe na sopstvenosta i
pravata koi proizleguvaat od nea, so isklu~ok koga se raboti za javen
interes utvrden so zakon.
So inicijativa podnesena od Slobodan Nova~ki od Skopje, se
osporuva ~lenot 33 stav 1 vo delot: "kako {to se avtobuskite stanici"
od Zakonot, so navodi kako i prvata inicijativa.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka so osporeniot ~len 33 stav 1
od Zakonot, e opredelena obvrska za prevoznikot da prodava vozni bileti
na organizirani mesta za prodavawe kako {to se avtobuski stanici.
Vo stavot 2 od ovoj ~len e opredelen isklu~ok od stavot 1, odnosno
640

opredelena e mo`nost prevoznikot da prodava vozni bileti i vo avtobusot
vo slu~ai koga nema organizirani mesta za proda`ba i obvrska
za prevoznikot za izdavawe na fiskalna smetka za prodadenite bileti.
Vo stavot 3 od istiot ~len od Zakonot, e opredeleno deka prevoznikot
i avtobuskata stanica mo`at da prodavaat vozni bileti samo za odobreni
linii za koi e izdadena dozvola vo soglasnost so odobreniot
vozen red i cenata.
Sudot, utvrdi i deka so osporeniot ~len 89 stav 10 od Zakonot, e
opredelena mo`nost dr`avniot inspektor za paten soobra}aj da donesuva
re{enie so koe go odzema voziloto, dokolku po vtor pat ja odzel
soobra}ajnata dozvola od stavot 1 alineja 1 na ovoj ~len od Zakonot, a
osporeniot stav 11 od istiot ~len od Zakonot, opredeluva deka postapkata
za odzemawe na vozilo ja propi{uva ministerot za transport i
vrski.
Sudot, isto taka utvrdi deka vo osporeniot ~len 90 stav 5 od Zakonot
e opredeleno deka: "Dokolku soobra}ajnata dozvola od stavot 1
alineja 1 na ovoj ~len e odzemena po vtor pat, inspektorite za paten
soobra}aj }e donesat re{enie za odzemawe na voziloto".
5. Soglasno ~len 8 stav 1 alineite 3 i 7, od Ustavot, vladeeweto
na pravoto i slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto se edni od
temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
So ~lenot 9 stav 2 od Ustavot, e opredeleno deka gra|anite pred
Ustavot i zakonite se ednakvi.
Soglasno ~lenot 32 stavovi 1 i 2 od Ustavot, sekoj ima pravo na
rabota, sloboden izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
bezbednost za vreme na privremena nevrabotenost i sekomu,
pod ednakvi uslovi, mu e dostapno sekoe rabotno mesto.
Spored ~lenot 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon i sekoj e dol`en da gi po~ituva ustavot i zakonite.
So ~lenot 55 od Ustavot se garanitira slobodata na pazarot i
pretpriemni{tvoto, ustavnata opredelba deka Republikata obezbeduva
ednakva pravna polo`ba na site subjekti na pazarot koja prezema
merki protiv monopolskata polo`ba i monopolskoto odnesuvawe na
pazarot, kako i ustavnata opredelba deka slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto
mo`at da se ograni~at so zakon edinstveno zaradi
odbranata na Republikata, za~uvuvaweto na prirodata, `ivotnata
sredina ili zdravjeto na lu|eto.
So Zakonot za prevoz vo patniot soobra}aj propi{ani se uslovite
i na~inot vrz osnova na koi mo`e da se vr{i prevoz na patnici i
stoka vo vnatre{niot i me|unarodniot paten soobra}aj.
Vo Glava IV. To~ka 1 od Zakonot, se opredeleni i uslovite i
na~inot pod koi prevoznikot mo`e da vr{i me|uop{tinski liniski
prevoz na patnici.
641

Soglasno ~lenot 25 stav 1 od Zakonot, e opredeleno deka prevoznikot
so vr{ewe na me|uop{tinski liniski prevoz na patnici mo`e
da otpo~ne po dobivawe na dozvola za opredelena linija izdadena od
Ministerstvoto za transport i vrski.
Osporeniot ~len 33 stav 1 od Zakonot, opredeluva obvrska za
prevoznikot da prodava vozni bileti na organizirani mesta za prodavawe
kako {to se avtobuski stanici, a po isklu~ok i vo avtobusot vo
slu~ai koga nema organizirani mesta za proda`ba za {to e dol`en da
izdade fiskalna smetka za prodadenite bileti.
Spored ~lenot 56 stav 2 od Zakonot, na avtobuskite stanici,
mo`e da se vr{i rezervacija i proda`ba na bileti samo za linii za
koi e izdadena dozvola i registriran vozen red. Avtobuskata stanica
soglasno ~lenot 60 stav 1 od Zakonot, e dol`na da vodi dnevnik za
doa|aweto i poa|aweto na avtobusite.
Imaj}i gi predvid navodite sodr`ani vo inicijativite, deka so
osporenata odredba od Zakonot se povreduval ~lenot 55 od Ustavot,
bidej}i so nea se ovozmo`uvala monopolska pozicija na avtobuskite
stanici na {teta na turisti~kite agencii i ne se obezbeduvala ednakva
pravna polo`ba na ekonomskite subjekti na pazarot, po ocena na
Sudot, pogre{no so inicijativata ovie subjekti se pozicioniraat vo
ista kategorija na subjekti, a so toa i pogre{no se prigovara deka tie
so osporenata odredba se staveni vo neednakva pravna polo`ba. Ova od
pri~ini {to, spored Sudot taa kategorizacija e neosnovana, bidej}i
Sudot, utvrdi deka ovie subjekti pripa|aat na razli~ni kategorii na
vr{iteli na dejnost, uredena so razli~ni zakoni, poradi {to ne mo`e
da se podvede pod somnenie soglasnosta na osporenoto zakonsko re-
{enie so ~lenot od Ustavot. Imeno, poa|aj}i od pra{awata koi se uredeni
so Zakonot za prevoz vo patniot soobra}aj, proizleguva deka ovoj
zakon ne ureduva pra{awa od oblasta na turisti~kata dejnost koja ja
vr{at turisti~kite agencii, regulirani so Zakonot za turisti~kata
dejnost ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 62/2004, 89/
2008 i 12/2009). Vo ~lenot 12 stav 6 od toj zakon, utvrdeni se vidovite
na uslugi koi gi vr{at turisti~kite agencii, pome|u drugoto i posreduvawe
i davawe na uslugi na patuvawe i prestoj i drugi uslugi vrzani
so niv, organizirawe proda`ba na bileti i sproveduvawe na izletni~ki
programi, prifa}awe i prevoz na patnici i proda`ba na bileti
za site vidovi prevozni sredstva i drugo. No, vo ~lenot 15 stav 1 to~ka
7 od istiot zakon, utvrdena e obvrska na agenciite da sklu~uva dogovori
samo so soobra}ajni pretprijatija ~ii prevozni sredstva gi ispolnuvaat
uslovite opredeleni so propis od oblasta na javniot paten soobra}aj.
Zakonot za prevoz vo patniot soobra}aj vo posebna Glava IV
to~ka 2, regulira pra{awa koi se odnesuvaat na slobodniot prevoz na
patnici, za odnapred organizirana grupa na patnici, bez popatno ka~uvawe
i sleguvawe na patnici, za koi relacijata, cenata na prevozot i
drugite uslovi se utvrduvaat so dogovor me|u prevoznikot i nara~a-
642

telot na prevozot kako pravno lice, pritoa slobodniot prevoz na patnici
ne smee da ima elementi na liniski i poseben liniski prevoz
kako {to se relacija, vreme na poa|awe i pristignuvawe i mesta za
vleguvawe i izleguvawe na patnici (~len 46 stavovi 3 i 4 od Zakonot).
Ottuka, imaj}i gi predvid citiranite zakonski odredbi, proizleguva
deka osporenata odredba od Zakonot, regulira pra{awa vo
vrska so me|uop{tinskiot liniski prevoz na patnici, a ne regulira
pra{awa vo vrska so slobodniot prevoz na patnici, koj vo Zakonot e
ureden na poinakov na~in, kako i pra{awa vo vrska so turisti~kite
patuvawa i aran`mani, uredeni so Zakonot za turisti~kata dejnost.
Imeno, slobodniot prevoz na patnici se ureduva so dogovor koj se
sklu~uva pome|u prevoznikot i nara~atelot na prevozot kako pravno
lice, koe mo`e da bide turisti~ka agencija koja organizira vakov tip
na prevoz pri vr{eweto na turisti~kata dejnost i istiot ne smee da
ima elementi na liniski i poseben liniski prevoz.
Poradi iznesenoto, spored Sudot, neosnovani se navodite vo
dve inicijativi, deka pri normiraweto na osporenata zakonska odredba
zakonodavecot ne gi zel vo predvid odredbite od ~lenot 12 od Zakonot
za turisti~kata dejnost spored koi turisti~kata agencija vr{i
uslugi i na proda`ba na vozni bileti, a so osporenata odredba od Zakonot,
toa pravo i e odzemeno {to doveduvalo do monopolsko odnesuvawe
na avtobuskite stanici na {teta na turisti~kite agencii, od
pri~ini {to, Sudot, utvrdi deka vo konkretniot slu~aj stanuva zbor za
vozni bileti, isklu~ivo koi se odnesuvaat samo za me|uop{tinskiot
liniski prevoz, a ne i za vozni bileti vo vrska so turisti~ki patuvawa
i prevoz. Imeno, dadenata mo`nost turisti~kite agencii pome|u
drugoto da organiziraat i proda`ba na bileti, e vo funkcija na pra-
{awata koi Zakonot za turisti~ka dejnost gi regulira, konkretno za
sproveduvawe na izletni~ki programi i sli~no, vo vrska so turisti-
~ki patuvawa i aran`mani, za {to agenciite se obvrzani da sklu~uvaat
dogovori samo so soobra}ajni pretprijatija ~ii prevozni sredstva
gi ispolnuvaat uslovite opredeleni so propis od oblasta na javniot
paten soobra}aj, {to zna~i toa ne se odnesuva za pra{awa vo vrska so
me|uop{tinskiot liniski prevoz, uredeni so Zakonot za prevoz vo patniot
soobra}aj.
Spored Sudot, legitimno pravo na zakonodavecot e da gi utvrdi
uslovite i na~inot na vr{ewe me|uop{tinski liniski prevoz na patnici
vo vnatre{niot paten soobra}aj, vo koja smisla i da go uslovi
vr{eweto na ovoj prevoz so opredeluvawe na organizirani mesta za kupuvawe
na vozni bileti pod uslovi utvrdeni so zakon. Toa, istovremeno,
zna~i i ovlastuvawe na zakonodavecot da ceni i po potreba da gi
menuva, dopolnuva ili ukinuva uslovite za vr{ewe na ovoj prevoz,
vklu~itelno i uslovite za proda`ba na vozni bileti so cel doprecizirawe
na odredbite i usoglasuvawe na ovaa regulativa so pravnata
regulativa na Evropskata unija so koja se regulira prevozot na pat-
643

nici i stoka vo patniot soobra}aj. Pritoa, zakonodavecot e obvrzan da
obezbedi uslovite koi gi propi{uva da se odnesuvaat podednakvo na
site zainteresirani za vr{ewe na ovaa dejnost. Vo ovaa smisla, zakonodavecot
se opredelil, so izmenite na Zakonot ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 114/2009), da go stesni krugot na mestata
koi }e pretstavuvaat organizirani mesta za prodavawe na vozni bileti
za me|uop{tinskiot liniski prevoz, na na~in {to od ovie mesta, se
isklu~eni agenciite i pretstavni{tvata, kako {to bilo regulirano
pred navedenite zakonski izmeni, da pretstavuvaat proda`ni mesta za
vozni bileti od ovoj vid na prevoz. So ovaa izmena, intencijata na zakonodavecot
bila {to e mo`no pove}e da se za{titat patnicite od
mo`nite gre{ki pri izdavaweto na vozni bileti, kako na primer duplirawe
na bileti, drugi malverzacii, kako i poradi faktot {to voznite
bileti moraat da bidat unificirani zaradi izbegnuvawe na slu-
~ai za edna linija da se izdavaat razli~ni bileti. Celta na ova zakonsko
re{enie, pome|u drugoto bila i evidencija na subjektite koi legalno
vr{at prevoz, a i eliminirawe na nelegalnite prevoznici i namaluvawe
na nelojalnata konkurencija koja negativno se odrazuva na
finansiskoto rabotewe na legalnite prevoznici. Na ovoj na~in, spored
Sudot, e obezbedeno na~eloto na zakonitost, obezbeduvawe na ednakvi
ulovi na pravnite i fizi~kite lica koi se zanimavaat so ovaa dejnost
i transparentnost i efikasnost vo postapkata za raspredelba na
vozni redovi za liniski prevoz na patnici.
Od ustavnopraven aspekt, spored Sudot, osporenoto zakonsko
re{enie, se odnesuva podednakvo za site prevoznici koi vr{at dejnost
me|uop{tinskiot liniski prevoz i sekoj mo`e da ja vr{i taa dejnost
vo zavisnost od toa koi uslovi od Zakonot gi ispolnuva, poradi {to
Sudot utvrdi deka so osporenata odredba od Zakonot ne se povreduvaat
zagarantiranite ustavni prava na sopstvenost i na rabota, nema diskriminacija
na prevoznicite koi se nao|aat vo ista fakti~ka i pravna
situacija, nitu taa odredba sozdava pravna nesigurnost na gra-
|anite, ograni~uvawe na slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto i
monopolska polo`ba na subjektite na pazarot.
Trgnuvaj}i od iznesenoto, Sudot oceni deka vo konkretniot
slu~aj, ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnost na osporenata
zakonska odredba so odredbite od Ustavot.
Spored ~len 110 alineja 1 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite
so Ustavot.
Soglasno ~lenot 28 alineja 3 od Delovnikot na Ustavniot sud
na Republika Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata
ako postojat drugi procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
Vo vrska so osporenite ~lenovi 89 stavovite 10 i 11 i 90 stav 5
od Zakonot, Sudot utvrdi deka po podnesuvaweto na inicijativata,
bila izvr{ena izmena i dopolnuvawe na Zakonot, odnosno so Zakonot
644

za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za patniot soobra}aj ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 83/2010), odnosno so ~len 23
osporenite stavovi 10 i 11 od ~lenot 89 od Zakonot se bri{ani, a so
~lenot 24 osporeniot stav 5 na ~lenot 90 od Zakonot, isto taka e
izbri{an.
Bidej}i Sudot utvrdi deka osporenite zakonski odredbi ne se
pove}e vo pravniot poredok, za {to ve}e se proiznel i ovoj sud so Re{-
enie U. br. 273/2009 od 15 septemvri 2010 godina, soglasno navedenata
delovni~ka odredba se nastapeni uslovite za otfrlawe na inicijativata
od TD Rasim turizam od s. Vele{ta i drugi 28 podnositeli.
6. Vrz osnova na goreiznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite
1 i 2 od ova re{enie.
7. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
645

646

47. U. br. 128/2009 (13. 10. 2010)
Osporen akt
^len 67 i ~l. 117 st. 3 od Zakonot za prekr{ocite ("SV RM," br.
62/2006).
Sodr`ina na osporeniot akt:
^len 67
(1) Protiv odlukata za prekr{ok {to ja donel prekr{o~niot
organ mo`e da se podnese tu`ba za poveduvawe upraven spor. Tu`ba
mo`e da podnese liceto (fizi~ko ili pravno) na kogo mu bila izre~ena
sankcijata, negoviot zakonski zastapnik, odnosno branitelot,
o{teteniot i negoviot zastapnik i sopstvenikot na odzemenite predmeti
vo prekr{o~na postapka.
(2) Tu`bata od stavot (1) na ovoj ~len go odlaga izvr{uvaweto
na odlukata za pla}awe na globata, osven ako izre~enata globa so odlukata
i tro{ocite na postapkata vkupno ne nadminuvaat za fizi~ko
lice 100 evra vo denarska protivvrednost, za odgovorno lice vo pravno
lice, slu`beno lice ili za trgovec poedinec 500 evra vo denarska protivvrednost
i za pravno lice 1000 evra vo denarska protivvrednost.
(3) Na predlog na tu`itelot podnesen zaedno so tu`bata sudot
koj e nadle`en da odlu~uva za upraven spor so posebno re{enie }e go
zadr`i izvr{uvaweto na odlukata od stavot (2) na ovoj ~len do nejzinata
pravosilnost, ako podnositelot na tu`bata doka`e deka poradi
izvr{uvaweto }e nastane nenadomestliva {teta.
(4) Sudot nadle`en da odlu~uva za upraven spor postapkata na
sudska za{tita ja vodi spored Zakonot za upravnite sporovi.
^len 117
(1) Prekr{o~nata postapka zavr{uva so donesuvawe na presuda
ili re{enie.
(2) Presudata ili re{enieto za prekr{ok se odnesuva samo na
liceto za koe se bara poveduvawe na prekr{o~nata postapka i samo za
prekr{okot {to e predmet na baraweto.
(3) Sudot ne e vrzan za predlozite i ocenata vo odnos na pravnata
kvalifikacija na prekr{okot {to e predmet na baraweto.
(4) Presudata ili re{enieto za prekr{ok se zasnova vrz izvedenite
dokazi i faktite utvrdeni vo prekr{o~nata postapka.
647

648
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata so osporenite odredbi mu
bilo uskrateno pravoto na sudska za{tita i pravoto na `alba (tu`ba)
na podnositelot na baraweto za poveduvawe na prekr{o~nata postapka
protiv re{enieto doneseno vo prv stepen od strana na Komisijata za
odlu~uvawe po prekr{okot. Imeno, podnositelot na inicijativata
smeta deka vo Zakonot nemalo odredba po odnos na statusot na spomenatata
Komisija koja odlu~uvala po prekr{okot i poradi toa proizleguvalo
deka istata e vo sostav na upravniot organ, odnosno prekr-
{o~niot organ bil upravniot organ. Isto taka, podnositelot smeta
deka trebalo da mu bide dozvoleno i na podnositelot na baraweto za
poveduvawe na prekr{o~nata postapka, da mo`e da podnese tu`ba za
poveduvawe na upraven spor do Upravniot sud, so cel da bide obezbedena
dvostepenost vo postapuvaweto i odlu~uvaweto.
Bidej}i toa ne bilo obezbedeno so osporenite odredbi od Zakonot,
so inicijativata se predlaga Sudot da povede postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na osporeniot del od ~l. 67 st. 1 i ~l. 117 st. 3 od
Zakonot, kako nesoglasni so pove}e odredbi od Ustavot, i toa: ~l. 8 st.
1 al. 1 i 2, ~l. 9 st. 2 i Amandmanite XX i XXI.
Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, na sednicata odr`ana
na 9. 12. 2009 godina, donese Odluka U. br. 21/2009 so koja se ukinuva
~l. 67 st. 2 vo delot: "osven ako izre~enata globa so odlukata i tro-
{ocite na postapkata vkupno ne nadminuvaat za fizi~ko lice 100 evra
vo denarska protivvrednost, za odgovorno lice vo pravno lice, slu`beno
lice ili za trgovec poedinec 500 evra vo denarska protivvrednost
i za pravno lice 1000 evra vo denarska protivvrednost i st. 3
od Zakonot za prekr{ocite ("SV RM," br. 62/2006).
Sudot utvrdi deka so Zakonot za prekr{ocite ne e predvideno
pravo na `alba protiv odlukata na prekr{o~niot organ no e obezbedena
sudska za{tita so pravoto na poveduvawe na upraven spor. So ~l. 67
st. 1 od Zakonot e uredeno deka protiv odlukata za prekr{ok {to ja donel
prekr{o~niot organ mo`e da se podnese tu`ba za poveduvawe upraven
spor od liceto (fizi~ko ili pravno) na kogo mu bila izre~ena sankcijata,
negoviot zakonski zastapnik, odnosno branitelot, o{teteniot
i negoviot zastapnik i sopstvenikot na odzemenite predmeti vo
prekr{o~na postapka. Vo st. 2 od ovoj ~len od Zakonot, e uredeno deka
tu`bata go odlaga izvr{uvaweto na odlukata za pla}awe na globata,
osven ako izre~enata globa so odlukata i tro{ocite na postapkata ne
nadminuvaat opredeleni pari~ni vrednosti, a se odnesuvaat na licata
koi se navedeni vo odredbata i za ovoj del, kade tu`bata ne go odlaga
izvr{uvaweto, odredbata e osporena so inicijativata. Vo osporeniot

st. 3 od ovoj ~len od Zakonot, e uredeno deka na predlog na tu`itelot
podnesen zaedno so tu`bata sudot koj e nadle`en da odlu~uva za upraven
spor so posebno re{enie }e go zadr`i izvr{uvaweto na odlukata od
st. 2 na ovoj ~len do nejzinata pravosilnost, ako podnositelot na tu`bata
doka`e deka poradi izvr{uvaweto }e nastane nenadomestliva
{tata.
Od analizata na osporenite odredbi od Zakonot, proizleguva
deka zakonodavecot propi{al izvr{uvaweto na pla}aweto na globata
da bide po pravosilnoto okon~uvawe na upravnata postapka, kako pravilo
vo postapkata. Me|utoa, vo postapka so osporenite odredbi strankite
se li{eni od navedenata zakonska garancija za odlagawe na izvr-
{uvawe na odlukata na prvostepeniot upraven organ do pravosilnosta,
ne zaradi procesni pravila koi sistemski go uslovuvaat pravnoto dejstvo
na aktite, tuku zaradi element koj ne e vo vrska so toa, odnosno se
vr{i podelba na pravoto vo zavisnost od visinata na pari~niot iznos
na globata i toa e od zakonodavecot prifaten kriterium na koj namesto
formalen mu se pridava su{tinski karakter so cel razli~en praven
tretman na pravata i obvrskite na strankite vo postapkata, {to
spored Sudot nema ustaven osnov i ne e vo soglasnost so na~eloto na
vladeeweto na pravoto utvrdeno vo ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot i ednakvosta
na gra|anite pred Ustavot i zakonite, spored ~l. 9 od Ustavot,
ustavnata garancija za sudska za{tita protiv kone~na odluka za prekr{ok
utvrdena vo ~l. 13 i Amandmanot XX na Ustavot i ustavnata garancija
na sudska za{tita na zakonitosta na poedine~nite akti na
dr`avnata uprava, utvrdena vo ~l. 50 st. 2 od Ustavot.
Sporno pravno pra{awe
Dali mo`e ustavno da se problematizira zakonskoto re{enie
na ~l. 67 st. 1 od Zakonot za prekr{ocite so koe na Carinskata uprava
ne i e dadeno pravoto da podnese tu`ba za poveduvawe na upraven spor
protiv upraven akt donesen vo prv stepen od strana na Komisijata koja
odlu~uva po prekr{okot. (@albata kako pravno sredstvo tuka vo postapkata
ne e predvidena).
Prethodno pra{awe
Koj organ ja formira Komisijata koja odlu~uva po prekr{ocite
(carinski) i dali vo sostavot na ovaa Komisija ima ~lenovi koi se
carinski slu`benici.
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, vladeeweto na pravoto e
temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
649

Soglasno ~l. 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba.
Gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.
Spored ~l. 13 st. 1 i Amandmanot XX od Ustavot, liceto obvineto
za kaznivo delo }e se smeta za nevino se dodeka negovata vina ne
bide utvrdena so pravosilna sudska odluka.
Liceto nezakonito li{eno od sloboda, pritvoreno ili nezakonito
osudeno, ima pravo na nadomest na {teta ili drugi prava utvrdeni
so zakon.
Za prekr{oci opredeleni so zakon, sankcija mo`e da izre~e
organ na dr`avnata uprava ili organizacija i drug organ {to vr{i
javni ovlastuvawa.
Protiv kone~na odluka za prekr{ok se garantira sudska za{tita
pod uslovi i postapka uredeni so zakon.
Spored Amandmanot XXI so koj e zamenet ~l. 15 od Ustavot se
garantira pravoto na `alba protiv odluki doneseni vo postapka vo
prv stepen pred sud. Pravoto na `alba ili drug vid na pravna za{tita
protiv poedine~ni pravni akti doneseni vo postapka vo prv stepen
pred organ na dr`avnata uprava ili organizacija i drug organ {to
vr{i javni ovlastuvawa se ureduva so zakon.
Spored ~l. 50 st. 2 od Ustavot, se garantira sudska za{tita na
zakonitosta na poedine~nite akti na dr`avnata uprava i na drugite
institucii {to vr{at javni ovlastuvawa.
Soglasno ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Zakonot za prekr{ocite vo ~l. 1 opredelil deka so ovoj zakon
se opredeluvaat op{tite uslovi za propi{uvawe na prekr{ocite i
prekr{o~nite sankcii, op{tite uslovi za utvrduvawe na prekr{o~nata
odgovornost, za izrekuvaweto i izvr{uvawe na prekr{o~nite sankcii
i se propi{uva prekr{o~nata postapka {to ja vodat sudovite,
odnosno vrz osnova na ovoj i drug zakon organite na dr`avnata uprava
ili organizaciite i drugite organi {to vr{at javni ovlastuvawa nadle`ni
za izrekuvawe na prekr{o~ni sankcii (vo natamo{niot tekst:
prekr{o~ni organi).
So odredbite od Zakonot, me|u drugoto e uredeno deka: prekr{okot
e protivpravno delo koe so zakon e opredeleno kako prekr-
{ok, ~ii obele`ja se opredeleni so zakon i za koe e propi{ana prekr-
{o~na sankcija (~l. 5),
Vo tretiot del od Zakonot so odredbite od ~l. 53-156 e uredena
"prekr{o~nata postapka."
Spored Zakonot, prekr{o~na postapka mo`e da vodi i prekr{o~na
sankcija mo`e da izre~e samo nadle`en sud, a za oddelni pre-
650

kr{oci opredeleni so zakon i organ na dr`avnata uprava ili organizacija
i drug organ {to vr{i javni ovlastuvawa na nadzor nad sproveduvawe
na zakonite so koi se proi{ani prekr{ocite (~l. 53 st. 1 i 2), za
prekr{ok i za izrekuvawe na prekr{o~na sankcija odlu~uvaat sudot,
odnosno prekr{o~niot organ so odluka, protiv koja se dozvoleni pravni
sredstva utvrdeni so ovoj zakon (~l. 57), postapkata pred prekr-
{o~niot organ ja vodi Komisija za odlu~uvawe po prekr{ok utvrdena
so zakon ili drug propis a vo delot na odredbite koi se odnesuvaat za
prekr{o~nata postapka pred prekr{o~en organ, so ~l. 66 e opredeleno
deka prekr{o~niot organ pri vodewe na prekr{o~nata postapka soodvetno
gi primenuva odredbite na Zakonot za op{tata upravna postapka,
osven ako so ovoj zakon i so zakonot so koj e propi{an prekr-
{okot poinaku ne e opredeleno.
So Zakonot za prekr{ocite ne e predvideno pravo na `alba
protiv odlukata na prekr{o~niot organ no e obezbedena sudska za{tita
so pravoto na poveduvawe na upraven spor i so ~l. 67 st. 1 e uredeno
deka protiv odlukata za prekr{ok {to ja donel prekr{o~niot organ
mo`e da se podnese tu`ba za poveduvawe upraven spor od liceto (fizi~ko
ili pravno) na kogo mu bila izre~ena sankcijata, negoviot zakonski
zastapnik, odnosno branitelot, o{teteniot i negoviot zastapnik i
sopstvenikot na odzemenite predmeti vo prekr{o~na postapka.
So ~l. 117 st. 2 od ovoj zakon e navedeno deka presudata ili re-
{enieto za prekr{ok se odnesuva samo na liceto za koe se bara poveduvawe
na prekr{o~na postapka i samo za prekr{okot {to e predmet
na baraweto. Sudot ne e vrzan za predlozite i ocenata vo odnos na
pravnata kvalifikacija na prekr{okot.
So Zakonot za upravnite sporovi ("SV RM," br. 62/2006) e uredeno
deka zaradi obezbeduvawe na sudska za{tita na pravata i pravnite
interesi na fizi~kite i pravnite lica i zaradi obezbeduvawe na
zakonitosta Upravniot sud odlu~uva za zakonitosta na aktite na organite
na dr`avnata uprava, Vladata, drugi dr`avni organi, op{tinite
i Gradot Skopje, organizacii utvrdeni so zakon i na pravni lica vo
vr{ewe na javni ovlastuvawa koga re{avaat za pravata i obvrskite vo
poedine~ni raboti, kako i za aktite doneseni vo prekr{o~nata postapka.
Vo ~l. 3 st. 1 od ovoj zakon e uredeno deka pravo da povede upraven
spor ima fizi~ko ili pravno lice, ako smeta deka so upravniot
akt mu e povredeno nekoe pravo ili neposreden interes zasnovan na
zakon.
Spored ~l. 7 od ovoj zakon, upraven akt vo smisla na ovoj zakon e
akt so koj organot od ~l. 6 re{ava za izvesno pravo i obvrska na fizi~ko
ili pravno lice, odnosno drugo lice koe mo`e da bide stranka vo
opredelena upravna rabota, kako i aktite doneseni vo prekr{o~na postapka.
651

Spored ~l. 8 od ovoj zakon, upraven spor mo`e da se vodi protiv:
upraven akt donesen vo vtor stepen (kone~en upraven akt); protiv
prvostepen upraven akt protiv koj nema mesto za `alba vo upravna postapka;
nadle`en organ koj po baraweto, odnosno `albata na strankata
ne donel soodveten upraven akt pod uslovi predvideni so ovoj zakon,
kako i za povreda na odredbite od upravnite dogovori soglasno odredbite
od ovoj zakon.
Vo ~l. 12 od ovoj zakon e navedeno deka tu`enata strana vo upravniot
spor e organot ~ij akt se osporuva.
Od analizata na navedenite odredbi proizleguva deka predmet
na spor vo upravnite sporovi se odlukite na upravnite organi, odnosno
aktite na dr`avnata uprava kako i aktite doneseni vo prekr{o~na
postapka i deka protiv takvite odluki pravo na upraven spor ima fizi~ko
ili pravno lice, ako so upravniot akt mu e povredeno pravo ili
neposreden interes.
Spored ~l. 23 st. 2 od Zakonot za Vladata na Republika Makedonija
("SV RM," br. 59/2000, 12/2003, 55/2005, 37/2006, 117/2007, 19/2008,
82/2008 i 10/2010), Vladata obrazuva komisii za re{avawe vo upravna
postapka vo vtor stepen za oddelni upravni oblasti.
Osnovna cel na sudskata za{tita na pravnite akti e da se ovozmo`i
za{tita od samovolna i arbitrerna uprava, koja za{tita se obezbeduva
so pokrenuvawe na upraven spor pred nadle`en organ (Upraven
sud). So voveduvaweto na upravniot spor kako pravna institucija se
{titi zakonitosta na upravnite akti doneseni od organite na dr`avnata
uprava, lokalnata samouprava, odnosno organizacii, kako i aktite
vo prekr{o~nata postapka.
So Zakonot za op{tata upravna postapka ("SV RM," br. 38/2005
i 110/2008) koj ima supsidijarna primena, se propi{ani pravilata na
op{tata upravna postapka, a so posebnite zakoni so koi se regulirani
odnosi od razni oblasti, e predvideno dali mo`e da se izjavi `alba
protiv prvostepeniot upraven akt od soodvetnata oblast donesen od
organ na dr`avnata uprava, organ na lokalnata samouprava ili organizacija,
po koja odlu~uva nadle`na komisija na Vladata na Republika
Makedonija kako vtorostepen organ ili drug organ opredelen so zakon.
Ottuka, vo zavisnost od toa dali e predvideno ili ne pravoto na `alba,
upravnata postapka mo`e da bide okon~ana pred prvostepeniot
ili pred vtorostepeniot organ.
Pravoto na upraven spor koj mo`e da se povede protiv kone~niot
upraven akt, e pravo koe ima ustaven osnov vo ~l. 50 st. 2 od Ustavot.
Soglasno Zakonot za Carinskata uprava ("SV RM," 46/2004, 81/
2005, 107/2007,103/2008, 64/2009 i 105/2009), Carinskata uprava e organ
na dr`avnata uprava vo sostav na Ministerstvoto za finansii so svojstvo
na pravno lice (~l. 3 st. 1); carinski prekr{oci se prekr{ocite
utvrdeni vo ovoj zakon, Carinskiot zakon, Zakonot za carinski merki
652

za za{tita na prava od intelektualna sopstvenost ili drugi zakoni so
koi se odredeni prekr{oci se dadeni vo nadle`nost na Carinskata
uprava (~l. 2 t. 11); za vodeweto na prekr{o~nata postapka, izrekuvaweto
na prekr{o~na sankcija i posebna prekr{o~na merka za storen
carinski prekr{ok, soglasno so zakon kako i poveduvawe na postapka
po krivi~ni dela utvrdeni so zakon e nadle`na Carinskata uprava (~l.
10 t. 5); za vodeweto na prekr{o~na postapka i izrekuvawe na prekr{o~na
sankcija i posebna prekr{o~na merka za storen carinski
prekr{ok isklu~iva nadle`nost ima carinskiot prekr{o~en organ-
Carinskata uprava, a postapkata ja vodi Komisija za odlu~uvawe po
prekr{ok; pretsedatelot i ~lenovite na Komisijata se carinski slu-
`benici, Komisijata e posebna organizaciona edinica na Carinskata
uprava opredelena so aktot od ~l. 11, 51 st. 2, ~l. 67 st. 3 od Zakonot za
carinskata uprava (~l. 10-a); ministerot za finansii po predlog na direktorot
na Carinskata uprava go donesuva aktot za organizacija na
rabota na Carinskata Uprava (~l. 11).
Od analizata na ustavnata odredba na ~l. 15 i Amandmanot XXI
so koj e zamenet ~l. 15 od Ustavot se garantira pravoto na `alba protiv
odluki doneseni vo postapka vo prv stepen pred sud. Pravoto na
`alba ili drug vid na pravna za{tita protiv poedine~ni pravni akti
doneseni vo postapka vo prv stepen pred organ na dr`avnata uprava
ili organizacija i drug organ {to vr{i javni ovlastuvawa se ureduva
so zakon.
Toa vo su{tina zna~i deka pravo e na zakonodavecot so zakon da
go predvidi ili ne pravoto na `alba, odnosno tu`ba za poveduvawe na
upraven spor, ili drug vid na pravna za{tita za poedine~ni pravni
akti doneseni od strana na organ na uprava. Imeno, vo konkretniot
slu~aj sudskata za{tita e obezbedena i se odnesuva na fizi~ko i pravno
lice (a ne na organ na upravata koj so upraven akt odlu~uva za pravo
ili interes tokmu na fizi~koto ili pravnoto lice), koga so upravniot
akt mu e povredeno nekoe pravo ili neposreden interes. Dokolku
organot na upravata bi imal mo`nost t.e. pravo da podnese tu`ba za
poveduvawe na upraven spor za da se ostvari sudska za{tita, toa bi
zna~elo deka organot }e se osporuva so samiot sebe, odnosno go osporuva
sopstveniot upraven akt, so koj istiot odlu~uva za prava i interesi
na fizi~ki ili pravni lica, a ne i za prava i interesi na organot na
upravata, {to ne e i ne bila intencija na institutot sudska za{tita.
Ottuka, imaj}i go predvid navedenoto smetame deka navodite vo
inicijativata za toa deka ~l. 67 i ~l. 117 st. 3 od Zakonot za prekr-
{ocite ne bile vo soglasnost so pove}e odredbi od Ustavot, i toa: ~l. 8
st. 1 al. 1 i 2, ~l. 9 st. 2 i Amandmanite XX i XXI, se neosnovani.
Voedno, po izvr{enata analiza na osporenite odredbi od Zakonot
za carinskata uprava, utvrdivme deka zakonodavecot propi{al
deka Komisijata za odlu~uvawe po carinski prekr{ok e vo sostav na
Carinskata uprava, pretsedatelot i ~lenovite na Komisijata se cari-
653

nski slu`benici. So ogled na toa, dilemite okolu prethodnoto pra{awe
(za toa dali vo sostav na Komisijata koja odlu~uva po prekr{okot
ima ~lenovi koi se carinski slu`benici ili slu`benici vraboteni
vo Ministerstvoto za finansi) se neosnovani. Imeno, ova e fakti~ko
pra{awe koe ne spa|a vo nadle`nost na Ustavniot sud, poradi {to od
toj aspekt Ustavniot sud ne treba da se proiznesuva.
Otuka, smetame deka navodite vo inicijativata nemaat ustaven
osnov, i osporenite odredbi ne se vo sprotivnost so na~eloto na vladeewe
na pravoto utvrdeno vo ~l. 8 st. 1 al. 3 i ~l. 50 od Ustavot so koj se
garantira sudska za{tita na zakonitosta na poedine~nite akti na dr`avnata
uprava i na drugite institucii {to vr{at javni ovlastuvawa.
Od ovie pri~ini za osporeniot del od ~l. 67 i ~l. 117 st. 3 od
Zakonot za prekr{ocite smetame deka ne mo`e da se postavi pra{aweto
na ustavnosta i poradi toa se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 67 i 117 st. 3 od Zakonot za prekr{ocite ("SV RM," br. 62/2006).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 28 alineja 3 i 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 70/1992), na sednicata odr`ana
na 13 oktomvri 2010 godina, donese
654
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 67 stav 1, stav 2 vo delot "Tu`bata od stavot 1 na ovoj ~len go
odlaga izvr{uvaweto na odlukata za pla}awe na globata," stav 4 i ~len
117 stav 3 od Zakonot za prekr{ocite ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 62/2006).
2. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~len 67 stav 2 vo delot: "osven ako izre~enata
globa so odlukata i tro{ocite na postapkata vkupno ne nadminuvaat za
fizi~ko lice 100 evra vo denarska protivvrednost; za odgovorno lice
vo pravno lice, slu`beno lice ili za trgovec poedinec 500 evra vo denarska
protivvrednost i za pravno lice 1000 evra vo denarska protivvrednost."
i stav 3, od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 na ova re{enie.
3. Carinskata uprava na Republika Makedonija na Ustavniot
sud na Republika Makedonija, mu podnese inicijativa za poveduvawe na
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~lenovite od Zakonot, ozna~en
vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata so osporenite odredbi mu
bilo uskrateno pravoto na sudska za{tita i pravoto na `alba (tu`ba)

na podnositelot na baraweto za poveduvawe na prekr{o~nata postapka
protiv re{enieto doneseno vo prv stepen od strana na Komisijata za
odlu~uvawe po prekr{okot. Imeno, podnositelot na inicijativata
smeta deka vo Zakonot nemalo odredba po odnos na statusot na spomenatata
Komisija koja odlu~uvala po prekr{okot i poradi toa proizleguvalo
deka istata e vo sostav na upravniot organ, odnosno prekr{o-
~niot organ bil upravniot organ. Isto taka, podnositelot smeta deka
trebalo da mu bide dozvoleno i na podnositelot na baraweto za poveduvawe
na prekr{o~nata postapka, da mo`e da podnese tu`ba za poveduvawe
na upraven spor do Upravniot sud, so cel da bide obezbedena
dvostepenost vo postapuvaweto i odlu~uvaweto. Bidej}i toa ne bilo
obezbedeno so osporenite odredbi od Zakonot, so inicijativata se
predlaga Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na osporeniot
del od ~lenot 67 stav 1 i ~len 117 stav 3 od Zakonot, kako nesoglasni
so pove}e odredbi od Ustavot, i toa: ~lenot 8 stav 1 alinei 1 i 2,
~lenot 9 stav 2 i Amandmanite XX i XXI.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 67
stav 1 od Zakonot, protiv odlukata za prekr{ok {to ja donel prekr-
{o~niot organ mo`e da se podnese tu`ba za poveduvawe upraven spor.
Tu`ba mo`e da podnese liceto (fizi~ko ili pravno) na kogo mu bila
izre~ena sankcijata, negoviot zakonski zastapnik, odnosno branitelot,
o{teteniot i negoviot zastapnik i sopstvenikot na odzemenite
predmeti vo prekr{o~na postapka. Tu`bata od stavot 1 na ovoj ~len go
odlaga izvr{uvaweto na odlukata za pla}awe na globata, osven ako
izre~enata globa so odlukata i tro{ocite na postapkata vkupno ne nadminuvaat
za fizi~ko lice 100 evra vo denarska protivvrednost; za
odgovorno lice vo pravno lice; slu`beno lice ili za trgovec poedinec
500 evra vo denarska protivvrednost i za pravno lice 1000 evra
vo denarska protivvrednost. (stav 2) Na predlog na tu`itelot podnesen
zaedno so tu`bata sudot koj e nadle`en da odlu~uva za upraven spor
so posebno re{enie }e go zadr`i izvr{uvaweto na odlukata od stavot
2 na ovoj ~len do nejzinata pravosilnost, ako podnositelot na tu`bata
doka`e deka poradi izvr{uvaweto }e nastane nenadomestliva {teta.
(stav 3) Sudot nadle`en da odlu~uva za upraven spor postapkata na sudska
za{tita ja vodi spored Zakonot za upravnite sporovi. (stav 4)
Sudot, isto taka, utvrdi deka spored ~len 117 stav 1 od Zakonot,
prekr{o~nata postapka zavr{uva so donesuvawe na presuda ili re{enie.
Presudata ili re{enieto za prekr{ok se odnesuva samo na liceto
za koe se bara poveduvawe na prekr{o~nata postapka i samo za prekr{okot
{to e predmet na baraweto. (stav2) Sudot ne e vrzan za predlozite
i ocenata vo odnos na pravnata kvalifikacija na prekr{okot
{to e predmet na baraweto. (stav 3) Presudata ili re{enieto za prekr{ok
se zasnova vrz izvedenite dokazi i faktite utvrdeni vo prekr{o~nata
postapka. (stav 4)
655

5. Spored ~lenot 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, vladeeweto na
pravoto e temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Soglasno ~lenot 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata
na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i
verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba.
Gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.
Spored ~lenot 13 stav 1 i Amandmanot XX od Ustavot, liceto
obvineto za kaznivo delo }e se smeta za nevino se dodeka negovata vina
ne bide utvrdena so pravosilna sudska odluka.
Liceto nezakonito li{eno od sloboda, pritvoreno ili nezakonito
osudeno, ima pravo na nadomest na {teta ili drugi prava utvrdeni
so zakon.
Za prekr{oci opredeleni so zakon, sankcija mo`e da izre~e
organ na dr`avnata uprava ili organizacija i drug organ {to vr{i javni
ovlastuvawa.
Protiv kone~na odluka za prekr{ok se garantira sudska za{-
tita pod uslovi i postapka uredeni so zakon.
Spored Amandmanot XXI so koj e zamenet ~lenot 15 od Ustavot
se garantira pravoto na `alba protiv odluki doneseni vo postapka vo
prv stepen pred sud. Pravoto na `alba ili drug vid na pravna za{tita
protiv poedine~ni pravni akti doneseni vo postapka vo prv stepen
pred organ na dr`avnata uprava ili organizacija i drug organ {to
vr{i javni ovlastuvawa se ureduva so zakon.
Spored ~lenot 50 stav 2 od Ustavot, se garantira sudska za{tita
na zakonitosta na poedine~nite akti na dr`avnata uprava i na drugite
institucii {to vr{at javni ovlastuvawa.
Soglasno ~lenot 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Zakonot za prekr{ocite vo ~lenot 1 opredelil deka so ovoj zakon
se opredeluvaat op{tite uslovi za propi{uvawe na prekr{ocite
i prekr{o~nite sankcii, op{tite uslovi za utvrduvawe na prekr{o~nata
odgovornost, za izrekuvaweto i izvr{uvawe na prekr{o~nite sankcii
i se propi{uva prekr{o~nata postapka {to ja vodat sudovite,
odnosno vrz osnova na ovoj i drug zakon organite na dr`avnata uprava
ili organizaciite i drugite organi {to vr{at javni ovlastuvawa nadle`ni
za izrekuvawe na prekr{o~ni sankcii (vo natamo{niot tekst:
prekr{o~ni organi).
So odredbite od Zakonot, me|u drugoto e uredeno deka prekr-
{okot e protivpravno delo koe so zakon e opredeleno kako prekr{ok,
~ii obele`ja se opredeleni so zakon i za koe e propi{ana prekr{o~na
sankcija (~len 5);
656

Vo tretiot del od Zakonot so odredbite od ~lenovite 53-156 e
uredena "prekr{o~nata postapka."
Spored Zakonot, prekr{o~na postapka mo`e da vodi i prekr-
{o~na sankcija mo`e da izre~e samo nadle`en sud, a za oddelni prekr-
{oci opredeleni so zakon i organ na dr`avnata uprava ili organizacija
i drug organ {to vr{i javni ovlastuvawa na nadzor nad sproveduvawe
na zakonite so koi se propi{ani prekr{ocite (~len 53 stavovi
1 i 2); za prekr{ok i za izrekuvawe na prekr{o~na sankcija odlu-
~uvaat sudot, odnosno prekr{o~niot organ so odluka, protiv koja se
dozvoleni pravni sredstva utvrdeni so ovoj zakon (~len 57); postapkata
pred prekr{o~niot organ ja vodi Komisija za odlu~uvawe po prekr{ok
utvrdena so zakon ili drug propis a vo delot na odredbite koi se odnesuvaat
za prekr{o~nata postapka pred prekr{o~en organ, so ~len 66 e
opredeleno deka prekr{o~niot organ pri vodewe na prekr{o~nata postapka
soodvetno gi primenuva odredbite na Zakonot za op{tata upravna
postapka, osven ako so ovoj zakon i so zakonot so koj e propi{an
prekr{okot poinaku ne e opredeleno.
Soglasno Zakonot, ne e predvideno pravo na `alba protiv odlukata
na prekr{o~niot organ, no e obezbedena sudska za{tita so pravoto
na poveduvawe na upraven spor i so ~lenot 67 stav 1 e uredeno deka
protiv odlukata za prekr{ok {to ja donel prekr{o~niot organ mo`e
da se podnese tu`ba za poveduvawe upraven spor od liceto (fizi~ko
ili pravno) na kogo mu bila izre~ena sankcijata, negoviot zakonski
zastapnik, odnosno branitelot, o{teteniot i negoviot zastapnik i sopstvenikot
na odzemenite predmeti vo prekr{o~na postapka.
So ~lenot 117 stav 2 od ovoj zakon e navedeno deka presudata ili
re{enieto za prekr{ok se odnesuva samo na liceto za koe se bara poveduvawe
na prekr{o~na postapka i samo za prekr{okot {to e predmet
na baraweto. Sudot ne e vrzan za predlozite i ocenata vo odnos na pravnata
kvalifikacija na prekr{okot.
So Zakonot za upravnite sporovi ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 62/2006) e uredeno deka zaradi obezbeduvawe na
sudska za{tita na pravata i pravnite interesi na fizi~kite i
pravnite lica i zaradi obezbeduvawe na zakonitosta Upravniot sud
odlu~uva za zakonitosta na aktite na organite na dr`avnata uprava,
Vladata, drugi dr`avni organi, op{tinite i Gradot Skopje, organizacii
utvrdeni so zakon i na pravni lica vo vr{ewe na javni ovlastuvawa
koga re{avaat za pravata i obvrskite vo poedine~ni raboti, kako i
za aktite doneseni vo prekr{o~nata postapka.
Soglasno ~lenot 3 stav 1 od ovoj zakon, pravo da povede upraven
spor ima fizi~ko ili pravno lice, ako smeta deka so upravniot akt mu
e povredeno nekoe pravo ili neposreden interes zasnovan na zakon.
Spored ~lenot 7 od ovoj zakon, upraven akt vo smisla na ovoj zakon
e akt so koj organot od ~lenot 6 re{ava za izvesno pravo i obvrska
na fizi~ko ili pravno lice, odnosno drugo lice koe mo`e da bide
657

stranka vo opredelena upravna rabota, kako i aktite doneseni vo prekr{o~na
postapka.
Spored ~lenot 8 od ovoj zakon, upraven spor mo`e da se vodi
protiv: upraven akt donesen vo vtor stepen (kone~en upraven akt);
protiv prvostepen upraven akt protiv koj nema mesto za `alba vo
upravna postapka; nadle`en organ koj po baraweto, odnosno `albata
na strankata ne donel soodveten upraven akt pod uslovi predvideni so
ovoj zakon, kako i za povreda na odredbite od upravnite dogovori soglasno
odredbite od ovoj zakon.
Soglasno ~lenot 12 od ovoj zakon, tu`enata strana vo upravniot
spor e organot ~ij akt se osporuva.
Od analizata na navedenite odredbi Sudot utvrdi deka predmet
na spor vo upravnite sporovi se odlukite na upravnite organi, odnosno
aktite na dr`avnata uprava kako i aktite doneseni vo prekr{o~na
postapka i deka protiv takvite odluki pravo na upraven spor ima fizi~ko
ili pravno lice, ako so upravniot akt mu e povredeno pravo ili
neposreden interes.
Spored ~lenot 23 stav 2 od Zakonot za Vladata na Republika
Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 59/2000,
12/2003, 55/2005, 37/2006, 117/2007, 19/2008, 82/2008 i 10/2010), Vladata
obrazuva komisii za re{avawe vo upravna postapka vo vtor stepen za
oddelni upravni oblasti.
Osnovna cel na sudskata za{tita na pravnite akti e da se ovozmo`i
za{tita od samovolna i arbitrerna uprava, koja za{tita se obezbeduva
so pokrenuvawe na upraven spor pred nadle`en organ (Upraven
sud). So voveduvaweto na upravniot spor kako pravna institucija se
{titi zakonitosta na upravnite akti doneseni od organite na dr`avnata
uprava, lokalnata samouprava, odnosno organizacii, kako i aktite
vo prekr{o~nata postapka.
So Zakonot za op{tata upravna postapka ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 38/2005 i 110/2008) koj ima supsidijarna
primena, se propi{ani pravilata na op{tata upravna postapka, a so
posebnite zakoni so koi se regulirani odnosi od razni oblasti, e predvideno
deka mo`e da se izjavi `alba protiv prvostepeniot upraven akt
od soodvetnata oblast donesen od organ na dr`avnata uprava, organ na
lokalnata samouprava ili organizacija, po koja odlu~uva nadle`na komisija
na Vladata na Republika Makedonija kako vtorostepen organ
ili drug organ opredelen so zakon. Ottuka, vo zavisnost od toa dali e
predvideno ili ne pravoto na `alba, upravnata postapka mo`e da bide
okon~ana pred prvostepeniot ili pred vtorostepeniot organ.
Pravoto na upraven spor koj mo`e da se povede protiv kone-
~niot upraven akt, e pravo koe ima ustaven osnov vo ~lenot 50 stav 2 od
Ustavot.
Soglasno Zakonot za Carinskata uprava ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 46/2004, 81/2005, 107/2007, 103/2008, 64/2009
658

i 105/2009), Carinskata uprava e organ na dr`avnata uprava vo sostav
na Ministerstvoto za finansii so svojstvo na pravno lice (~len 3 stav
1); carinski prekr{oci se prekr{ocite utvrdeni vo ovoj zakon,
Carinskiot zakon, Zakonot za carinski merki za za{tita na prava od
intelektualna sopstvenost ili drugi zakoni so koi se odredeni
prekr{oci se dadeni vo nadle`nost na Carinskata uprava (~len 2
to~ka 11); za vodeweto na prekr{o~nata postapka, izrekuvaweto na
prekr{o~na sankcija i posebna prekr{o~na merka za storen carinski
prekr{ok, soglasno so zakon kako i poveduvawe na postapka po
krivi~ni dela utvrdeni so zakon e nadle`na Carinskata uprava (~len
10 to~ka 5); za vodeweto na prekr{o~na postapka i izrekuvawe na
prekr{o~na sankcija i posebna prekr{o~na merka za storen carinski
prekr{ok isklu~iva nadle`nost ima carinskiot prekr{o~en organ-
Carinskata uprava, a postapkata ja vodi Komisija za odlu~uvawe po
prekr{ok; pretsedatelot i ~lenovite na Komisijata se carinski
slu`benici, Komisijata e posebna organizaciona edinica na
Carinskata uprava opredelena so aktot od ~lenovite 11, 51 stav 2, ~len
67 stav 3 od Zakonot za carinskata uprava (~len 10-a); ministerot za
finansii po predlog na direktorot na Carinskata uprava go donesuva
aktot za organizacija na rabota na Carinskata Uprava (~len 11).
Spored Amandmanot XXI so koj e zamenet ~lenot 15 od Ustavot
se garantira pravoto na `alba protiv odluki doneseni vo postapka vo
prv stepen pred sud. Pravoto na `alba ili drug vid na pravna za{tita
protiv poedine~ni pravni akti doneseni vo postapka vo prv stepen
pred organ na dr`avnata uprava ili organizacija i drug organ {to
vr{i javni ovlastuvawa se ureduva so zakon.
Spored Sudot pravo e na zakonodavecot so zakon da go predvidi
ili ne pravoto na `alba, odnosno tu`ba za poveduvawe na upraven
spor, ili drug vid na pravna za{tita za poedine~ni pravni akti doneseni
od strana na organ na uprava. Vo konkretniot slu~aj sudskata
za{tita e obezbedena i se odnesuva na fizi~ko i pravno lice (a ne na
organ na upravata koj so upraven akt odlu~uva za pravo ili interes
tokmu na fizi~koto ili pravnoto lice), koga so upravniot akt mu e
povredeno nekoe pravo ili neposreden interes. Dokolku organot na
upravata bi imal mo`nost t.e. pravo da podnese tu`ba za poveduvawe
na upraven spor za da se ostvari sudska za{tita, toa bi zna~elo deka
organot }e se osporuva so samiot sebe, odnosno go osporuva
sopstveniot upraven akt, so koj istiot odlu~uva za prava i interesi na
fizi~ki ili pravni lica, a ne i za prava i interesi na organot na
upravata, {to ne e i ne bila intencija na institutot sudska za{tita.
Imaj}i go vo predvid navedenoto Sudot oceni deka navodite vo
inicijativata za toa deka ~len 67 i ~len 117 stav 3 od Zakonot za
prekr{ocite ne bile vo soglasnost so pove}e odredbi od Ustavot, i
toa: ~lenot 8 stav 1 alinei 1 i 2, ~lenot 9 stav 2 i Amandmanite XX i
XXI, se neosnovani.
659

Voedno, po izvr{enata analiza na osporenite odredbi od Zakonot
za carinskata uprava, Sudot utvrdi deka zakonodavecot propi{al
deka Komisijata za odlu~uvawe po carinski prekr{ok e vo sostav na
Carinskata uprava, pretsedatelot i ~lenovite na Komisijata se carinski
slu`benici. So ogled na toa, dilemite okolu prethodnoto pra-
{awe (za toa dali vo sostav na Komisijata koja odlu~uva po prekr-
{okot ima ~lenovi koi se carinski slu`benici ili slu`benici vraboteni
vo Ministerstvoto za finansi) se neosnovani. Imeno, ova e fakti~ko
pra{awe koe ne spa|a vo nadle`nost na Ustavniot sud, poradi
{to od toj aspekt Ustavniot sud ne treba da se proiznesuva.
Trgnuvaj}i od napred navedenoto, Sudot oceni deka navodite vo
inicijativata nemaat ustaven osnov, i osporenite odredbi ne se vo
sprotivnost so na~eloto na vladeeweto na pravoto utvrdeno vo ~lenot
8 stav 1 alineja 3 i ~lenot 50 od Ustavot so koj se garantira sudska za-
{tita na zakonitosta na poedine~nite akti na dr`avnata uprava i na
drugite institucii {to vr{at javni ovlastuvawa.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2
od ova re{enie.
7. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski , d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
660

48. U. br. 101/2010 (10. 11. 2010)
Osporen akt
^len 40 st. 4 vo delot "i akti na Ministerstvoto za odbrana" i
~l. 206 st. 2 od Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija
("SV RM," br. 36/2010).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite od inicijativata, osporenite ~lenovi bile
neustavni bidej}i istite bile nejasni i neprecizni. Imeno, ne bilo
utvrdeno {to }e pretstavuva predmet na regulirawe na aktite na Ministerot,
odnosno Ministerstvoto za odbrana. Isto taka se naveduva
deka Ministerstvoto za odbrana voop{to ne mo`elo so zakon da bide
ovlasteno da donesuva podzakonski akti, tuku takvo zakonsko ovlastuvawe
mo`elo da ima samo ministerot za odbrana.
Poradi toa so inicijativata se bara da se povede postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na osporenite ~lenovi, kako nesoglasni so
pove}e odredbi od Ustavot, i toa: ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 9, ~l. 34, ~l. 39 i
~l. 51.
Sodr`ina na osporenite ~lenovi od Zakonot
^len 40
(1) Voenite stare{ini i civilniot personal sklu~uvaat dogovor
za vrabotuvawe na neopredeleno vreme.
(2) Profesionalnite vojnici sklu~uvaat dogor za rabota na
opredeleno vremetraewe na dogovorot od tri godini.
(3) Vo zavisnost od poka`anite rezultati i potrebite na soodvetniot
rod, odnosno slu`ba, dogovorot za rabota so profesionalnite
vojnici mo`e da se prodol`i pove}e pati, no najmnogu do navr{uvawe
na 38 godini vozrast.
(4) So dogovorot za rabota se utvrduva denot na stapuvawe na
rabota, odnosno stapuvawe na dol`nost, vremetraewe i mesto na vr{ewe
na slu`bata, pravata, obvrskite, dol`nostite i odgovornostite vo
slu`bata (na~in na izvr{uvawe na rabotata, odnosno dol`nosta, rabotnoto
vreme i redot i disciplinata, premestuvawe na drugo rabotno
mesto, odnosno na druga dol`nost, dol`ina na godi{niot odmor, otsustva
od rabota, plata i nadomestoci na platata, prestanok na rabot-
661

niot odnos, odnosno prestanok na slu`bata vo Armijata, nadomestok na
{teta vo slu~aj na samovolno raskinuvawe na dogovorot) i drugi prava
utvrdeni so zakon i akti na ministerstvoto za odbrana. (osporen stav)
^len 206
(1) Za ostvaruvawe na pravata po osnov na invalidnost poradi
gubewe na rabotnata sposobnost, preostanata rabotna sposobnost, telesno
o{tetuvawe i nesposobnost za rabota na voeniot personal, odlu-
~uva nadle`nata komisija za ocena na rabotnata sposobnost spored
propisite za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
(2) Voenolekarskata komisija od ~lenot 203 na ovoj zakon, vrz
osnova na svoj naod, ocena i mislewe go upatuva voeniot personal do
komisijata od stavot 1 na ovoj ~len. (osporen stav)
662
Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud so Re{enie U. br. 153/1995 od 1. 06. 1995 godina
ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot
za vremeto i na~inot na upatuvawe na regrutite na otslu`uvawe
na voeniot rok, odlagaweto i prekinot na slu`eweto na voeniot
rok i otpu{taweto na vojnicite od postojaniot sostav na Armijata na
Republika Makedonija ("SV RM," br. 34/1992).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Poa|aj}i od taka utvrdenite
osnovi, so ~l. 64 od Zakonot (koj inaku e osnov za donesuvawe na osporeniot
pravilnik), se ovlastuva ministerot za odbrana so pravilnik da
go uredi vremeto i na~inot na upatuvawe na regrutite na otslu`uvawe
na voeniot rok, odlagaweto i prekinot na slu`eweto na voeniot rok i
otpu{taweto na vojnicite od armijata.
Od iznesenite ustavni odredbi, proizleguva deka organizacijata
i rabotata na organite na dr`avnata uprava, a vo tie ramki i nivnite
nadle`nosti, se utvrduvaat so zakon, imaj}i ja predvid nivnata
ustavna polo`ba, kako del od izvr{nata vlast. Vo soglasnost so taa
polo`ba, spored misleweto na Sudot, organite na dr`avnata uprava
mo`at da bidat ovlasteni da donesuvaat propisi so koi se razrabotuvaat
zakonski odredbi zaradi nivno izvr{uvawe, pri {to zakonot na ~ie
izvr{uvawe tie se odnesuvaat, mora da gi sodr`i osnovite za ureduvawe
na odnosite, kako i ramkite na ovlastuvaweto na organot na dr`avnata
uprava.
2. Ustavniot sud so Re{enie U.br. 166/1999 od 10. 11. 1999 godina,
ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na ~l.
8 vo delot "ili 30 godini `ivot" i ~l. 12 vo delot "odnosno 30 godini
`ivot" od Pravilnikot za vremeto i na~inot na upatuvawe na regrutite
na otslu`uvawe na voeniot rok, odlagaweto i prekinot na slu`eweto
na voeniot rok i otpu{taweto na vojnicite od postojniot sostav
na ARM ("SV RM " br. 34/1992, 16/1996, 6/1998 i 38/1998).

Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Sudot smeta deka ureduvaweto
na pra{aweto so pravilnikot e vo ramkite na Zakonot imaj}i
predvid deka subjektite regruti mo`at da bidat upateni na slu`ewe na
voeniot rok do opredelena vozrast i po istekot na toj rok tie ne mo-
`at da bidat upateni na otslu`uvawe na voenata obvrska.
3. Ustavniot sud so Re{enie U.br. 90/2001 od 27. 06. 2001 godina
ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 52 st. 4 od Zakonot
za dr`avnite slu`benici ("SV RM, " br. 59/2000).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Od analizata na ustavnite
odredbi spored koi ostvaruvaweto na pravoto na vrabotenite i nivnata
polo`ba se ureduvaat so zakon i kolektivni dogovori, kako i od
ustavnata postavenost na Vladata kako nositel na izvr{nata vlast,
Sudot smeta deka vo konkretniov slu~aj na Vladata ne i e preneseno
ovlastuvaweto da gi utvrduva pravata na vrabotenite i visinata na nadomestocite.
Imeno soglasno osporeniot ~len, Vladata vo ramkite na
izvr{uvawe na zakonite so ovoj propis poblisku samo ja utvrduva
postapkata i na~inot na rasporeduvawe na nadomestocite na dr`avnite
slu`benici.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto e utvrdeno kako temelna vrednost na ustavniot
poredok na Republika Makedonija.
Vo ~l. 9 st. 1 od Ustavot predvideno e deka gra|anite na Republika
Makedonija se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot,
rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto
i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba.
Spored st. 2 na ovoj ~len, gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.
Soglasno ~l. 32 st. 1 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota i
sloboden izbor na vrabotuvawe. Spored st. 5 od ovoj ~len, ostvaruvaweto
na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so
zakon i so kolektiven dogovor.
Soglasno ~l. 39 od Ustavot, na sekoj gra|anin mu se garantira
pravoto na zdravstvena za{tita. Spored st. 2 od ovoj ~len, gra|aninot
ima pravo i dol`nost da go ~uva i unapreduva sopstvenoto zdravje i
zdravjeto na drugite.
Soglasno ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Soglasno ~l. 122 st. 1 od Ustavot na Republika Makedonija, vooru`enite
sili na Republika Makedonija go {titat teritorijalniot
integritet i nezavisnosta na Republikata, a odbranata na Republikata
se ureduva so zakon.
663

So Zakonot za Slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija
("SV RM," br. 36/2010) se uredeni statusot, pravata, obvrskite, dol`nostite
i odgovornostite na personalot na slu`ba vo Armijata na Republika
Makedonija, kako i sistemot na plati i nadomestoci na plati
i drugi pra{awa vo vrska so slu`bata vo Armijata.
Vo ~l. 2 od ovoj Zakon se utvrduva {to se smeta za vr{ewe na
slu`ba vo Armijata. Vo ~l. 3 se utvrduva koj vr{i slu`ba vo Armijata,
odnosno se utvrduva deka slu`ba vo Armijata vr{i voen i civilen personal
(st. 1) i se utvrduva {to vo smisla na ovoj Zakon e voen a {to
civilen personal. Me|u drugite, utvrdeno e deka voen personal vo
smisla na ovoj Zakon e i profesionalniot vojnik (~l. 3, st. 1, t. 1 pod
a), al. 2).
Vo ~l. 40 od ovoj Zakon se utvrduva deka voenite stare{ini i
civilniot personal sklu~uvaat dogovor za vrabotuvawe na neopredeleno
vreme (st. 1), a profesionalnite vojnici sklu~uvaat dogovor za rabota
na opredeleno vreme, so vremetraewe na dogovorot do tri godini.
Vo st. 4 od ovoj ~len e utvrden predmetot i sodr`inata na dogovorot za
rabota koj se sklu~uva so profesionalnite vojnici, nabroeni se pove-
}e pra{awa koi treba da bidat predmet na dogovorot za rabota i e utvrdeno
deka se utvrduvaat i drugi prava utvrdeni so zakon i aktite na
Ministerstvoto za odbrana.
Soglasno ~l. 203 st. 1 od ovoj Zakon, posebnata zdravstvena sposobnost
za vr{ewe na slu`ba vo Armijata na voeniot personal ja utvrduva
voenolekarskata komisija formirana od ministerot za odbrana.
Spored st. 2 od ovoj ~len, komisijata od st. 1 na ovoj ~len dava naod,
ocena i mislewe za zdravstvenata sposobnost za slu`ba vo Armijata, i
toa za: priem na slu`ba; promena na rodot, slu`bata i voenoevidenciskata
specijalnost; promena na formaciskoto mesto; osloboduvawe
od izvr{uvawe odredeni dol`nosti vo slu`bata za period do {est meseca;
ostvaruvawe pravo na osloboduvawe od u~estvo so li~ni sredstva
pri koristewe na zdravstveni uslugi po otpu{tawe od Armijata, pod
uslovite utvrdeni vo ~l. 22 od ovoj zakon; stepenot na povredata i
o{tetenost na organizmot za ostvruvawe na pravo na ednokraten pari-
~en nadomestok pod uslovite utvrdeni vo ~l. 190 od ovoj zakon i zagubuvawe
na zdravstvenata i fizi~kata sposobnost za slu`ba vo Armijata.
Spored st. 3 od ovoj ~len, na~inot na rabota na voenolekarskata komisija
od st. 1 na ovoj ~len go utvrduva ministerot za odbrana.
Soglasno ~l. 206 st. 1, za ostvaruvawe na pravata po osnov na
invalidnost poradi gubewe na rabotnata sposobnost, preostanata rabotna
sposobnost, telesno o{tetuvawe i nesposobnost za rabota na voeniot
personal, odlu~uva nadle`nata komisija za ocena na rabotnata
sposobnost spored propisite za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
Spored st. 2 od ovoj ~len, voenolekarskata komisija od ~lenot
203 na ovoj zakon, vrz osnova na svoj naod, ocena i mislewe go upatuva
voeniot personal do komisijata od st. 1 na ovoj ~len.
664

So ogled na toa {to so Ustavot najop{to se utvrduva odbranata
kako sistem od pove}e formi i na~ini na nejzino ostvaruvawe i toa
kako pravo i dol`nost koe se ureduva so zakon, smetame deka e pravo na
zakonodavniot organ so zakon da gi regulira odnosite i da dade ovlastuvawe
za ureduvawe na formite i na~inot na operacionalizacija na
odbranata na Republikata, pa vo tie ramki da gi opredeli kako subjektite,
taka i nivnite posebni prava i dol`nosti vo ostvaruvaweto na
odbranata.
Ovoj sistem opfa}a i operacionalizacija na zakonskite prava
i obvrski uredeni so akti na Ministerstvoto za odbrana. Zna~i, izvr-
{uvaweto na pravata i obvrskite utvrdeni so Zakonot za slu`ba vo
Armijata na Republika Makedonija e vo neposredna vrska so odredbite
na op{tite akti na Ministertstvoto za odbrana. Imeno, pravo e na zakonodavniot
organ da utvrdi koj }e bide odgovoren za ispituvawe na
rabotnata sposobnost na voeniot personal. Vo konkretniov slu~aj, voenolekarskata
komisija vrz osnova na svoj naod, ocena i meslewe go
upatuva voeniot personal do komisijata za ocena na rabotnata sposobnost,
{to ne e vo sprotivnost so Ustavot.
Vrz osnova na iznesenoto, smetame deka propisite {to gi nosi
ministerot i spored koi se vr{i vrabotuvawe, odnosno prestanok na
rabotniot odnos, se vo funkcija na operacionalizacija na Zakonot za
slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija, poradi {to ne mo`e da
se postavi pra{aweto za soglasnosta na ovaa zakonska odredba so Ustavot
na Republika Makedonija.
So ogled na toa {to osporenite ~lenovi se vo soglasnost so citiranite
odredbi od Ustavot, smetame deka ne mo`e da se postavi pra-
{aweto za nivnata soglasnost so Ustavot, i navodite vo inicijativata
se neosnovani predlagame:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 40 st. 4 vo delot "i akti na Ministerstvoto za odbrana“ i ~l. 206 st.
2 od Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija ("SV
RM," br. 36/2010).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 10 noemvri 2010
godina, donese
665

R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 40 stav 4 vo delot "i akti na Ministerstvoto za odbrana" i ~len
206 stav 2 od Zakonot za Slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 36/2010).
2. Nezavisen sindikat na profesionalni vojnici na Makedonija
KSOM od Skopje, na Ustavniot sud na Republika Makedonija mu podnese
inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~lenovite od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, osporenite ~lenovi bile
neustavni bidej}i istite bile nejasni i neprecizni. Imeno, ne bilo
utvrdeno {to }e pretstavuva predmet na regulirawe na aktite na
Ministerot, odnosno Ministerstvoto za odbrana. Isto taka se naveduva
deka Ministerstvoto za odbrana voop{to ne mo`elo so zakon da
bide ovlasteno da donesuva podzakonski akti, tuku takvo zakonsko
ovlastuvawe mo`elo da ima samo ministerot za odbrana.
Poradi toa so inicijativata se bara da se povede postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na osporenite ~lenovi, kako nesoglasni so
pove}e odredbi od Ustavot, i toa: ~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 9, ~len
34, ~len 39 i ~len 51.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~lenot 40 stav 1 od Zakonot
e predvideno voenite stare{ini i civilniot personal sklu~uvaat
dogovor za vrabotuvawe na neopredeleno vreme.
Spored stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot, profesionalnite vojnici
sklu~uvaat dogor za rabota na opredeleno vremetraewe na dogovorot
od tri godini.
Spored stavot 3 od ovoj ~len od Zakonot, vo zavisnost od poka-
`anite rezultati i potrebite na soodvetniot rod, odnosno slu`ba, dogovorot
za rabota so profesionalnite vojnici mo`e da se prodol`i
pove}e pati, no najmnogu do navr{uvawe na 38 godini vozrast.
Spored stavot 4 od ovoj ~len od Zakonot, so dogovorot za rabota
se utvrduva denot na stapuvawe na rabota, odnosno stapuvawe na dol`nost,
vremetraewe i mesto na vr{ewe na slu`bata, pravata, obvrskite,
dol`nostite i odgovornostite vo slu`bata (na~in na izvr{uvawe na
rabotata, odnosno dol`nosta, rabotnoto vreme i redot i disciplinata,
premestuvawe na drugo rabotno mesto, odnosno na druga dol`nost, dol-
`ina na godi{niot odmor, otsustva od rabota, plata i nadomestoci na
platata, prestanok na rabotniot odnos, odnosno prestanok na slu`bata
vo Armijata, nadomestok na {teta vo slu~aj na samovolno raskinuvawe
na dogovorot) i drugi prava utvrdeni so zakon i akti na ministerstvoto
za odbrana.
Sudot na sednicata istotaka utvrdi deka vo ~lenot 206 stav 1 od
Zakonot za ostvaruvawe na pravata po osnov na invalidnost poradi
666

gubewe na rabotnata sposobnost, preostanata rabotna sposobnost, telesno
o{tetuvawe i nesposobnost za rabota na voeniot personal,
odlu~uva nadle`nata komisija za ocena na rabotnata sposobnost spored
propisite za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
Spored stav 2 od ovoj ~len od Zakonot, voenolekarskata komisija
od ~lenot 203 na ovoj zakon, vrz osnova na svoj naod, ocena i
mislewe go upatuva voeniot personal do komisijata od stavot 1 na ovoj
~len.
4. Soglasno ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto e utvrdeno kako temelna vrednost na
ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Vo ~lenot 9 stav 1 od Ustavot predvideno e deka gra|anite na
Republika Makedonija se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od
polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo,
politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba.
Spored stavot 2 na ovoj ~len, gra|anite pred Ustavot i zakonite
se ednakvi.
Soglasno ~len 32 stav 1 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota i
sloboden izbor na vrabotuvawe. Spored stav 5 od ovoj ~len, ostvaruvaweto
na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so
zakon i so kolektiven dogovor.
Soglasno ~len 39 od Ustavot, na sekoj gra|anin mu se garantira
pravoto na zdravstvena za{tita. Spored stav 2 od ovoj ~len, gra|aninot
ima pravo i dol`nost da go ~uva i unapreduva sopstvenoto zdravje i
zdravjeto na drugite.
Soglasno ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Soglasno ~len 122 stav 1 od Ustavot na Republika Makedonija,
vooru`enite sili na Republika Makedonija go {titat teritorijalniot
integritet i nezavisnosta na Republikata, a odbranata na Republikata
se ureduva so zakon.
So Zakonot za Slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 36/2010) se uredeni
statusot, pravata, obvrskite, dol`nostite i odgovornostite na personalot
na slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija, kako i sistemot
na plati i nadomestoci na plati i drugi pra{awa vo vrska so slu-
`bata vo Armijata.
Vo ~len 2 od ovoj Zakon se utvrduva {to se smeta za vr{ewe na
slu`ba vo Armijata. Vo ~len 3 se utvrduva koj vr{i slu`ba vo Armijata,
odnosno se utvrduva deka slu`ba vo Armijata vr{i voen i civilen
personal (stav 1) i se utvrduva {to vo smisla na ovoj Zakon e voen a
{to civilen personal. Me|u drugite, utvrdeno e deka voen personal vo
smisla na ovoj Zakon e i profesionalniot vojnik (~len 3, stav 1, to~ka
1 pod a), alineja 2).
667

Vo ~len 40 od ovoj Zakon se utvrduva deka voenite stare{ini i
civilniot personal sklu~uvaat dogovor za vrabotuvawe na neopredeleno
vreme (stav 1), a profesionalnite vojnici sklu~uvaat dogovor za
rabota na opredeleno vreme, so vremetraewe na dogovorot do tri godini.
Vo stavot 4 od ovoj ~len e utvrden predmetot i sodr`inata na
dogovorot za rabota koj se sklu~uva so profesionalnite vojnici, nabroeni
se pove}e pra{awa koi treba da bidat predmet na dogovorot za
rabota i e utvrdeno deka se utvrduvaat i drugi prava utvrdeni so zakon
i aktite na Ministerstvoto za odbrana.
Soglasno ~len 203 stav 1 od ovoj Zakon, posebnata zdravstvena
sposobnost za vr{ewe na slu`ba vo Armijata na voeniot personal ja
utvrduva voenolekarskata komisija formirana od ministerot za odbrana.
Spored stav 2 od ovoj ~len, komisijata od stavot 1 na ovoj ~len
dava naod, ocena i mislewe za zdravstvenata sposobnost za slu`ba vo
Armijata, i toa za: priem na slu`ba; promena na rodot, slu`bata i voenoevidenciskata
specijalnost; promena na formaciskoto mesto; osloboduvawe
od izvr{uvawe odredeni dol`nosti vo slu`bata za period do
{est meseca; ostvaruvawe pravo na osloboduvawe od u~estvo so li~ni
sredstva pri koristewe na zdravstveni uslugi po otpu{tawe od Armijata,
pod uslovite utvrdeni vo ~lenot 22 od ovoj zakon; stepenot na povredata
i o{tetenost na organizmot za ostvaruvawe na pravo na ednokraten
pari~en nadomestok pod uslovite utvrdeni vo ~lenot 190 od ovoj
zakon i zagubuvawe na zdravstvenata i fizi~kata sposobnost za slu`ba
vo Armijata. Spored stav 3 od ovoj ~len, na~inot na rabota na voenolekarskata
komisija od stavot 1 na ovoj ~len go utvrduva ministerot za
odbrana.
Soglasno ~len 206 stav 1, za ostvaruvawe na pravata po osnov na
invalidnost poradi gubewe na rabotnata sposobnost, preostanata rabotna
sposobnost, telesno o{tetuvawe i nesposobnost za rabota na voeniot
personal, odlu~uva nadle`nata komisija za ocena na rabotnata
sposobnost spored propisite za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
Spored stav 2 od ovoj ~len, voenolekarskata komisija od ~lenot
203 na ovoj zakon, vrz osnova na svoj naod, ocena i mislewe go upatuva
voeniot personal do komisijata od stavot 1 na ovoj ~len.
So ogled na toa {to so Ustavot najop{to se utvrduva odbranata
kako sistem od pove}e formi i na~ini na nejzino ostvaruvawe i toa
kako pravo i dol`nost koe se ureduva so zakon, smetame deka e pravo na
zakonodavniot organ so zakon da gi regulira odnosite i da dade
ovlastuvawe za ureduvawe na formite i na~inot na operacionalizacija
na odbranata na Republikata, pa vo tie ramki da gi opredeli kako
subjektite, taka i nivnite posebni prava i dol`nosti vo ostvaruvaweto
na odbranata.
Ovoj sistem opfa}a i operacionalizacija na zakonskite prava
i obvrski uredeni so akti na Ministerstvoto za odbrana. Zna~i, izvr{uvaweto
na pravata i obvrskite utvrdeni so Zakonot za slu`ba vo
668

Armijata na Republika Makedonija e vo neposredna vrska so odredbite
na op{tite akti na Ministertstvoto za odbrana. Imeno, pravo e na zakonodavniot
organ da utvrdi koj }e bide odgovoren za ispituvawe na
rabotnata sposobnost na voeniot personal. Vo konkretniov slu~aj, voenolekarskata
komisija vrz osnova na svoj naod, ocena i meslewe go
upatuva voeniot personal do komisijata za ocena na rabotnata sposobnost,
{to ne e vo sprotivnost so Ustavot.
Vrz osnova na iznesenoto, Sudot utvrdi deka propisite {to gi
nosi ministerot i spored koi se vr{i vrabotuvawe, odnosno prestanok
na rabotniot odnos, se vo funkcija na operacionalizacija na Zakonot
za slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija, poradi {to ne mo`e
da se postavi pra{aweto za soglasnosta na ovaa zakonska odredba so
Ustavot na Republika Makedonija.
So ogled na toa {to osporenite ~lenovi se vo soglasnost so
citiranite odredbi od Ustavot, Sudot oceni deka ne mo`e da se
postavi pra{aweto za nivnata soglasnost so Ustavot, i navodite vo
inicijativata se neosnovani.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Branko Naumoski i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, d-r Nata{a
Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova Ristova,
Vera Markova, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
669

670

49. U. br. 271/2009 (1. 12. 2009)
Osporen akt
Odluka za donesuvawe Detalen urbanisti~ki plan za del od
Urbana zaednica 6, Urban blok 6.2.,Opfat 1, Op{tina Ohrid 2009 -
2014, donesena pod br. 07-2508/9 od 30. 10. 2009 godina od Sovetot na
op{tina Ohrid ("Slu`ben glasnik na op{tina Ohrid," br. 10/2009 od
2. 10. 2009).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata podnesena od Aco Baloski,
advokat od Ohrid vo svojstvo na polnomo{nik na podnositelite Ivo
Zahariev, sopstvenik na nedvi`nosta obele`ana kako KP. br. 15199;
Verka Karovska, sopstvenik na nedvi`nosta obele`ena kako KP. br.
16587 GP 283; Aleksandar Ili}, sopstvenik na nedvi`nosta obele`ana
kako KP. br. 15206 i Ilija Petanovski, sopstvenik na nedvi`nosti
obele`ani kako KP. br. 15164 i KP. br. 15165, site od Ohrid, neposredno
zainteresirani gra|ani i `iteli na urbaniot blok 6.2, na koi
im bile povredeni i ograni~eni nivnite sopstveni~ki prava i istite
baraat da se izmeni dadenoto urbanisti~ko re{enie. Imeno, podnositelite
na ovaa inicijativa iska`uvaat nezadovolstvo poradi zakonskata
zabrana za ovozmo`uvawe na pristap od magistralnata ulica "Turisti~ka"
i poradi toa {to donositelot na planot virtuelno i nelogi~ki
predvidel pristap do nivnite semejni ku}i i na toj na~in im
bile odzemeni pomali ili pogolemi povr{ini od nivnite dvorni mesta,
so cel da se predvidat osum novi parking prostori. Pritoa, naveduvaat
deka dostaveniot Nacrt-predlog za izzmena na detalniot urbanisti~ki
plan, so cel za racionalno ureduvawe na prostorot, ne bil prifaten
i pokraj podnesenite prigovori i dostavenite zabele{ki vo podnesenite
anketni listovi od nivna strana i od drugite gra|ani.
Vo taa smisla naveduvaat deka postapkata za donesuvawe na osporenata
odluka bila protivzakonita, se zasnovala na necelosno utvrdena
fakti~ka sostojba na rabotite, ne postoel evidenten javen interes
za vaka koncipiraniot detalen urbanisti~ki plan za ovaa urbana
zaednica. Imeno, vo vtorata faza na predlog-planot bile primeni
brojni zabele{ki, no ne postoel sluh kaj donositelot na planot vo taa
faza da gi prifati zabele{kite. Podnositelite na zabele{kite ne
bile izvesteni na pogoden na~in, za toa koi izmeni bile prifateni a
671

koi ne bile prifateni; ne bila izvr{ena stru~na revizija na nacrtplanot
po zavr{enata prva faza na donesuvawe i ne bile vklu~eni istaknati
nau~ni i stru~ni rabotnici so cel da gi razgledaat ponudenite
novi idei od poplakuva~ite, op{tinata preku nejzinite organi ne ja
istaknala na javen uvid kone~nata verzija na Detalniot urbanisti~ki
plan. Na ovoj na~in se legalizirale izmeni na istiot koi bile sprotivni
na ~l. 4, 17, 18, 19, 21, 22, 23, 24 i 31, a pri toa bile povredeni i
nepravilno primeneti ~lenovite 13, 22, 25 i 26 od Zakonot za
prostorno i urbanisti~ko planirawe ("SV RM," br. 51/2005, 137/ 2007 i
151/2007).
Vrz osnova na iznesenoto se predlaga donesuvawe na re{enie za
zapirawe na izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija {to se
prezemaat vrz osnova na osporenata odluka, a po poveduvaweto na postapkata
za ocena na zakonitosta Sudot da ja poni{ti osporenata
odluka.
Sodr`ina na osporeniot akt
Sovetot na op{tina Ohrid na sednicata odr`ana na 30 septemvri
2009 godina ja donel osporenata odluka vo koja so ~l. 1 bilo opredeleno
deka se donesuva predmetniot plan za Urbana zaednica 6-UB 6.2
opfat 1 op{tina Ohrid 2009-2014. Vo ~lenot 2 e opredeleno deka ovoj
plan opfa}a prostor so povr{ina od 10,45 ha, i istiot |i opfa}a granicite
na Bulevar Turisti~ka, Dame Gruev, Prv gradski ring i Jane
Sandanski. Vo ~l. 3 e opredeleno deka predmetniot plan e izraboten
od strana IN -PUMA Skopje i deka istiot sodr`i tekstualen del i
grafi~ki prikaz na planskite re{enija, na opfatot, kako i numeri~ki
del so bilansni pokazateli za planskiot opfat i za infrastrukturata.
Vo ~l. 4 i 5 se uredeni pra{awata za zaverkata so potpis i pe~at i
arhiviraweto na primerocite od Planot. Spored ~l. 6, Odlukata vleguva
vo sila so denot na donesuvaweto, a }e se objavi vo "Slu`ben
glasnik na op{tina Ohrid."
Fakti~ka sostojba
Od uvidot i analizata na dokumentacijata dostavena od Sovetot
na op{tina Ohrid, proizleguva deka:
- Nacrt-detalniot urbanisti~ki plan e izraboten od Institutot
za urbanizam, soobra}aj i ekologija "IN-PUMA" od Skopje so teh.
br. 06/2008 od oktomvri 2008 godina;
- Na Nacrt-planot bila izrabotena Stru~na revizija od A.D. za
urbanizam, arhitektura i in`enering "ZAUS" od Skopje so teh. br.
06/2008 od oktomvri 2008 godina, vo koja ima zabele{ki koi treba da se
otstranat, usoglasat i vgradat vo planot;
672

- Izgotvuva~ot na planot vo odgovorot na revizijata br. 08-655/1
od 20 oktomvri 2008 godina glavno gi prifa}a zabele{kite, a za neprifatenite
dal obrazlo`enie;
- Ministerstvoto za transport i vrski dade Stru~no mislewe
br. 16-13113 od 29. 10. 2008 godina na Nacrt-planot so zabele{ki deka
istiot e izraboten soglasno Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe
("SV RM," br. 51/2005, 137/2007 i 151/2007), Pravilnikot za pobliska
sodr`ina, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~kite
planovi ("SV RM," br. 78/2006) i Pravilnikot za standardi i
normativi za urbanisti~ko planirawe ("SV RM," br. 78/2006 i 140/07).
- Upravata za `ivotna sredina kako organ vo sostav na Ministerstvoto
za `ivotna sredina i prostorno planirawe dade mislewe deka
prostorot koj bil predmet na izrabotka na Detalniot urbanisti~ki
plan za urbana zaednica 6, Urban blok 6.2. Opfat 1, Ohrid (2008-2013)
ne se grani~i so krajbre`jeto na Ohridskoto ezero, zaradi {to ne e
predmet na razgleduvawe od aspekt na za{tita na Ohridskoto ezero
utvrdena vo Zakonot za za{tita na Ohridskoto, Prespanskoto i Dojranskoto
ezero ("SV RM," br. 45/1977) i Zakonot za za{tita na prirodata
("SV RM,"br. 67/2004, 14/2006 i 84/2007).
- Nacionalnata ustanova Zavod za za{tita na spomenicite na
kulturata i Muzej Ohrid dostavile odgovor na baraweto za izgotvuvawe
na za{titno-konzervatorski osnovi za izrabotka na DUP za UZ.6
od UB. 6.2, kade e navedeno deka nazna~eniot opfat ne pripa|a vo granicite
na za{titenata spomeni~ka celina nitu pak za gorenavedeniot
prostor postojat podatoci za evidentiran ili za{titen arheolo{ki
lokalitet i poradi tie pri~ini ne bilo potrebno da se izrabotuvaat
Za{titno konzervatorski osnovi.
- So Odluka br. 07-145/3 od 29. 01. 2009 godina Sovetot na op{-
tina Ohrid go utvrdil Nacrt-planot;
- Za organizirawe na javnata prezentacija i javnata anketa vo
traewe od 15 dena re{enie broj 09-1027/1 od 30 januari 2009 godina i za
taa cel e podgotveno soop{tenie od istiot datum deka }e se organizira
javna anketa vo periodot od 2 fevruari do 13 fevruari 2009
godina (ima deset rabotni dena), so izlagawe na tekstualnite prilozi
vo golemata sala na Op{tina Ohrid i Mesnata zaednica Dame Gruev, a
javnata prezentacija se odr`a na den 09. 02. 2009 godinan vo isatata
sala od 12 do 14 ~asot i bil sostaven zapisnik za site prisutni zaintersirani
gra|ani. Isto taka, gradona~alnikot na op{tina Ohrid
donese re{enie za formirawe na Komisija za izrabotka na izve{taj
posprovedenata javn aanketa i javna prezentacija zavedeno pod broj 09-
1027/19 od 11fevruari 2009 godina
- Soop{tenioto bilo objaveno vo "Nova Makedonija" na 2. 02.
2009 godina.
673

- Od izve{tajot od javnata anketa br. 09-1027/12/15 od 20. 02. 2009
godina proizleguva deka bile podneseni 86 zabele{ki, od koi 27 se
celosni,18 se delumno i 41 ne se prifateni;
- Poedine~ni izvestuvawa so obrazlo`enie za prifateni i neprifateni
zabele{ki se izgotveni na 27. 07. 2009 godina, sekoe od niv e
so delovoden broj 09-327/..., i za podnositelite na inicijativata postoi
dokaz za dostavuvawe na izvestuvawata;
- Baraweto za davawe soglasnost na Predlog-planot e upateno
do Ministerstvoto za transport i vrski na 2 mart i na 26 maj 2009 godina
pod br. 09-541/3.
Osporenata odluka e donesena na 30. 09. 2009 godina;
Soglasnosta na Predlog-planot br. 16-9134/2 od 23 septemvri
2009 godina na Ministerstvoto za transport i vrski do op{tinata
Ohrid bila dostavena na 24. 09. 2009 godina vidno od priemniot pe~at.
674
Pravna sostojba
Uslovite i na~inot na sistemot na prostornoto i urbanisti~koto
planirawe, vidovite i sodr`inata na planovite, izrabotuvaweto
i postapakta za donesuvaweto na planovite, kako i drugite pra{awa od
oblasta na prostornoto i urbanisti~koto planirawe se uredeni so Zakonot
za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("SV RM," br. 51/2005,
137/2007 i 151/2007-ispravka), vo ~ie vreme na va`ewe e donesena osporenata
odluka.
Vo ~lenot 3 od navedeniot zakon e utvrdeno deka izrabotuvaweto,
donesuvaweto i sproveduvaweto na Prostorniot plan na Republika
Makedonija i na urbanisti~kite planovi se raboti od javen interes.
Vidovite i sodr`inata na planovite, kako i postapkata za nivno
izrabotuvawe i donesuvawe se uredeni vo poseben del od Zakonot
ozna~en i nasloven so "II. Planirawe na prostorot", koj gi opfa}a
~lenovite od 7 do 48.
Spored ~l. 7 od ovoj zakon, vo zavisnost od prostorot koj e predmet
na planiraweto se donesuvaat slednite planovi: Prostoren plan
na Republika Makedonija i urbanisti~ki planovi vo koi spa|aat generalen
urbanisti~ki plan, detalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki
plan za selo i urbanisti~ki plan von naseleno mesto.
Soglasno ~l. 11 st. 1 i 2 od Zakonot, detalen urbanisti~ki plan,
za kakov {to se raboti vo konkretniot slu~aj, se donesuva za planski
opfat za koj e donesen generalen urbanisti~ki plan. Detalniot urbanisti~ki
plan sodr`i tekstualen del i grafi~ki prikaz na planskite
re{enija na opfatot, kako i numeri~ki del so bilansni pokazateli za
planskiot opfat i za infrastrukturata.
Spored st. 3 od ovoj ~len od Zakonot, grafi~kite prikazi na
planot odr`at: granica na planskiot opfat, regulacioni linii, parcelacija
na grade`noto zemji{te, povr{ini za gradewe na gradbi

opredeleni so grade`ni linii, maksimalna visina na gradbata izrazena
vo metri do venec, namena na zemji{teto i gradbite, plansko re{-
enie na sekundarnata soobra}ajna mre`a so nivelmansko re{enie i
planski re{enija na site sekundarni komunalni i telekomunikaciski
infrastrukturi.
Spored st. 4 od ovoj ~l.en od Zakonot, tekstualniot del od planot
sodr`i: op{ti uslovi za izgradba, razvoj i koristewe na zemji{-
teto i gradbite, posebni uslovi za izgradba na poedine~ni grade`ni
parceli, podatoci za soobra}ajnite, komunalnite i telekomunikaciskite
infrastrukturi i drugi parametri.
Spored ~l. 17 st. 1 od Zakonot, za izrabotuvawe na planovite od
~l. 7 t. 2 na ovoj zakon , op{tinite i gradot Skopje donesuvaat godi{na
Programa. Spored st. 2 od istiot ~len od Zakonot, programata od st. 1
na ovoj ~len op{tinite i gradot Skopje ja dostavuvaat do organot na
dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvaweto
na prostorot i zadol`itelno ja objavuvaat vo javnite glasila.
Ponatamu, soglasno ~l. 18 od Zakonot, izrabotuvawe na urbanisti~ki
planovi vr{at pravni lica koi poseduvaat licenca, {to ja
izdava organot na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite
od oblasta na ureduvawe na prostorot pod uslovi utvrdeni vo ovoj ~len
od Zakonot.
Spored odredbata od ~l. 21 st. 1 od Zakonot planovite od ~lenot
7 na ovoj zakon se izrabotuvaat vo dve fazi, odnosno kako nacrt na
plan i predlog na plan. Na nacrtot na planovite, soglasno ~l. 21 od Zakonot
se vr{i stru~na revizija so koja se utvrduva deka planovite se
izraboteni vo soglasnost so odredbite na ovoj zakon, propisite doneseni
vrz osnova na ovoj zakon i drug zakon. Stru~na revizija na planovite
od ~l. 7 t. 2 na ovoj zakon finansirani od buxetot na op{tinata i
buxetot na gradot Skopje vr{i ovlasteno pravno lice od ~l. 18 st. 1 na
ovoj zakon, opredeleno od gradona~alnikot na op{tinata ili na gradot
Skopje. Soglasno stav 5 na ovoj ~len, zabele{kite od stru~nata revizija
se vgraduvaat vo nacrtot na planot, a izrabotuva~ot na planot
zadol`itelno dava izve{taj za postapuvaweto po zabele{kite na stru-
~nata revizija do organot nadle`en za donesuvawe na planot. Stru~nata
revizija i izve{tajot za postapuvawe po zabele{kite od stru~nata
revizija se sostaven del na planot.
Vo ~l. 23 od Zakonot e uredena pokonkretno postapkata za donesuvawe
na generalen urbanisti~ki plan (vo ovaa postapka se osporuva
donesen detalen urbanisti~ki plan).
Vo ~l. 24 od Zakonot, se utvrduva deka po nacrtot na detalniot
urbanisti~ki plan, urbanisti~kiot plan za selo i urbanisti~kiot
plan von naseleno mesto, op{tinata sproveduva javna prezentacija i
javna anketa (st. 1). Organiziraweto na javnata prezentacija i javnata
anketa na planovite od st. 1 na ovoj ~len go vr{i gradona~alnikot na
675

op{tinata, po utvrduvawe na nacrtot na planot od strana na sovetot za
koj prethodno e dobieno mislewe od organot na dr`avnata uprava nadle`en
za rabotite od oblasta na ureduvawe na prostorot (st. 2). Za
sprovedenata javna prezentacija i javna anketa se izrabotuva izve{taj
(st. 3). Javnata prezentacija i javnata anketa od st. 1 na ovoj ~len se
sproveduva so izlagawe na planot na javno mesto koe se nao|a vo krugot
na mesnata samouprava. Javnata anketa trae najmalku deset rabotni
dena, vo koj rok zainteresiranite gra|ani i pravni lica od konkretnoto
podra~je opfateno so planot mo`at da dostavat zabele{ki, predlozi
i mislewa na anketni listovi (st. 4). Javnata prezentacija e stru~no
prezentirawe na planot i se organizira vo prostorii i vreme {to }e
go opredeli gradona~alnikot na op{tinata (st. 5).
Spored ~l. 24 st. 6 od Zakonot, izve{taj od javnata anketa so
obrazlo`enie za prifatenite i neprifatenite zabele{ki za planovite
od st. 1 na ovoj ~len, izrabotuva stru~na komisija formirana od
gradona~alnikot na op{tinata, koja e sostavena od tri ~lena, i toa:
nositelot na izrabotka na planot, odgovorno lice od op{tinskata
administracija nadle`no za urbanisti~ko planirawe i istaknat nau~en
i stru~en rabotnik od oblasta na urbanisti~koto planirawe.
Spored st. 7 na ovoj ~len od Zakonot, izve{tajot e sostaven del na
odlukata za donesuvawe na predlogot na planot, a soglasno st. 8, vrz
osnova na izve{tajot, komisijata e dol`na pismeno da go izvesti sekoe
lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za prifa}awe ili
neprifa}awe na negovite zabele{ki ili predlozi.
Vo ~l. 24 st. 10 od Zakonot utvrdeno e deka vremeto i mestoto
kade }e bide izlo`en planot i sproveduvaweto na javnata prezentacija
i javnata anketa, zadol`itelno se objavuva so sop{tenie vo javnite
glasila. Soop{tenieto zadol`itelno gi sodr`i podatocite, mestopolo`ba
i povr{ina na opfatot na planot.
Spored ~l. 25 st. 1 od Zakonot, na planovite od ~l. 7 t. 2 na ovoj
zakon, izraboteni vo forma na nacrt na plan se dava mislewe od organot
na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite od oblasta na ureduvaweto
na prostorot, zaradi sogleduvawe na stepenot na usoglasenosta
na planovite so odredbite na ovoj zakon i propisite doneseni vrz
osnova na ovoj zakon. Vo st. 2 na ovoj ~len od Zakonot utvrdeno e deka
na planovite izraboteni vo forma na predlog na plan se dava soglasnost
od organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite od oblasta
na ureduvaweto na prostorot, so koja se potvrduva deka planovite se
izraboteni soglasno so odredbite na ovoj zakon i propisite doneseni
vrz osnova na ovoj zakon.
Soglasno st. 3 na ~l. 25 od Zakonot misleweto od st. 1 i soglasnosta
od st. 2 na ovoj ~len se dava vo rok od 15 rabotni dena od denot
na podnesuvaweto na baraweto od strana na donositelot na planot. Dokolku
nadle`niot organ za izdavawe na misleweto i soglasnosta ne
odgovori vo navedeniot rok }e se smeta deka misleweto i soglasnosta
676

se izdadeni. Spored st. 5 na istiot ~len po dobivaweto na soglasnosta
od st. 2 na ovoj ~len, planot se dostavuva do nadle`niot organ za donesuvawe.
Vo ~l. 31 st. 1 od Zakonot, pome|u drugoto e predvideno deka vo
postapkata za izrabotuvawe na planovite zadol`itelno se primenuvaat
standardite i normativite za ureduvawe na urbanisti~koto planirawe.
Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka zakonodavecot,
vo funkcija na obezbeduvawe na ureduvaweto i humanizacijata na
prostorot i za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na
prirodata, utvrdil precizna regulativa vo vrska so planiraweto na
prostorot, to~no opredeluvaj}i gi planovite za prostorno i urbanisti~ko
planirawe, nivnata sodr`ina i postapkata za nivno donesuvawe.
Od spisite po predmetot proizleguva deka postapkata za planirawe
zapo~nala vrz osnova na Programa za izrabotka na urbanisti~ki
planovi za op{tina Ohrid za 2009 godina. Istiot planski opfat bil
evidentiran kako predmet na zapo~nato urbanisti~ko planirawe i
spored programite za planirawe na op{tinata za planskiot period
2009 - 2014 godina. Spored toa neosnovani se navodite od inicijativata
za povreda na ~l. 17 st. 2 od Zakonot za prostornoto i urbanisti~ko
planirawe.
Soop{tenieto za organizirawe i sproveduvawe na javnata anketa
so ozna~uvawe na vreme i mesto na sproveduvawe bilo objaveno vo
"Nova Makedonija" na 18 april 2009 godina od kade nema povreda na ~l.
24 st. 10 od Zakonot za prostornoto i urbanisti~ko planirawe.
Isto taka, neosnovani se navodite za povreda na ~l. 24 st. 4 od
Zakonot, vo koj e predvideno javnata anketa da se sprovede so izlagawe
na planot na javno mesto koe se nao|a vo krugot na mesnata samouprava.
So ogled na toa {to javna anketa, na koja u~estvuvale podnositelite
na inicijativata, bila organizirana i sprovedena i toa so traewe
od deset rabotni dena kako {to e opredeleno vo ~l. 24 st. 4 od Zakonot
neosnovani se i navodite od inicijativata za povreda na navedenata
odredba zaradi nesproveduvawe na javna anketa.
Imaj}i predvid deka po povod sprovedenata anketa zainteresiranite
lica stavile na zabele{ki po odnos na Planot i na istite im
bilo odgovoreno, smetame deka op{tinata Ohrid vo postapkata za planirawe
go ispo~ituvala i ~l. 24 st. 6 od Zakonot, od kade se neosnovani
navodite od inicijativata za negova povreda.
Od uvidot vo dostavenata i pribavena dokumentacija proizleguva
deka Sovetot na op{tinata Ohrid vo postapkata koja prethodela na
donesuvaweto na osporenata odluka gi po~ituval site fazi na postapkata
utvrdena so Zakon. Smetame deka e potrebno da im se uka`e na
podnositelite na inicijativata deka Sudot nema nadle`nost da ja ocenuva
sodr`inata na Detalniot urbanisti~ki plan nitu pak eventualnite
promeni vo namenata na objektite vo nego. Vo taa smisla sekoj
677

podnositel na inicijativa koj smeta deka vrz osnova na Detalniot
urbanisti~ki plan bila izvr{ena izzmena mo`e vo postapkata na donesuvawe
na istiot odnosno na javnata anketa koja bila sprovedena soglasno
Zakonot da dade svoi zabele{ki. Isto taka ako smetaat deka im
bilo povredeno pravoto na sopstvenost so donesuvaweto na odlukata za
izmenuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan, takvoto svoe pravo mo-
`at da go ostvarat vo redovna sudska postapka.
Od iznesenata pravna i fakti~ka sostojba proizleguva deka
osporenata odluka e donesena vo celost vo postapka kako {to e predvideno
so odredbite od Zakonot za prostornoto i urbanisti~koto planirawe,
odnosno deka istata ne mo`e da se dovede pod somnenie po
odnos na nejzinata soglasnost na ~lenovite 4, 13, 17, 18, 19, 21, 22, 23, 24,
25, 26 i 31 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, poradi
{to se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta na
Urbana zaednica 6, Urban blok 6.2.,Opfat 1, Op{tina Ohrid 2009-
2014, donesena pod br. 07-2508/9 od 30. 09. 2009 godina od Sovetot na
op{tina Ohrid ("Slu`ben glasnik na op{tina Ohrid," br. 10/2009 od
2. 10. 2009 god).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 28 alineja 3 i 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 1
dekemvri 2010 godina, donese
678
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i
zakonitosta na Odlukata za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan
za Urbana zaednica 6, Urban blok 6.2.Opfat 1, Op{tina Ohrid 2009-
2014, donesena pod br.07-2508/9 od 30 septemvri 2009 godina od Sovetot
na op{tina Ohrid ("Slu`ben glasnik na op{tina Ohrid" br. 10/2009
od 2 oktomvri 2009 god).
2. Ivo Zahariev, Verka Karovska, Aleksandar Ili} i Ilija Petanovski,
site od Ohrid, preku polnomo{nikot Aco Baloski, advokat
od Ohrid na Ustavniot sud na Republika Makedonija mu podnesoa inicijativa
za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Odlukata ozna~ena vo to~kata 1 na ova re{enie.
3. Spored navodite vo inicijativata Ivo Zahariev, sopstvenik
na nedvi`nosta obele`ana kako KP. br. 15199; Verka Karovska, sopstvenik
na nedvi`nosta obele`ena kako KP. br. 16587 GP 283; Aleksandar
Ili}, sopstvenik na nedvi`nosta obele`ana kako KP. br. 15206

i Ilija Petanovski, sopstvenik na nedvi`nosti obele`ani kako KP.
br. 15164 i KP. br. 15165, site od Ohrid, bile neposredno zainteresirani
gra|ani i `iteli na urbaniot blok 6.2, na koi im bile povredeni
ili ograni~eni nivnite sopstveni~ki prava i istite baraat da se
izmeni dadenoto urbanisti~ko re{enie. Imeno, podnositelite na ovaa
inicijativa iska`uvaat nezadovolstvo poradi zakonskata zabrana za
ovozmo`uvawe na pristap od magistralnata ulica "Turisti~ka" i poradi
toa {to donositelot na planot virtuelno i nelogi~ki predvidel
pristap do nivnite semejni ku}i i na toj na~in im bile odzemeni pomali
ili pogolemi povr{ini od nivnite dvorni mesta, so cel da se
predvidat osum novi parking prostori. Pritoa, naveduvaat deka dostaveniot
Nacrt-predlog za izzmena na detalniot urbanisti~ki plan,
so cel za racionalno ureduvawe na prostorot, ne bil prifaten i pokraj
podnesenite prigovori i dostavenite zabele{ki vo podnesenite
anketni listovi od nivna strana i od drugite gra|ani.
Vo taa smisla naveduvaat deka postoele evidentni su{testveni
povredi na postapkata za donesuvawe na osporenata odluka odnosno ne
bila zapazena zadol`itelnata stroga formalna procedura za donesuvawe
na istata. Poradi toa istata bila protivzakonita, se zasnovala
na necelosno utvrdena fakti~ka sostojba na rabotite, ne postoel evidenten
javen interes za vaka koncipiraniot detalen urbanisti~ki
plan za ovaa urbana zaednica. Imeno, vo vtorata faza na predlog-planot
bile primeni brojni zabele{ki, no ne postoel sluh kaj donositelot
na planot vo taa faza da gi prifati zabele{kite. Podnositelite
na zabele{kite ne bile izvesteni na pogoden na~in, za toa koi izmeni
bile prifateni a koi ne bile prifateni; ne bila izvr{ena stru~na
revizija na nacrt-planot po zavr{enata prva faza na donesuvawe i ne
bile vklu~eni istaknati nau~ni i stru~ni rabotnici so cel da gi razgledaat
ponudenite novi idei od podnositelite na inicijativite i
op{tinata preku nejzinite organi ne ja istaknala na javen uvid kone~nata
verzija na detalniot urbanisti~ki plan. Na ovoj na~in se legalizirale
izmeni na istiot koi bile sprotivni na ~lenovite 4, 17, 18,
19, 21, 22, 23, 24 i 31, a pritoa bile povredeni i nepravilno primeneti
~lenovite 13, 22, 25 i 26 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 51/2005, 137/
2007 i 151/2007), poradi {to mo`elo da nastane nenadomestliva materijalna
{teta za podnositelite na ovaa inicijativa.
Vrz osnova na iznesenoto istite predlagaat soglasno odredbite
na ~len 110 stav 1 alineja 2 i ~len 112 stav 2 od Ustavot na Republika
Makedonija odlukata da bide proglasena za protivzakonita i protivustavna
so donesuvawe na re{enie za zapirawe na izvr{uvaweto na poedine~nite
akti ili dejstvija koi bi bile prezemeni vrz osnova na osporenata
odluka, a po poveduvaweto na postapkata za ocena na zakonitosta
Sudot da ja poni{ti osporenata odluka.
679

4. Sudot na sednica utvrdi deka Sovetot na op{tina Ohrid na
sednicata odr`ana na 30 septemvri 2009 godina ja donel osporenata
odluka vo koja so ~lenot 1 bilo opredeleno deka se donesuva predmetniot
plan za Urbana zaednica 6-UB 6.2 opfat 1 op{tina Ohrid 2009-
2014. Vo ~lenot 2 e opredeleno deka ovoj plan opfa}a prostor so povr{ina
od 10,45 ha, i istiot |i opfa}a granicite na Bulevar Turisti~ka,
Dame Gruev, Prv gradski ring i Jane Sandanski. Vo ~lenot 3 e
opredeleno deka predmetniot plan e izraboten od strana IN -PUMA
Skopje i deka istiot sodr`i tekstualen del i grafi~ki prikaz na planskite
re{enija, na opfatot, kako i numeri~ki del so bilansni pokazateli
za planskiot opfat i za infra-strukturata. Vo ~lenovite 4 i 5
se uredeni pra{awata za zaverkata so potpis i pe~at i arhiviraweto
na primerocite od Planot. Spored ~lenot 6, Odlukata vleguva vo sila
so denot na donesuvaweto, a }e se objavi vo "Slu`ben glasnik na op{-
tina Ohrid."
Od uvidot i analizata na dokumentacijata dostavena od Sovetot
na op{tina Ohrid, Sudot isto taka utvrdi deka Nacrt-Detalniot urbanisti~ki
plan e izraboten od Institutot za urbanizam, soobra}aj i
ekologija "IN-PUMA" od Skopje so teh.br.06/2008 od oktomvri 2008
godina;
Na Nacrt-planot bila izrabotena Stru~na revizija od A.D. za
urbanizam, arhitektura i in`enering "ZAUS" od Skopje so teh. br. 06/
2008 od oktomvri 2008 godina, vo koja ima zabele{ki koi treba da se
otstranat, usoglasat i vgradat vo planot;
Izgotvuva~ot na planot vo odgovorot na revizijata br.08-655/1
od 20 oktomvri 2008 godina gi prifa}a zabele{kite, a za tri neprifateni
zabele{ki dal obrazlo`enie;
Ministerstvoto za transport i vrski dalo Stru~no mislewe br.
16-13113 od 29 dekemvri 2008 godina na Nacrt-planot so zabele{ki
deka istiot e izraboten soglasno Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 51/
2005, 137/2007 i 151/2007), Pravilnikot za pobliska sodr`ina, razmer i
na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~kite planovi ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 78/2006) i Pravilnikot za standardi
i normativi za urbanisti~ko planirawe ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 78/2006 i 140/07).
Upravata za `ivotna sredina kako organ vo sostav na Ministerstvoto
za `ivotna sredina i prostorno planirawe dalo mislewe
deka prostorot koj bil predmet na izrabotka na Detalniot urbanisti~ki
plan za urbana zaednica 6, Urban blok 6.2. Opfat 1, Ohrid (2008-
2013) ne se grani~i so krajbre`jeto na Ohridskoto ezero, zaradi {to
ne e predmet na razgleduvawe od aspekt na za{tita na Ohridskoto ezero
utvrdena vo Zakonot za za{tita na Ohridskoto, Prespanskoto i
Dojranskoto ezero ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br.
680

45/1977) i Zakonot za za{tita na prirodata ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 67/2004, 14/2006 i 84/2007).
Nacionalnata ustanova Zavod za za{tita na spomenicite na
kulturata i Muzej Ohrid dostavile odgovor na baraweto za izgotvuvawe
na za{titno-konzervatorski osnovi za izrabotka na DUP za UZ.6
od UB.6.2, kade e navedeno deka nazna~eniot opfat ne pripa|a vo granicite
na za{titenata spomeni~ka celina nitu pak za gorenavedeniot
prostor postojat podatoci za evidentiran ili za{titen arheolo{ki
lokalitet i poradi tie pri~ini ne bilo potrebno da se izrabotuvaat
Za{titno-konzervatorski osnovi.
So Odluka broj 07-145/3 od 29 januari 2009 godina Sovetot na
op{tina Ohrid go utvrdil Nacrt-planot;
Za organizirawe na javnata prezentacija i javnata anketa vo
traewe od 15 dena bilo doneseno re{enie broj 09-1027/1 od 30 januari
2009 godina i za taa cel e podgotveno Soop{tenie od istiot datum deka
}e se organizira javna anketa vo periodot od 2 fevruari do 13 fevruari
2009 godina (ima deset rabotni dena), so izlagawe na tekstualnite
prilozi vo golemata sala na Op{tina Ohrid i Mesnata zaednica Dame
Gruev, a javnata prezentacija se odr`ala na den 09.02.2009 godinan vo
istata sala od 12 do 14 ~asot i bil sostaven zapisnik za site prisutni
zaintersirani gra|ani.; Isto taka, gradona~alnikot na op{tina Ohrid
donel re{enie za formirawe na Komisija za izrabotka na izve{taj po
sprovedenata javn aanketa i javna prezentacija zavedeno pod broj 09-
1027/19 od 11fevruari 2009 godina
Soop{tenioto bilo objaveno vo "Nova Makedonija" na 2 fevruari
2009 godina.
Od izve{tajot od javnata anketa br.09-1027/12/15 od 20 fevruari
2009 godina proizleguva deka bile podneseni 86 zabele{ki, od koi 27
se celosni, 18 se delumno i 41 ne se prifateni;
Poedine~ni izvestuvawa so obrazlo`enie za prifateni i
neprifateni zabele{ki se izgotveni na 27 juli 2009 godina, sekoe od
niv e so delovoden broj 09-327/..., i za podnositelite na inicijativata
postoi dokaz za dostavuvawe na izvestuvawata;
Baraweto za davawe soglasnost na Predlog-planot e upateno do
Ministerstvoto za transport i vrski na 2 mart i na 26 maj 2009 godina
pod br.09-541/3.
Osporenata odluka e donesena na 30 septemvri 2009 godina;
Soglasnosta na Predlog-planot br.16-9134/2 od 23. 09. 2009
godina na Ministerstvoto za transport i vrski do op{tinata Ohrid
bila dostavena na 24 septemvri 2009 godina vidno od priemniot pe~at
5. Uslovite i na~inot na sistemot na prostornoto i urbanisti~koto
planirawe, vidovite i sodr`inata na planovite, izrabotuvaweto
i postapkata za donesuvaweto na planovite, kako i drugite pra-
{awa od oblasta na prostornoto i urbanisti~koto planirawe se uredeni
so Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("Slu`ben ve-
681

snik na Republika Makedonija" br. 51/2005, 137/2007 i 151/2007-ispravka),
vo ~ie vreme na va`ewe e donesena osporenata odluka.
Vo ~lenot 3 od navedeniot zakon e utvrdeno deka izrabotuvaweto,
donesuvaweto i sproveduvaweto na Prostorniot plan na Republika
Makedonija i na urbanisti~kite planovi se raboti od javen interes.
Vidovite i sodr`inata na planovite, kako i postapkata za
nivno izrabotuvawe i donesuvawe se uredeni vo poseben del od Zakonot
ozna~en i nasloven so "II. Planirawe na prostorot", koj gi opfa-
}a ~lenovite od 7 do 48.
Spored ~lenot 7 od ovoj zakon, vo zavisnost od prostorot koj e
predmet na planiraweto se donesuvaat slednite planovi: Prostoren
plan na Republika Makedonija i urbanisti~ki planovi vo koi spa|aat
generalen urbanisti~ki plan, detalen urbanisti~ki plan, urbanisti-
~ki plan za selo i urbanisti~ki plan von naseleno mesto.
Soglasno ~len 11 stavovite 1 i 2 od Zakonot, detalen urbanisti~ki
plan, za kakov {to se raboti vo konkretniot slu~aj, se donesuva
za planski opfat za koj e donesen generalen urbanisti~ki plan. Detalniot
urbanisti~ki plan sodr`i tekstualen del i grafi~ki prikaz
na planskite re{enija na opfatot, kako i numeri~ki del so bilansni
pokazateli za planskiot opfat i za infrastrukturata.
Spored stavot 3 od ovoj ~len od Zakonot, grafi~kite prikazi
na planot sodr`at: granica na planskiot opfat, regulacioni linii,
parcelacija na grade`noto zemji{te, povr{ini za gradewe na gradbi
opredeleni so grade`ni linii, maksimalna visina na gradbata izrazena
vo metri do venec, namena na zemji{teto i gradbite, plansko re-
{enie na sekundarnata soobra}ajna mre`a so nivelmansko re{enie i
planski re{enija na site sekundarni komunalni i telekomunikaciski
infrastrukturi.
Spored stavot 4 od ovoj ~len od Zakonot, tekstualniot del od
planot sodr`i: op{ti uslovi za izgradba, razvoj i koristewe na zemji{teto
i gradbite, posebni uslovi za izgradba na poedine~ni grade`ni
parceli, podatoci za soobra}ajnite, komunalnite i telekomunikaciskite
infrastrukturi i drugi parametri.
Spored ~len 17 stav 1 od Zakonot, za izrabotuvawe na planovite
od ~lenot 7 to~ka 2 na ovoj zakon , op{tinite i gradot Skopje donesuvaat
godi{na Programa. Spored stavot 2 od istiot ~len od Zakonot,
programata od stavot 1 na ovoj ~len op{tinite i gradot Skopje ja dostavuvaat
do organot na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite
od oblasta na ureduvaweto na prostorot i zadol`itelno ja objavuvaat
vo javnite glasila.
Ponatamu, soglasno ~len 18 od Zakonot, izrabotuvawe na urbanisti~ki
planovi vr{at pravni lica koi poseduvaat licenca, {to ja
izdava organot na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite
od oblasta na ureduvawe na prostorot pod uslovi utvrdeni vo ovoj ~len
od Zakonot.
682

Spored odredbata od ~lenot 21 stav 1 od Zakonot planovite od
~lenot 7 na ovoj zakon se izrabotuvaat vo dve fazi, odnosno kako nacrt
na plan i predlog na plan. Na nacrtot na planovite, soglasno ~lenot
21 od Zakonot se vr{i stru~na revizija so koja se utvrduva deka planovite
se izraboteni vo soglasnost so odredbite na ovoj zakon, propisite
doneseni vrz osnova na ovoj zakon i drug zakon. Stru~na revizija
na planovite od ~len 7 to~ka 2 na ovoj zakon finansirani od buxetot
na op{tinata i buxetot na gradot Skopje vr{i ovlasteno pravno lice
od ~len 18 stav 1 na ovoj zakon, opredeleno od gradona~alnikot na op{-
tinata ili na gradot Skopje. Soglasno stav 5 na ovoj ~len, zabele{kite
od stru~nata revizija se vgraduvaat vo nacrtot na planot, a izrabotuva~ot
na planot zadol`itelno dava izve{taj za postapuvaweto po
zabele{kite na stru~nata revizija do organot nadle`en za donesuvawe
na planot. Stru~nata revizija i izve{tajot za postapuvawe po zabele{kite
od stru~nata revizija se sostaven del na planot.
Vo ~lenot 23 od Zakonot e uredena pokonkretno postapkata za
donesuvawe na generalen urbanisti~ki plan (vo ovaa postapka se osporuva
donesen detalen urbanisti~ki plan).
Vo ~len 24 od Zakonot, se utvrduva deka po nacrtot na detalniot
urbanisti~ki plan, urbanisti~kiot plan za selo i urbanisti~kiot
plan von naseleno mesto, op{tinata sproveduva javna prezentacija
i javna anketa (stav 1). Organiziraweto na javnata prezentacija i
javnata anketa na planovite od stav 1 na ovoj ~len go vr{i gradona~alnikot
na op{tinata, po utvrduvawe na nacrtot na planot od strana na
sovetot za koj prethodno e dobieno mislewe od organot na dr`avnata
uprava nadle`en za rabotite od oblasta na ureduvawe na prostorot
(stav 2). Za sprovedenata javna prezentacija i javna anketa se izrabotuva
izve{taj (stav 3). Javnata prezentacija i javnata anketa od stavot 1
na ovoj ~len se sproveduva so izlagawe na planot na javno mesto koe se
nao|a vo krugot na mesnata samouprava. Javnata anketa trae najmalku
deset rabotni dena, vo koj rok zainteresiranite gra|ani i pravni lica
od konkretnoto podra~je opfateno so planot mo`at da dostavat zabele{ki,
predlozi i mislewa na anketni listovi (stav 4). Javnata prezentacija
e stru~no prezentirawe na planot i se organizira vo prostorii
i vreme {to }e go opredeli gradona~alnikot na op{tinata (stav 5).
Spored ~len 24 stav 6 od Zakonot, izve{taj od javnata anketa so
obrazlo`enie za prifatenite i neprifatenite zabele{ki za planovite
od stavot 1 na ovoj ~len, izrabotuva stru~na komisija formirana
od gradona~alnikot na op{tinata, koja e sostavena od tri ~lena, i toa:
nositelot na izrabotka na planot, odgovorno lice od op{tinskata
administracija nadle`no za urbanisti~ko planirawe i istaknat nau~en
i stru~en rabotnik od oblasta na urbanisti~koto planirawe.
Spored stav 7 na ovoj ~len od Zakonot, izve{tajot e sostaven del na
odlukata za donesuvawe na predlogot na planot, a soglasno stavot 8,
vrz osnova na izve{tajot, komisijata e dol`na pismeno da go izvesti
683

sekoe lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za prifa}awe
ili neprifa}awe na negovite zabele{ki ili predlozi.
Vo ~lenot 24 stav 10 od Zakonot utvrdeno e deka vremeto i mestoto
kade }e bide izlo`en planot i sproveduvaweto na javnata prezentacija
i javnata anketa, zadol`itelno se objavuva so sop{tenie vo
javnite glasila. Soop{tenieto zadol`itelno gi sodr`i podatocite,
mestopolo`ba i povr{ina na opfatot na planot.
Spored ~len 25 stav 1 od Zakonot, na planovite od ~lenot 7 to-
~ka 2 na ovoj zakon, izraboteni vo forma na nacrt na plan se dava mislewe
od organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite od oblasta
na ureduvaweto na prostorot, zaradi sogleduvawe na stepenot na
usoglasenosta na planovite so odredbite na ovoj zakon i propisite doneseni
vrz osnova na ovoj zakon. Vo stavot 2 na ovoj ~len od Zakonot
utvrdeno e deka na planovite izraboteni vo forma na predlog na plan
se dava soglasnost od organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite
od oblasta na ureduvaweto na prostorot, so koja se potvrduva deka
planovite se izraboteni soglasno so odredbite na ovoj zakon i propisite
doneseni vrz osnova na ovoj zakon.
Soglasno stavot 3 na ~len 25 od Zakonot misleweto od stavot 1
i soglasnosta od stavot 2 na ovoj ~len se dava vo rok od 15 rabotni dena
od denot na podnesuvaweto na baraweto od strana na donositelot na
planot. Dokolku nadle`niot organ za izdavawe na misleweto i soglasnosta
ne odgovori vo navedeniot rok }e se smeta deka misleweto i
soglasnosta se izdadeni. Spored stavot 5 na istiot ~len po dobivaweto
na soglasnosta od stavot 2 na ovoj ~len, planot se dostavuva do nadle`niot
organ za donesuvawe.
Vo ~lenot 31 stav 1 od Zakonot, pome|u drugoto e predvideno
deka vo postapkata za izrabotuvawe na planovite zadol`itelno se
primenuvaat standardite i normativite za ureduvawe na urbanisti~koto
planirawe.
Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka zakonodavecot,
vo funkcija na obezbeduvawe na ureduvaweto i humanizacijata na
prostorot i za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na
prirodata, utvrdil precizna regulativa vo vrska so planiraweto na
prostorot, to~no opredeluvaj}i gi planovite za prostorno i urbanisti~ko
planirawe, nivnata sodr`ina i postapkata za nivno donesuvawe.
Od spisite po predmetot proizleguva deka postapkata za planirawe
zapo~nala vrz osnova na Programa za izrabotka na urbanisti-
~ki planovi za op{tina Ohrid za 2009 godina. Istiot planski opfat
bil evidentiran kako predmet na zapo~nato urbanisti~ko planirawe i
spored programite za planirawe na op{tinata za planskiot period
2009- 2014 godina. Spored toa neosnovani se navodite od inicijativata
za povreda na ~lenot 17 stav 2 od Zakonot za prostornoto i urbanisti~ko
planirawe.
684

Soop{tenieto za organizirawe i sproveduvawe na javnata anketa
so ozna~uvawe na vreme i mesto na sproveduvawe bilo objaveno vo
"Nova Makedonija" na 18. 04. 2009 godina od kade nema povreda na ~lenot
24 stav 10 od Zakonot za prostornoto i urbanisti~ko planirawe.
Isto taka, neosnovani se navodite za povreda na ~lenot 24 stav
4 od Zakonot, vo koj e predvideno javnata anketa da se sprovede so izlagawe
na planot na javno mesto koe se nao|a vo krugot na mesnata samouprava.
So ogled na toa {to javna anketa, na koja u~estvuvale podnositelite
na inicijativata, bila organizirana i sprovedena i toa so traewe
od deset rabotni dena kako {to e opredeleno vo ~lenot 24 stav 4
od Zakonot neosnovani se i navodite od inicijativata za povreda na
navedenata odredba zaradi nesproveduvawe na javna anketa.
Imaj}i predvid deka po povod sprovedenata anketa zainteresiranite
lica stavile zabele{ki po odnos na Planot i na istite im
bilo odgovoreno, smetame deka op{tinata Ohrid vo postapkata za planirawe
go ispo~ituvala i ~lenot 24 stav 6 od Zakonot, od kade se neosnovani
navodite od inicijativata za negova povreda.
Sudot utvrdi deka od uvidot vo dostavenata i pribavena dokumentacija
proizleguva deka Sovetot na op{tinata Ohrid vo postapkata
koja prethodela na donesuvaweto na osporenata odluka gi po~ituval
site fazi na postapkata utvrdena so Zakon. Sudot konstatira deka e
potrebno da im se uka`e na podnositelite na inicijativata deka nema
nadle`nost da ja ocenuva sodr`inata na Detalniot urbanisti~ki plan
nitu pak eventualnite promeni vo namenata na objektite vo nego. Vo
taa smisla sekoj podnositel na inicijativa koj smeta deka vrz osnova
na Detalniot urbanisti~ki plan bila izvr{ena izzmena mo`e vo postapkata
na donesuvawe na istiot odnosno na javnata anketa koja bila
sprovedena soglasno Zakonot da dade svoi zabele{ki. Isto taka ako
smetaat deka im bilo povredeno pravoto na sopstvenost so donesuvaweto
na odlukata za izmenuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan, takvoto
svoe pravo mo`at da go ostvarat vo redovna sudska postapka.
Od iznesenata pravna i fakti~ka sostojba proizleguva deka
osporenata odluka e donesena vo celost vo postapka kako {to e predvideno
so odredbite od Zakonot za prostornoto i urbanisti~koto planirawe,
odnosno deka istata ne mo`e da se dovede pod somnenie po
odnos na nejzinata soglasnost na ~lenovite 4, 13, 17, 18, 19, 21, 22, 23, 24,
25, 26 i 31 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
7. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot Branko Naumovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, d-r Trendafil Ivanovski, Liljana
Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Igor Spirovski, d-r Gzime
Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
685

686

50. U. br. 141/2010 (15. 12. 2010)
Osporena odredba
^len 7 6 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za
osnovnoto obrazovanie ("SV RM," br. 33/2010).
Sodr`ina na osporenata odredba
1. Zasnovawe raboten odnos
^len 80
(1) Za nastavnik, stru~en sorabotnik i vospituva~ mo`e da se
vraboti lice koe{to pokraj op{tite uslovi gi ispolnuva i slednive
posebni uslovi:
- da e dr`avjanin na Republika Makedonija,
- da ima soodvetno obrazovanie,
- da go poznava makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo i
da ima polo`eno stru~en ispit za nastavnik, stru~en sorabotnik,
odnosno za vopituva~.
(2) Licata od stavot (1) na ovoj ~len vo u~ili{tata i paralelkite
vo koi nastavata se izveduva na jazik i pismo razli~ni od makedonskiot
jazik i negovoto kirilsko pismo, osven nastavnicite za predmetot
makedonski jazik, treba da go poznavaat i jazikot i pismoto na
koj se izveduva nastavata.
(3) Direktorot na osnovnoto u~ili{te formira komisija sostavena
od tri ~lena od redot na vospitno-obrazovniot kadar koj vr{i
proverka na poznavaweto na jazikot na nastavnicite od stavovite (1) i
(2) na ovoj ~len.
(4) Na javniot oglas za zasnovawe na raboten odnos za nastavnik,
stru~en sorabotnik, odnosno vospituva~ mo`e da se prijavi i lice
bez polo`en stru~en ispit i da zasnova raboten odnos na opredeleno
rabotno vreme do krajot na u~ebnata godina. (osporena odredba)
(5) Bez polo`en stru~en ispit ne mo`e da se zasnova raboten
odnos na neopredeleno vreme.
6
So inicijativata se osporuva ~len 7 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za osnovnoto obrazovanie, so koj vsu{nost e izmeneta
odredbata od ~l. 80 st. 4 od osnoviot tekst na Zakonot za osnovno obrazovanie,
poradi {to vo referatot kako osporena }e se smeta ovaa odredba od osnovniot
tekst Zakonot.
687

688
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata so osporeniot ~len od Zakonot
direktno se prekr{uvale odredbite od ~l. 8 st. 1 al. 3, i ~l. 9 i 32
od Ustavot, bidej}i na gra|anite ne im se ovozmo`uvale ednakvi prava,
tuku nastavniot kadar so polo`en stru~en ispit se diskriminiral,
odnosno bil staven direktno vo ponepovolna polo`ba vo odnos na licata
koi go nemale polo`eno stru~niot ispit, bidej}i statusnata polo`ba
na licata so polo`en ispit i steknato zvawe nastavnik i licata
bez polo`en ispit se izedna~uval, a na nastavnicite so polo`en stru-
~en ispit im se onevozmo`uval pristap do sekoe rabotno mesto pod
ednakvi uslovi. Licata koi go nemaat polo`eno stru~niot ispit koj e
zadol`itelen vo osnovnoto obrazvanie i pretstavuva uslov da se stane
nastavnik, se stavale vo privilegirana polo`ba, odnosno im se ovozmo`uval
pristap na rabotno mesto nastavnik iako ne gi ispolnuvale
propi{anite uslovi. So ogled deka Zakonot za osnovno obrazovanie vo
~l. 77 i ~l. 80 st. 1 jasno propi{al koj mo`e da bide nastavnik i gi propi{al
uslovite koi edno lice treba da gi ispolnuva za da bide vraboteno
kako nastavnik, kade kako eden od zadol`itelnite uslovi e propi-
{ano kandidatot da ima polo`en stru~en ispit, {to uka`uva deka
osporeniot ~l. 7 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za osnovno obrazovanie bil vo sprotivnost so Ustavot i Zakonot.
So osporeniot ~len, spored podnositelkata, se voveduvala pravna
nestabilnost vo Republika Makedonija bidej}i ne se ovozmo`uvala
efikasna garancija deka dosledno }e se sproveduva ~l. 80 od Zakonot
za osnovnoto obrazovanie i deka pri izborot na nastavniot kadar
vo celost }e se po~ituva uslovot kandidatot da mora da go ima polo-
`eno stru~niot ispit, tuku na ovoj na~in bilo ostaveno na subjektivnata
volja na rakovoditelot na u~ili{teto da mo`e da izbere vrz
osnova na svoe diskreciono pravo, bez pri toa da gi po~ituva dosledno
kriteriumite opredeleni vo ~l. 80 st. 1 od Zakonot, so {to se povreduval
principot na vladeeweto na pravoto.
Poradi navedenite pri~ini so inicijativata se bara Ustavniot
sud da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na osporeniot ~len
od Zakonot i istiot da go poni{ti.
Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud so Re{enie U. br. 248/2008 od 18 mart 2009 godina
ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 80 st. 1 od Zakonot
za osnovnoto obrazovanie ("SV RM," br. 103/2008).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Trgnuvaj}i od posebnoto
ustavno zna~ewe i karakter na vospitno-obrazovniot sistem, odnosno
dejnosta na osnovnoto obrazovanie, postoi ustavna mo`nost so poseben
zakon da se propi{at uslovite pod koi mo`e da se izveduva vospitno-

obrazovnata dejnost vo osnovnoto obrazovanie, a vo tie ramki da se
utvrdat i odredeni kriteriumi za opredeluvawe na prioritet pod
ednakvi uslovi pri zasnovawe na raboten odnos. Pri toa, pravo e na
zakonodavecot da gi utvrdi posebnite uslovi za vr{ewe na vospitnoobrazovnata
dejnost, kako i da utvrdi odredeni prioriteti za vrabotuvawe
pod ednakvi uslovi, no vo sekoj slu~aj, dominantni, se pred se,
predvidenite op{ti i posebni uslovi predvideni za zasnovawe na raboten
odnos na odredeno rabotno mesto.
Proklamiranoto ustavno na~elo na ednakvost na gra|anite vo
su{tina zna~i obvrska na zakonodavecot vo zakonite da utvrduva isti
uslovi pod koi gra|anite }e gi ostvaruvaat svoite prava i dol`nosti
bez pritoa da se pravi razlika me|u niv. Imeno, pravo e na zakonodavecot
so zakon da gi propi{e uslovite koi treba da gi ispolnuva kandidatot
za izbor na odredeno rabotno mesto. Tokmu vrz osnova na ovie
principi zakonodavecot vo Zakonot za osnovnoto obrazovanie gi opredelil
uslovite koi treba kandidatite da gi ispolnuvaat za navedenite
mesta.
Po odnos na navodot vo inicijativata deka osporeniot del od
Zakonot ne bil vo soglasnost nitu so ~l. 85 st. 2 i 11 od istiot zakon,
Sudot utvrdi deka ne e nadle`en da ja ocenuva me|usebnata soglasnost
na odredbite od zakonot. Pritoa, Sudot uka`uva deka so tie odredbi se
ureduvaat razli~ni pra{awa. Imeno, osporeniot ~len gi utvrduva
uslovite za zasnovawe na raboten odnos na nastavnik, stru~en sorabotnik
i vospituva~, a ~lenot 85 go ureduva statusot na nastavnik, stru-
~en sorabotnik ili vospituva~ koj za prv pat se vrabotuva vo osnovno
u~ili{te i toga{ stanuva zbor za nastavnik-pripravnik, stru~en sorabotnik
- pripravnik i vospituva~ - pripravnik. Ottuka, jasno proizleguva
deka stanuva zbor za dve razli~ni kategorii na lica, odnosno
lica koi imaat razli~en praven status, poradi {to i ne mo`e da se kompariraat
uslovite dadeni vo ~l. 80 st. 1, so uslovite od ~l. 85 od Zakonot,
na {to uka`uva inicijativata. Od navedenoto, spored Sudot
osporenata odredba od Zakonot voop{to ne sodr`i elementi na diskriminacija
po nitu eden osnov“.
2. Sli~en stav Sudot izrazil i vo Re{enieto U. br. 109/2007 od
19 septemvri 2007 godina, vo koj go ocenuval zakonskoto re{enie za zadlo`itelen
stru~en ispit za nastavnici vo srednoto obrazovanie i ne
povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 59 st. 1, 2, 3 i 4 od Zakonot
za srednoto obrazovanie ("SV RM," br. 44/1995, 24/1996, 34/1996,
35/1997, 82/1999, 29/2002, 40/2003, 42/2003, 67/2004, 55/2005, 113/2005, 35/
2006, 30/2007 i 49/2007).
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 1 i 3, osnovnite slobodi i prava na ~ovekot
i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot i
689

vladeeweto na pravoto, se temelni vrednosti na ustavniot poredok na
Republika Makedonija.
Spored ~l. 32 st. 1 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota, sloboden
izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
obezbednost za vreme na privremena nevrabotenost. Spored stavot 2 na
ovoj ~len, sekomu pod ednakvi uslovi, mu e dostapno sekoe rabotno
mesto.
Soglasno ~l. 51 od Ustavot, zakonite moraat da bidat vo soglasnost
so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot i so zakon. Sekoj e
dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~l. 1 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie, so ovoj zakon
se ureduva zadol`itelnoto osnovno obrazovanie {to se ostvaruva vo
osnovnite u~ili{ta, kako i dejnosta na osnovnoto obrazovanie kako
edinstven vospitno-obrazoven sistem.
Vo Glava VII od Zakonot, so naslov "Nastavnici, stru~ni sorabotnici
i vospituva~i" e sodr`an ~l. 77 vo koj se naveduva deka vospitno
obrazovnata rabota vo osnovnoto u~ili{te ja ostvaruvaat nastavnici,
stru~ni sorabotnici (pedagog, psiholog, sociolog, socijalen rabotnik,
defektolog, bibliotekar) i vospituva~i (stav 1).
Nastavnicite, stru~nite sorabotnici i vospituva~ite vo osnovnoto
u~ili{te imaat soodvetno visoko obrazovanie (stav 2).
Vidot na stru~nata podgotovka na licata koi ostvaruvaat vospitno-obrazovna
rabota vo osnovnoto u~ili{te se ureduva so normativ
za nastaven kadar na osnovnoto u~ili{te, {to go utvrduva ministerot
(stav 3).
Trgnuvaj}i od posebnoto ustavno zna~ewe i karakter na vospitno-obrazovniot
sistem, odnosno dejnosta na osnovnoto obrazovanie,
postoi ustavna mo`nost so poseben zakon da se propi{at uslovite pod
koi mo`e da se izveduva vospitno-obrazovnata dejnost vo osnovnoto
obrazovanie, a vo tie ramki da se utvrdat i odredeni kriteriumi za
opredeluvawe na prioritet pod ednakvi uslovi pri zasnovawe na raboten
odnos. Pri toa, pravo e na zakonodavecot da gi utvrdi posebnite
uslovi za vr{ewe na vospitno-obrazovnata dejnost, kako i da utvrdi
odredeni prioriteti za vrabotuvawe pod ednakvi uslovi, no vo sekoj
slu~aj, dominantni, se pred se, predvidenite op{ti i posebni uslovi
predvideni za zasnovawe na raboten odnos na odredeno rabotno mesto.
Proklamiranoto ustavno na~elo na ednakvost na gra|anite vo
su{tina zna~i obvrska na zakonodavecot vo zakonite da utvrduva isti
uslovi pod koi gra|anite }e gi ostvaruvaat svoite prava i dol`nosti
bez pritoa da se pravi razlika me|u niv. Imeno, pravo e na zakonodavecot
so zakon da gi propi{e uslovite koi treba da gi ispolnuva kandidatot
za izbor na odredeno rabotno mesto. Tokmu vrz osnova na ovie
principi zakonodavecot vo Zakonot za osnovnoto obrazovanie gi opredelil
uslovite koi treba kandidatite da gi ispolnuvaat za navedenite
mesta.
690

Imeno, vo ~l. 80 od Zakonot, koj e sodr`an vo navedenata Glava
VII od Zakonot, vo to~ka 1 so naslov "Zasnovawe na raboten odnos", se
utvrdeni posebnite uslovi koi nastavnikot, stru~niot sorabotnik i
vospituva~ot treba da gi ispolnuvaat pri zasnovawe na rabotniot
odnos na odredeno rabotno mesto, odnosno posebnite kriteriumi pri
vrabotuvawe vo osnovnoto u~ili{te.
Soglasno st. 1 na ovoj ~len od Zakonot, za nastavnik, stru~en
sorabotnik i vospituva~ mo`e da se vraboti lice koe{to pokraj op{-
tite uslovi gi ispolnuva i slednive posebni uslovi:
- da e dr`avjanin na Republika Makedonija,
- da ima soodvetno obrazovanie,
- da go poznava makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo i
- da ima polo`eno stru~en ispit za nastavnik, stru~en sorabotnik,
odnosno za vopituva~.
Soglasno osporeniot st. 4 na ovoj ~len od Zakonot, na javniot
oglas za zasnovawe na raboten odnos za nastavnik, stru~en sorabotnik,
odnosno vospituva~ mo`e da se prijavi i lice bez polo`en stru~en
ispit i da zasnova raboten odnos na opredeleno rabotno vreme do krajot
na u~ebnata godina.
Vo st. 5 na ovoj ~len od Zakonot e predvideno deka bez polo`en
stru~en ispit ne mo`e da se zasnova raboten odnos na neopredeleno
vreme.
Vo ~l. 85 od Zakonot so naslov "Pripravni~ki sta`" poblisku
se uredeni uslovite za polagawe na stru~niot ispit za nastavnik, stru-
~en sorabotnik ili vospituva~, a toa e liceto da go pomine pripravni~kiot
sta` od edna godina, po {to se polaga ispitot pred komisija.
Imeno soglasno st. 1 na ovoj ~len od Zakonot, nastavnik, stru-
~en sorabotnik ili vospituva~ koj za prvpat se vrabotuva vo osnovno
u~ili{te e nastavnik-pripravnik, stru~en sorabotnik-pripravnik,
odnosno vospituva~-pripravnik.
Pripravni~kiot sta` trae edna godina. (stav 2)
Soglasno st. 3 na istiot ~len, za vreme na pripravni~kiot sta`
na pripravnikot mu pripa|a plata vo visina od 80% od platata na nastavnikot,
stru~niot sorabotnik, odnosno vospituva~ot.
Za vreme na pripravni~kiot sta` licata od st. 1 na ovoj ~len se
osposobuvaat za samostojna vospitno-obrazovna, odnosno stru~na rabota
preku sovladuvawe na programata za stru~en ispit (stav 4).
Pripravnikot za vreme na pripravni~kiot sta` sorabotuva so
nastavnicite, stru~nite sorabotnici, odnosno vospituva~ite i se podgotvuva
za stru~en ispit (stav 5).
Za vreme na pripravni~kiot sta` pripravnikot go sledi mentor.
(stav 6). Mentorot na pripravnikot go opredeluva direktorot na
u~ili{teto od redot na nastavnicite, odnosno stru~nite sorabotnici
ili vospituva~i koi vr{at rabota za koja se osposobuva pripravnikot
i imaat zvawe nastavnik - mentor ili nastavnik – sovetnik (stav 7).
691

Mentorot na pripravnikot mu podgotvuva programa koja vklu~uva metodska,
didakti~ka i druga podgotovka potrebna za osposobuvawe na
nastavnikot i za polagawe ispit. Mentorot izrabotuva izve{taj za rabotata
na pripravnikot (stav 8).
Isto lice ne mo`e da bide mentor vo isto vreme na pove}e od
dva pripravnika (stav 9). Za vr{ewe na rabota na mentor, u~ili{teto
na mentorot mu ispla}a nadomestok vo visina od 10% od platata koja
}e ja prima pripravnikot po zavr{uvaweto na pripravni~kiot sta`
(stav 10).
Soglasno st. 11 na ~l. 85, pripravnikot po istekot na pripravni~kiot
sta` polaga stru~en ispit pred komisija formirana od ministerot.
Vo st. 12 na istot ~len od Zakon e predvideno deka pripravnikot
za polagawe na stru~niot ispit pla}a nadomestok, ~ija visina ja
utvrduva ministerot vrz osnova na realnite tro{oci za sproveduvaweto
na stru~niot ispit, a soglasno st. 13, programata za polagaweto na
stru~niot ispit na pripravnikot i na~inot na sproveduvaweto na ispitot
gi propi{uva ministerot.
Od navedenite dve odredbi od Zakonot za osnovno obrazovanie,
proizleguva deka, raboten odnos na neopredeleno vreme za nastavnik,
stru~en sorabotnik i vospituva~ vo osnovnoto obrazovanie, mo`e da se
zasnova samo dokolku liceto ima polo`eno stru~en ispit. Od druga
strana pak, za da se polo`i stru~niot ispit, Zakonot predviduva liceto
da mora da bide vraboteno, pri {to toa dobiva status nastavnikpripravnik,
stru~en sorabotnik-pripravnik, odnosno vospituva~-pripravnik.
Liceto so ovoj status mora mora da pomine pripravni~ki
sta` vo traewe od edna godina, vo tekot na koja toa se osposobuva za
samostojna vospitno-obrazovna, odnosno stru~na rabota preku sovladuvawe
na programata za stru~en ispit i pod mentorstvo na nastavnik.
Soglasno zakonot, pripravnikot po istekot na pripravni~kiot sta`
polaga stru~en ispit pred komisija, i duri potoa, so polo`en stru~en
ispit, liceto mo`e da zasnova raboten odnos na neopredeleno vreme
kako nastavnik, stru~en sorabotnik ili vospituva~.
Ottuka, spored na{e mislewe so odredbata deka na javniot
oglas za zasnovawe na raboten odnos vo osnovno u~ili{te mo`e da se
prijavi i lice bez polo`en stru~en ispit i da zasnova raboten odnos
na opredeleno vreme do krajot na u~ebnata godina im se ovozmo`uva na
licata da steknat edna godina raboten sta` zaradi polagawe na stru-
~en ispit i da steknat uslovi za zasnovawe na raboten odnos na neopredeleno
vreme kako nastavnik, odnosno stru~en sorabotnik ili vospituva~.
Za nas se neprifatlivi navodite vo inicijativata deka so osporenata
odredba nastavniot kadar so polo`en stru~en ispit se diskriminiral,
odnosno bil staven direktno vo ponepovolna polo`ba vo
odnos na licata koi go nemale polo`eno stru~niot ispit, odnosno
692

deka statusnata polo`ba na licata so polo`en ispit i steknato zvawe
nastavnik i licata bez polo`en ispit se izedna~uval, od pri~ina {to
vo samiot zakon jasno e razgrani~ena statusnata polo`ba na licata so
polo`en stru~en ispit koi mo`at da zasnovaat raboten odnos na neopredeleno
vreme vo svojstvo na nastavnik, stru~en sorabotnik ili
vospituva~ i licata koi nemaat polo`en stru~en ispit i koe mo`at da
zasnovaat raboten odnos na opredeleno vreme od edna godina so status
na pripravnik.
Za nas se isto taka neosnovani i stravuvawata na podnositelot
na inicijativata deka osporenata odredba ne davala efikasna garancija
deka dosledno }e se sproveduval ~l. 80 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie
i deka pri izborot na nastavniot kadar vo celost }e se po~ituval
uslovot kandidatot da mora da go ima polo`eno stru~niot
ispit, od pri~ina {to vo Zakonot, vo st. 5 ~l. 80 jasno e opredeleno
deka bez polo`en stru~en ispit ne mo`e da se zasnova raboten odnos na
neopredeleno vreme, taka {to porizleguva deka status na nastavnik,
stru~en sorabotnik ili vospituva~ mo`e da se stekne samo so polo`en
stru~en ispit.
Osporenata odredba, kako {to prethodno be{e ka`ano, dava mo-
`nost za zasnovawe na raboten odnos za steknuvawe so status nastavnik-pripravnik
i dokolku nema vakva odredba, na javnite oglasi za zasnovawe
na raboten odnos na opredeleno vreme nema da mo`at da se
prijavat lica bez polo`en stru~en ispit, so {to ovie lica bi bile
staveni vo neramnopravna polo`ba po odnos na zasnovawe na raboten
odnos vo osnovnite u~ili{ta, odnosno nema da mo`at da go polo`at
stru~niot ispit kako uslov za zasnovawe na raboten odnos za nastavnik,
stru~en sorabotnik i vospituva~.
Poradi navedenoto, smetame deka osporenata odredba od Zakonot
voop{to ne sodr`i elementi na diskriminacija po nitu eden
osnov, odnosno deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za nejzinata soglasnost
so odredbite od Ustavot na koi se povikuva podnositelkata
na inicijativata, poradi {to se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 80 st. 4 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie ("SV RM," br. 103/
2008, 33/2010 i 116/2010).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 15 dekemvri 2010 godina,
donese
693

694
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 80 stav 4 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 103/2008, 33/2010 i 116/2010).
2. Nata{a Stankovska od Kriva Palanka, na Ustavniot sud na
Republika Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na odredbata od Zakonot
ozna~en vo to~kata 1 na ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata so osporeniot ~len od Zakonot
direktno se prekr{uvale odredbite od ~lenot 8 stav 1 alineja 3, i
~lenovite 9 i 32 od Ustavot, bidej}i na gra|anite ne im se ovozmo`uvale
ednakvi prava, tuku nastavniot kadar so polo`en stru~en ispit
se diskriminiral, odnosno bil staven direktno vo ponepovolna polo-
`ba vo odnos na licata koi go nemale polo`eno stru~niot ispit, bidej}i
statusnata polo`ba na licata so polo`en ispit i steknato zvawe
nastavnik i licata bez polo`en ispit se izedna~uval, a na nastavnicite
so polo`en stru~en ispit im se onevozmo`uval pristap do sekoe
rabotno mesto pod ednakvi uslovi. Licata koi go nemaat polo`eno
stru~niot ispit koj e zadol`itelen vo osnovnoto obrazvanie i pretstavuva
uslov da se stane nastavnik, se stavale vo privilegirana polo-
`ba, odnosno im se ovozmo`uval pristap na rabotno mesto nastavnik
iako ne gi ispolnuvale propi{anite uslovi. So ogled deka Zakonot za
osnovno obrazovanie vo ~lenot 77 i ~lenot 80 stav 1 jasno propi{al
koj mo`e da bide nastavnik i gi propi{al uslovite koi edno lice treba
da gi ispolnuva za da bide vraboteno kako nastavnik, kade kako eden
od zadol`itelnite uslovi e propi{ano kandidatot da ima polo`en
stru~en ispit, {to uka`uva deka osporeniot ~len 7 od Zakonot za izmenuvawe
i dopolnuvawe na Zakonot za osnovno obrazovanie bil vo
sprotivnost so Ustavot i Zakonot.
So osporeniot ~len, spored podnositelkata, se voveduvala
pravna nestabilnost vo Republika Makedonija bidej}i ne se ovozmo`uvala
efikasna garancija deka dosledno }e se sproveduva ~lenot 80 od
Zakonot za osnovnoto obrazovanie i deka pri izborot na nastavniot
kadar vo celost }e se po~ituva uslovot kandidatot da mora da go ima
polo`eno stru~niot ispit, tuku na ovoj na~in bilo ostaveno na subjektivnata
volja na rakovoditelot na u~ili{teto da mo`e da izbere vrz
osnova na svoe diskreciono pravo, bez pri toa da gi po~ituva dosledno
kriteriumite opredeleni vo ~len 80 stav 1 od Zakonot, so {to se
povreduval principot na vladeeweto na pravoto.
Poradi navedenite pri~ini so inicijativata se bara Ustavniot
sud da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na osporeniot ~len
od Zakonot i istiot da go poni{ti.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 80 stav 4 od Zakonot
za osnovnoto obrazovanie, na javniot oglas za zasnovawe na

aboten odnos za nastavnik, stru~en sorabotnik, odnosno vospituva~
mo`e da se prijavi i lice bez polo`en stru~en ispit i da zasnova raboten
odnos na opredeleno rabotno vreme do krajot na u~ebnata godina.
4. Spored ~len 8 stav 1 alinei 1 i 3 od Ustavot, osnovnite slobodi
i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo
i utvrdeni so Ustavot i vladeeweto na pravoto, se temelni vrednosti
na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~len 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacinalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot
i zakonite se ednakvi.
Spored ~len 32 stav 1 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota,
sloboden izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
obezbednost za vreme na privremena nevrabotenost. Spored stavot
2 na ovoj ~len, sekomu pod ednakvi uslovi, mu e dostapno sekoe rabotno
mesto.
Soglasno ~len 51 od Ustavot, zakonite moraat da bidat vo soglasnost
so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot i so zakon. Sekoj e
dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~len 1 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie, so ovoj zakon
se ureduva zadol`itelnoto osnovno obrazovanie {to se ostvaruva
vo osnovnite u~ili{ta, kako i dejnosta na osnovnoto obrazovanie kako
edinstven vospitno-obrazoven sistem.
Vo Glava VII od Zakonot, so naslov "Nastavnici, stru~ni sorabotnici
i vospituva~i" e sodr`an ~len 77 vo koj se naveduva deka vospitno
obrazovnata rabota vo osnovnoto u~ili{te ja ostvaruvaat nastavnici,
stru~ni sorabotnici (pedagog, psiholog, sociolog, socijalen
rabotnik, defektolog, bibliotekar) i vospituva~i (stav 1).
Nastavnicite, stru~nite sorabotnici i vospituva~ite vo osnovnoto
u~ili{te imaat soodvetno visoko obrazovanie (stav 2).
Vidot na stru~nata podgotovka na licata koi ostvaruvaat vospitno-obrazovna
rabota vo osnovnoto u~ili{te se ureduva so normativ
za nastaven kadar na osnovnoto u~ili{te, {to go utvrduva ministerot
(stav 3).
Trgnuvaj}i od posebnoto ustavno zna~ewe i karakter na vospitno-obrazovniot
sistem, odnosno dejnosta na osnovnoto obrazovanie,
postoi ustavna mo`nost so poseben zakon da se propi{at uslovite pod
koi mo`e da se izveduva vospitno-obrazovnata dejnost vo osnovnoto
obrazovanie, a vo tie ramki da se utvrdat i odredeni kriteriumi za
opredeluvawe na prioritet pod ednakvi uslovi pri zasnovawe na raboten
odnos. Pritoa, pravo e na zakonodavecot da gi utvrdi posebnite
uslovi za vr{ewe na vospitno-obrazovnata dejnost, kako i da utvrdi
odredeni prioriteti za vrabotuvawe pod ednakvi uslovi, no vo sekoj
695

slu~aj, dominantni, se pred se, predvidenite op{ti i posebni uslovi
predvideni za zasnovawe na raboten odnos na odredeno rabotno mesto.
Proklamiranoto ustavno na~elo na ednakvost na gra|anite vo
su{tina zna~i obvrska na zakonodavecot vo zakonite da utvrduva isti
uslovi pod koi gra|anite }e gi ostvaruvaat svoite prava i dol`nosti
bez pritoa da se pravi razlika me|u niv. Imeno, pravo e na zakonodavecot
so zakon da gi propi{e uslovite koi treba da gi ispolnuva
kandidatot za izbor na odredeno rabotno mesto. Tokmu vrz osnova na
ovie principi zakonodavecot vo Zakonot za osnovnoto obrazovanie gi
opredelil uslovite koi treba kandidatite da gi ispolnuvaat za navedenite
mesta.
Imeno, vo ~lenot 80 od Zakonot, koj e sodr`an vo navedenata
Glava VII od Zakonot, vo to~ka 1 so naslov "Zasnovawe na raboten
odnos," se utvrdeni posebnite uslovi koi nastavnikot, stru~niot sorabotnik
i vospituva~ot treba da gi ispolnuvaat pri zasnovawe na rabotniot
odnos na odredeno rabotno mesto, odnosno posebnite kriteriumi
pri vrabotuvawe vo osnovnoto u~ili{te.
Soglasno stavot 1 na ovoj ~len od Zakonot, za nastavnik, stru-
~en sorabotnik i vospituva~ mo`e da se vraboti lice koe{to pokraj
op{tite uslovi gi ispolnuva i slednive posebni uslovi:
- da e dr`avjanin na Republika Makedonija,
- da ima soodvetno obrazovanie,
- da go poznava makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo i
- da ima polo`eno stru~en ispit za nastavnik, stru~en sorabotnik,
odnosno za vopituva~.
Soglasno osporeniot stav 4 na ovoj ~len od Zakonot, na javniot
oglas za zasnovawe na raboten odnos za nastavnik, stru~en sorabotnik,
odnosno vospituva~ mo`e da se prijavi i lice bez polo`en stru~en
ispit i da zasnova raboten odnos na opredeleno rabotno vreme do krajot
na u~ebnata godina.
Vo stavot 5 na ovoj ~len od Zakonot e predvideno deka bez polo-
`en stru~en ispit ne mo`e da se zasnova raboten odnos na neopredeleno
vreme.
Vo ~len 85 od Zakonot so naslov "Pripravni~ki sta`" poblisku
se uredeni uslovite za polagawe na stru~niot ispit za nastavnik,
stru~en sorabotnik ili vospituva~, a toa e liceto da go pomine pripravni~kiot
sta` od edna godina, po {to se polaga ispitot pred komisija.
Imeno, soglasno stavot 1 na ovoj ~len od Zakonot, nastavnik,
stru~en sorabotnik ili vospituva~ koj za prvpat se vrabotuva vo osnovno
u~ili{te e nastavnik-pripravnik, stru~en sorabotnik-pripravnik,
odnosno vospituva~-pripravnik.
Pripravni~kiot sta` trae edna godina. (stav 2)
696

Soglasno stavot 3 na istiot ~len, za vreme na pripravni~kiot
sta` na pripravnikot mu pripa|a plata vo visina od 80% od platata na
nastavnikot, stru~niot sorabotnik, odnosno vospituva~ot.
Za vreme na pripravni~kiot sta` licata od stavot 1 na ovoj
~len se osposobuvaat za samostojna vospitno-obrazovna, odnosno stru-
~na rabota preku sovladuvawe na programata za stru~en ispit (stav 4).
Pripravnikot za vreme na pripravni~kiot sta` sorabotuva so
nastavnicite, stru~nite sorabotnici, odnosno vospituva~ite i se podgotvuva
za stru~en ispit (stav 5).
Za vreme na pripravni~kiot sta` pripravnikot go sledi mentor.
(stav 6). Mentorot na pripravnikot go opredeluva direktorot na
u~ili{teto od redot na nastavnicite, odnosno stru~nite sorabotnici
ili vospituva~i koi vr{at rabota za koja se osposobuva pripravnikot
i imaat zvawe nastavnik - mentor ili nastavnik - sovetnik (stav 7).
Mentorot na pripravnikot mu podgotvuva programa koja vklu~uva metodska,
didakti~ka i druga podgotovka potrebna za osposobuvawe na nastavnikot
i za polagawe ispit. Mentorot izrabotuva izve{taj za rabotata
na pripravnikot (stav 8).
Isto lice ne mo`e da bide mentor vo isto vreme na pove}e od
dva pripravnika (stav 9). Za vr{ewe na rabota na mentor, u~ili{teto
na mentorot mu ispla}a nadomestok vo visina od 10% od platata koja
}e ja prima pripravnikot po zavr{uvaweto na pripravni~kiot sta`
(stav 10).
Soglasno stavot 11 na ~lenot 85, pripravnikot po istekot na
pripravni~kiot sta` polaga stru~en ispit pred komisija formirana
od ministerot.
Vo stavot 12 na istot ~len od Zakon e predvideno deka pripravnikot
za polagawe na stru~niot ispit pla}a nadomestok, ~ija visina
ja utvrduva ministerot vrz osnova na realnite tro{oci za sproveduvaweto
na stru~niot ispit, a soglasno stavot 13, programata za polagaweto
na stru~niot ispit na pripravnikot i na~inot na sproveduvaweto
na ispitot gi propi{uva ministerot.
Od navedenite dve odredbi od Zakonot za osnovno obrazovanie,
proizleguva deka, raboten odnos na neopredeleno vreme za nastavnik,
stru~en sorabotnik i vospituva~ vo osnovnoto obrazovanie, mo`e da se
zasnova samo dokolku liceto ima polo`eno stru~en ispit. Od druga
strana pak, za da se polo`i stru~niot ispit, Zakonot predviduva liceto
da mora da bide vraboteno, pri {to toa dobiva status nastavnikpripravnik,
stru~en sorabotnik-pripravnik, odnosno vospituva~-pripravnik.
Liceto so ovoj status mora mora da pomine pripravni~ki
sta` vo traewe od edna godina, vo tekot na koja toa se osposobuva za
samostojna vospitno-obrazovna, odnosno stru~na rabota preku sovladuvawe
na programata za stru~en ispit i pod mentorstvo na nastavnik.
Soglasno zakonot, pripravnikot po istekot na pripravni~kiot sta`
polaga stru~en ispit pred komisija, i duri potoa, so polo`en stru~en
697

ispit, liceto mo`e da zasnova raboten odnos na neopredeleno vreme
kako nastavnik, stru~en sorabotnik ili vospituva~.
Ottuka, spored Sudot, so odredbata deka na javniot oglas za zasnovawe
na raboten odnos vo osnovno u~ili{te mo`e da se prijavi i
lice bez polo`en stru~en ispit i da zasnova raboten odnos na opredeleno
vreme do krajot na u~ebnata godina im se ovozmo`uva na licata
da steknat edna godina raboten sta` zaradi polagawe na stru~en ispit
i da steknat uslovi za zasnovawe na raboten odnos na neopredeleno
vreme kako nastavnik, odnosno stru~en sorabotnik ili vospituva~.
Navodite vo inicijativata deka so osporenata odredba nastavniot
kadar so polo`en stru~en ispit se diskriminiral, odnosno bil
staven direktno vo ponepovolna polo`ba vo odnos na licata koi go nemale
polo`eno stru~niot ispit i deka statusnata polo`ba na licata
so polo`en ispit i steknato zvawe nastavnik i licata bez polo`en
ispit se izedna~uval, Sudot ne gi prifati, od pri~ina {to vo samiot
zakon jasno e razgrani~ena statusnata polo`ba na licata so polo`en
stru~en ispit koi mo`at da zasnovaat raboten odnos na neopredeleno
vreme vo svojstvo na nastavnik, stru~en sorabotnik ili vospituva~ i
licata koi nemaat polo`en stru~en ispit i koe mo`at da zasnovaat raboten
odnos na opredeleno vreme od edna godina so status na pripravnik.
Za Sudot, isto taka, se neosnovani i stravuvawata na podnositelkata
deka osporenata odredba ne davala efikasna garancija deka dosledno
}e se sproveduval ~lenot 80 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie
i deka pri izborot na nastavniot kadar vo celost }e se po~ituval
uslovot kandidatot da mora da go ima polo`eno stru~niot ispit,
od pri~ina {to vo Zakonot, vo stavot 5 ~lenot 80 jasno e opredeleno
deka bez polo`en stru~en ispit ne mo`e da se zasnova raboten odnos na
neopredeleno vreme, taka {to proizleguva deka status na nastavnik,
stru~en sorabotnik ili vospituva~ mo`e da se stekne samo so polo`en
stru~en ispit.
Osporenata odredba, spored toa, dava mo`nost za zasnovawe na
raboten odnos za steknuvawe so status nastavnik-pripravnik i dokolku
nema vakva odredba, na javnite oglasi za zasnovawe na raboten odnos
na opredeleno vreme nema da mo`at da se prijavat lica bez polo`en
stru~en ispit, so {to ovie lica bi bile staveni vo neramnopravna polo`ba
po odnos na zasnovawe na raboten odnos vo osnovnite u~ili{ta,
odnosno nema da mo`at da go polo`at stru~niot ispit kako uslov za zasnovawe
na raboten odnos za nastavnik, stru~en sorabotnik i vospituva~.
Poradi navedenoto, Sudot oceni deka osporenata odredba od
Zakonot ne sodr`i elementi na diskriminacija po nitu eden osnov, i
deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za nejzinata soglasnost so
odredbite od Ustavot na koi se povikuva podnositelkata na inicijativata.
698

5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot Branko Naumoski i sudiite d-r Nata{a
Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, d-r Trendafil Ivanovski, Liljana
Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Igor Spirovski, d-r Gzime
Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
699

700

51.U. br. 125/2010 (22. 12. 2010)
Akt {to se osporuva
^len 62 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite ("SV RM," br.
2/2006 i 57/2010).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite na podnositelot na inicijativata so osporeniot
~l. 62 od Zakonot se naru{uval principot na ednakvost i ukinuvawe
na ve}e steknato pravo, bidej}i so izmenite na ovoj ~len sta` so
zgolemeno traewe im se zasmetuval samo na vrabotenite vo Sektorot
za obezbeduvawe, a ne i na drugite vraboteni vo KPD i VPD koi i
ponatamu ostanale da gi vr{at rabotnite zada~i na rabotnite mesta za
koi pred donesuvawe na izmenite na Zakonot sta`ot na osiguruvawe
im se smetal vo zgolemeno traewe i toa za sekoi 12 meseci im se
zasmetuva sta` na osiguruvawe kako 16 meseci.
Sodr`ina na osporeniot ~len
Spored osporeniot ~l. 62 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite
Za dr`avnite slu`benici koi izvr{uvaat rabotni zada~i vo sektorot
za obezbeduvawe, sta`ot na osiguruvawe soglasno Zakonot za
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe
i toa sekoi 12 meseci efektivno pominati na tie raboti se smetaat
kako 16 meseci sta` na osiguruvawe”.
Sporno pravno pra{awe
Dali so predviduvaweto deka sta` na osiguruvawe koj se smeta
vo zgolemeno im se utvrduva samo na dr`avnite slu`benici koi izvr-
{uvaat zada~i vo sektorot za obezbeduvawe, a ne i na drugite vraboteni
vo drugite sektori se doveduva vo pra{awe na~eloto na ednakvost
kako i principot na steknato pravo.
Pravno mislewe
Spored ~l. 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija se
ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
701

ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot
i zakonite se ednakvi.
Spored ~l. 54 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite vrabotenite
vo kazneno - popravnite i vospitno popravnite ustanovi se dr`avni
slu`benici osven vrabotenite vo stopanskite edinici na ustanovite.
Za zasnovawe i prestanok na raboten odnos, kako i za drugite
prava od raboten odnos na vrabotenite koi nemaat status na dr`avni
slu`benici va`at op{tite propisi za rabotnite odnosi i op{tite i
posebnite propisi od oblasta na zdravstvenoto, penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe, dokolku so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.
Spored ~l. 3-a od Zakonot za dr`avnite slu`benici ("SV RM,"
br. 59/2000, 11/2000, 34/2001, 43/2002, 98/2002, 17/2003, 40/2003, 85/2003,
17/2004, 19/2004, 69/2004, 81/2005, 61/2006, 36/2007, 161/2008, 6/2009 i
35/2010) e predvideno deka odredeni pra{awa povrzani so pravoto,
obvrskite i odgovornostite na vrabotenite vo Agencijata za razuznavawe,
Direkcijata za bezbednost na klasificirani informacii, Armijata
na Republika Makedonija, vrabotenite koi vr{at raboti na obezbeduvawe
vo kazneno-popravnite i vospitno popravnite ustanovi, mo-
`at da bidat uredeni so zakon, na na~in razli~en od ovoj zakon, ako toa
e neophodno poradi specifi~nata priroda na rabotnite zada~i i posebnosta
na izvvr{uvaweto na posebnite dol`nosti i ovlastuvawa.
Spored ~l. 27 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite, vo kazneno
- popravnite i vospitno - popravnite ustanovi so ogled na slo`enosta
i obemot na rabotite vo funkcija na izvr{uvawe na sankciite
se organiziraat sektori za resocijalizacija, obezbeduvawe, stopanskoinstruktorski,
zdravstveni i izvr{no upraven i finansiski sektor.
Vo ~l. 29 vo podnaslovot "Sektor za obezbeduvawe" e predvideno
deka rabotite na obezbeduvaweto vo ustanovata go vr{i Sektorot
za obezbeduvawe koj e vooru`en i edinstvno uniformiran i opremen.
Sektorot za obezbeduvawe e edinstvena formacija na upravata.
Sektorot za obezbeduvawe se organizira zaradi obezbeduvawe
na ustanovata, spre~uvawe na begstvo, odr`uvawe na vnatre{en red i
disciplina i sproveduvawe na osudenite i maloletnite lica.
So sektorot za obezbeduvawe rakovodi zapovednik, a pokraj zapovednikot,
rabotite na slu`bata gi vr{at komandiri, vi{i nadzornici,
postari nadzornici i pomladi nadzornici. Sekoj pripadnik na
sektorot za obezbeduvawe kogo vr{i slu`beno dejstvie ima ovlastuvawe
na policaec.
Ministerot za pravda donesuva akt za vooru`uvawe i na~inot
na vr{ewe na rabotite na sektorot za obezbeduvawe i akt za uniformata
i oznakite na pripadnici na oddelenieto (stav 7).
Vrz osnova na ~l. 29 st. 7 od Zakonot, ministerot za pravda donel
Pravilnik za vooru`uvaweto i na~inot na vr{eweto na rabotite
702

na sektorot za obezbeduvawe vo kazneno - popravnite i vospitno - popravnite
ustanovi.
So ovoj pravilnik ("SV RM," br. 118/2008) se propi{uva vooru`uvaweto
i na~inot na vr{ewe na rabota na sektorot, pri {to
pripadnicite na sektorot rabotite gi vr{at vrz osnova na zakon i posebnite
propisi za vr{ewe na slu`bata, planot za obezbeduvawe na
ustanovata, kako i vrz osnova na upatstvata i naredbite na direktorot,
odnosno drugi stare{ini.
Od analizata na navedenite zakonski odredbi nedvosmisleno
proizleguva deka vrabotenite vo sektorot za obezbeduvawe se vooru-
`eni i uniformirani lica koi nosat ogneno oru`je, za obezbeduvawe
na ustanovata, spre~uvawe na begstvo, go odr`uvaat redot vo ustanovata,
odnosno imaat specifi~ni rabotni zada~i.
So ~l. 62 od Zakonot za izvr{uvawe na sankcii ("SV RM, br.
2/2006) bilo predvideno deka "Za rabotnite mesta vo ustanovite koi
poradi specifi~nostite i te`inata na rabotite,kako i posebnite
uslovi pod koi tie se izvr{uvaat vo kontaktite so osudeni i maloletni
lica so {to bitno se vlijae vrz namaluvaweto na rabotnata sposobnost,
sta`ot na osiguruvawe soglasno Zakonot za penziskoto i
invaliskoto osiguruvawe se smeta vo zgolemeno traewe i toa sekoi 12
meseca efektivno pominati na tie raboti i se smetaat kako 16 meseca
sta` na osiguruvawe”.
Spored ~l. 102 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
("SV RM," br. 80/1993... 83/2010) "Na ovlastenite rabotnici, vo
smisla na propisite za izvr{uvawe na sankciite, sta`ot na osiguruvawe
im se smeta so zgolemeno traewe i toa sekoi 12 meseci efektivno
pominati na tie dol`nosti vo kazneno-popravnite ustanovi i
vospitno-popravnite domovi im se smetaat kako 16 meseci sta` na osiguruvawe.
Pravo na sta` na osiguruvawe so zgolemeno traewe vo smisla
na st. 1 na ovoj ~len imaat i rabotnicite vo Ministerstvoto za pravda,
kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi koi rabotat
na rabotni mesta ~ija te`ina i posebni uslovi pod koi tie se
vr{at vlijaat vrz namaluvaweto na rabotnata sposobnost.
Rabotnite mesta od st. 2 na ovoj ~len gi utvrduva Vladata na Republika
Makedonija po predlog na ministerot za pravda.
Odredbite od st. 1 i 2 na ovoj ~len ne se odnesuvaat na vremeto
dodeka rabotnikot se nao|a na stru~no obrazovanie ili usovr{uvawe
na koe e upaten od kazneno-popravnata ustanova, odnosno vospitnoobrazovniot
dom.”
So Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe
na sankciite ("SV RM," br. 57/2010 ) ~l. 62 koj e osporen so
inicijativata e promenet i glasi: "Za dr`avnite slu`benici koi izvr{uvaat
rabotni zada~i vo sektorot za obezbeduvawe, sta`ot na osiguruvawe
soglasno Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
703

im se smeta so zgolemeno traewe i toa sekoi 12 meseca efektivno pominati
na tie rabotni mesta se smetaat kako 16 meseci sta` na osiguruvawe.
Imaj}i ja predvid sodr`inata na odredbata od ~l. 62 od Zakonot
za izvr{uvawe na sankciite pred nejzinata izmena kako i ~l. 102 od
Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe proizleguva deka
Vladata na Republika Makedonija na predlog na ministerot za pravda
gi utvrduvala rabotnite mesta na ovlastenite rabotnici vo ministerstvoto
za pravda, kazneno - popravnite i vospitno - poravnite ustanovi
na koi sta`ot na osiguruvawe im sa smetal so zgolemeno traewe poradi
te`inata i posebnite uslovi pod koi gi vr{ele rabotite, a so izmenite
na ~l. 62 od Zakonot, namesto Vladata, zakonodavecot opredelil
deka na vrabotenite vo sektorot za obezbeduvawe poradi specifikata
na rabotite koi gi obavuvaat vo ustanovite sta`ot na osiguruvawe }e
im se smeta so zgolemeno traewe.
Trgnuvaj}i od navedenata ustavna odredba analizata na osporeniot
~l. 62 od Zakonot kako i analizata na drugi odredbi od Zakonot,
nasprema navodite vo inicijativata, smetame deka istite se neosnovani.
Imeno, spored na{e mislewe, pravo e na zakonodavecot, a poa|aj}i
od specifi~nata priroda na rabotite i zada~ite i posebnosta
na izvr{uvaweto na posebnite prava i dol`nosti na vrabotenite vo
sektorot za obezbeduvawe, za ovie lica da predvidi sta`ot na osiguruvawe
da im se smeta so zgolemeno traewe soglasno ~l. 102 od Zakonot za
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, odnosno sekoi 12 meseci efektivno
pominati vo ovoj sektor da im se smeta kako 16 meseci sta` na
osiguruvawe.
So ogled na navedenoto, smetame deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto na soglasnosta na osporeniot ~l. 62 od Zakonot so ~l. 9 od
Ustavot, od pri~ina {to pravoto na ednakvost kako temelen praven
princip vo konkretniov slu~aj e ispo~ituvan preku praviloto deka so
ednakvite ednakvo se postapuva, a so neednakvite neednakvo.
[to se odnesuva do navodite vo inicijativata deka so osporenata
odredba na vrabotenite vo drugite sektori vo kazneno popravnite
i vospitno - popravni ustanovi im bilo uskrateno steknatoto pravo,
odnosno sta`ot na osiguruvawe ne im se zasmetuva so zgolemeno traewe
po donesuvawe na izmenite na Zakonot, se neprifatlivi i neosnovani.
Imeno, spored na{e mislewe, pra{aweto na utvrduvaweto na
sta`ot na osiguruvawe koj }e se smeta so zgolemeno traewe (beneficiran
sta`) e promenliva zakonska kategorija, odnosno pravo ili mo-
`nost {to go utvrduva zakonodavecot za opredeleni specifi~ni rabotni
mesta, pri {to edna{ utvrdeno pravo ili mo`nost ne zna~i deka
toa pravo e zasekoga{ utvrdeno i ne mo`e da se promeni.
So ogled na navedenoto se p r e d l a g a:
704

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 62 od Zakonot za izvr{uvawe na sankcii ("SV RM," br. 2/2006 i
57/2010).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 22 dekemvri 2010
godina, donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe ustavnosta na
~len 62 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija“ br. 2/2006 i 57/2010).
2. Don~o Stoilov i drugi vraboteni vo Kazneno popraven dom i
Vospitno popraven dom - Skopje, na Ustavniot sud na Republika Makedonija
mu podnese barawe za poveduvawe na postapka za ocenuvawe na
ustavnosta na ~len 62 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite na podnositelite na inicijativata so osporeniot
~len 62 od Zakonot se naru{uval principot na ednakvost i ukinuvawe
na ve}e steknato pravo, bidej}i so izmenite na ovoj ~len sta-
`ot so zgolemeno traewe im se zasmetuval samo na vrabotenite vo Sektorot
za obezbeduvawe, a ne i na drugite vraboteni vo KPD i VPD koi
i ponatamu ostanale da gi vr{at rabotnite zada~i na rabotnite mesta
za koi pred donesuvawe na izmenite na Zakonot sta`ot na osiguruvawe
im se smetal vo zgolemeno traewe i toa za sekoi 12 meseci im se zasmetuva
sta` na osiguruvawe kako 16 meseci.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 62 od
Zakonot za izvr{uvawe na sankciite” Za dr`avnite slu`benici koi
izvr{uvaat rabotni zada~i vo sektorot za obezbeduvawe, sta`ot na
osiguruvawe soglasno Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
im se smeta so zgolemeno traewe i toa sekoi 12 meseci efektivno
pominati na tie raboti se smetaat kako 16 meseci sta` na osiguruvawe”.
4. Spored ~len 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata
na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred
Ustavot i zakonite se ednakvi.
Spored ~len 54 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite vrabotenite
vo kazneno - popravnite i vospitno popravnite ustanovi se
705

dr`avni slu`benici osven vrabotenite vo stopanskite edinici na
ustanovite.
Za zasnovawe i prestanok na raboten odnos, kako i za drugite
prava od raboten odnos na vrabotenite koi nemaat status na dr`avni
slu`benici va`at op{tite propisi za rabotnite odnosi i op{tite i
posebnite propisi od oblasta na zdravstvenoto, penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe, dokolku so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.
Spored ~len 3-a od Zakonot za dr`avnite slu`benici ("Slu-
`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 59/2000, 11/2000, 34/2001, 43/
2002, 98/2002, 17/2003, 40/2003, 85/2003, 17/2004, 19/2004, 69/2004, 81/2005,
61/2006, 36/2007, 161/2008, 6/2009 i 35/2010) e predvideno deka odredeni
pra{awa povrzani so pravoto, obvrskite i odgovornostite na vrabotenite
vo Agencijata za razuznavawe, Direkcijata za bezbednost na klasificirani
informacii, Armijata na Republika Makedonija, vrabotenite
koi vr{at raboti na obezbeduvawe vo kazneno-popravnite i vospitno-popravnite
ustanovi, mo`at da bidat uredeni so zakon, na na~in
razli~en od ovoj zakon, ako toa e neophodno poradi specifi~nata priroda
na rabotnite zada~i i posebnosta na izvvr{uvaweto na posebnite
dol`nosti i ovlastuvawa.
Spored ~lenot 27 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite, vo
kazneno - popravnite i vospitno - popravnite ustanovi so ogled na slo-
`enosta i obemot na rabotite vo funkcija na izvr{uvawe na sankciite
se organiziraat sektori za resocijalizacija, obezbeduvawe, stopansko-instruktorski,
zdravstveni i izvr{no upraven i finansiski
sektor.
Vo ~lenot 29 vo podnaslovot "Sektor za obezbeduvawe" e predvideno
deka rabotite na obezbeduvaweto vo ustanovata go vr{i Sektorot
za obezbeduvawe koj e vooru`en i edinstvn uniformirano i opremen.
Sektorot za obezbeduvawe e edinstvena formacija na upravata.
Sektorot za obezbeduvawe se organizira zaradi obezbeduvawe
na ustanovata, spre~uvawe na begstvo, odr`uvawe na vnatre{en red i
disciplina i sproveduvawe na osudenite i maloletnite lica.
So sektorot za obezbeduvawe rakovodi zapovednik, a pokraj zapovednikot,
rabotite na slu`bata gi vr{at komandiri, vi{i nadzornici,
postari nadzornici i pomladi nadzornici. Sekoj pripadnik
na sektorot za obezbeduvawe kogo vr{i slu`beno dejstvie ima ovlastuvawe
na policaec.
Ministerot za pravda donesuva akt za vooru`uvawe i na~inot
na vr{ewe na rabotite na sektorot za obezbeduvawe i akt za uniformata
i oznakite na pripadnici na oddelenieto (stav 7).
Vrz osnova na ~lenot 29 stav 7 od Zakonot, ministerot za pravda
donel Pravilnik za vooru`uvaweto i na~inot na vr{eweto na rabotite
na sektorot za obezbeduvawe vo kazneno - popravnite i vospitno -
popravnite ustanovi.
706

So ovoj pravilnik ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 118/2008) se propi{uva vooru`uvaweto i na~inot na vr{ewe na rabota
na sektorot, pri {to pripadnicite na sektorot rabotite gi
vr{at vrz osnova na zakon i posebnite propisi za vr{ewe na slu`bata,
planot za obezbeduvawe na ustanovata, kako i vrz osnova na upatstvata
i naredbite na direktorot, odnosno drugi stare{ini.
Od analizata na navedenite zakonski odredbi nedvosmisleno
proizleguva deka vrabotenite vo sektorot za obezbeduvawe se vooru-
`eni i uniformirani lica koi nosat ogneno oru`je, za obezbeduvawe
na ustanovata, spre~uvawe na begstvo, go odr`uvaat redot vo ustanovata,
odnosno imaat specifi~ni rabotni zada~i.
So ~len 62 od Zakonot za izvr{uvawe na sankcii ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 2/2006) bilo predvideno deka "za
rabotnite mesta vo ustanovite koi poradi specifi~nostite i te`inata
na rabotite,kako i posebnite uslovi pod koi tie se izvr{uvaat vo
kontaktite so osudeni i maloletni lica so {to bitno se vlijae vrz
namaluvaweto na rabotnata sposobnost, sta`ot na osiguruvawe soglasno
Zakonot za penziskoto i invaliskoto osiguruvawe se smeta vo zgolemeno
traewe i toa sekoi 12 meseca efektivno pominati na tie raboti
i se smetaat kako 16 meseca sta` na osiguruvawe”.
Spored ~len 102 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 80/1993,
83/2010) "Na ovlastenite rabotnici, vo smisla na propisite za izvr-
{uvawe na sankciite, sta`ot na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno
traewe i toa sekoi 12 meseci efektivno pominati na tie dol`nosti vo
kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi im se smetaat
kako 16 meseci sta` na osiguruvawe.
Pravo na sta` na osiguruvawe so zgolemeno traewe vo smisla
na stav 1 na ovoj ~len imaat i rabotnicite vo Ministerstvoto za pravda,
kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi koi
rabotat na rabotni mesta ~ija te`ina i posebni uslovi pod koi tie se
vr{at vlijaat vrz namaluvaweto na rabotnata sposobnost.
Rabotnite mesta od stav 2 na ovoj ~len gi utvrduva Vladata na
Republika Makedonija po predlog na ministerot za pravda.
Odredbite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len ne se odnesuvaat na
vremeto dodeka rabotnikot se nao|a na stru~no obrazovanie ili usovr{uvawe
na koe e upaten od kazneno-popravnata ustanova, odnosno vospitno-obrazovniot
dom."
So Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za izvr-
{uvawe na sankciite ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br,
57/2010 ) ~lenot 62 koj e osporen so inicijativata e promenet i glasi:
"Za dr`avnite slu`benici koi izvr{uvaat rabotni zada~i vo sektorot
za obezbeduvawe, sta`ot na osiguruvawe soglasno Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe
707

i toa sekoi 12 meseca efektivno pominati na tie rabotni mesta se
smetaat kako 16 meseci sta` na osiguruvawe.
Imaj}i ja predvid sodr`inata na odredbata od ~len 62 od Zakonot
za izvr{uvawe na sankciite pred nejzinata izmena kako i ~lenot
102 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe proizleguva
deka Vladata na Republika Makedonija na predlog na ministerot za
pravda gi utvrduvala rabotnite mesta na ovlastenite rabotnici vo ministerstvoto
za pravda, kazneno-popravnite i vospitno-poravnite ustanovi
na koi sta`ot na osiguruvawe im se smetal so zgolemeno traewe
poradi te`inata i posebnite uslovi pod koi gi vr{ele rabotite, a so
izmenite na ~lenot 62 od Zakonot, namesto Vladata, zakonodavecot
opredelil deka na vrabotenite vo sektorot za obezbeduvawe poradi
specifikata na rabotite koi gi obavuvaat vo ustanovite sta`ot na
osiguruvawe }e im se smeta so zgolemeno traewe.
Trgnuvaj}i od navedenata ustavna odredba analizata na osporeniot
~len 62 od Zakonot kako i analizata na drugi odredbi od Zakonot,
nasprema navodite vo inicijativata, Sudot oceni deka se neosnovani.
Imeno, spored Sudot, pravo e na zakonodavecot, a poa|aj}i od
specifi~nata priroda na rabotite i zada~ite i posebnosta na izvr{uvaweto
na posebnite prava i dol`nosti na vrabotenite vo sektorot za
obezbeduvawe, za ovie lica da predvidi sta`ot na osiguruvawe da im se
smeta so zgolemeno traewe soglasno ~len 102 od Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe, odnosno sekoi 12 meseci efektivno pominati
vo ovoj sektor da im se smetaat kako 16 meseci sta` na osiguruvawe.
So ogled na navedenoto, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto na soglasnosta na osporeniot ~len 62 od Zakonot so ~len 9
od Ustavot, od pri~ina {to pravoto na ednakvost kako temelen praven
princip vo konkretniov slu~aj e ispo~ituvan preku praviloto deka so
ednakvite ednakvo se postapuva, a so neednakvite neednakvo.
[to se odnesuva do navodite vo inicijativata deka so osporenata
odredba na vrabotenite vo drugite sektori vo kazneno popravnite
i vospitno - popravni ustanovi im bilo uskrateno steknatoto pravo,
odnosno sta`ot na osiguruvawe ne im se zasmetuval so zgolemeno traewe
po donesuvawe na izmenite na Zakonot, se neprifatlivi i neosnovani.
Sudot smeta deka, pra{aweto na utvrduvaweto na sta`ot na
osiguruvawe koj }e se smeta so zgolemeno traewe (beneficiran sta`) e
promenliva zakonska kategorija, odnosno pravo ili mo`nost {to go
utvrduva zakonodavecot za opredeleni specifi~ni rabotni mesta, pri
{to edna{ utvrdeno pravo ili mo`nost ne zna~i deka toa pravo e
zasekoga{ utvrdeno i ne mo`e da se promeni.
5. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
708

6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Branko Naumoski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, d-r Trendafil Ivanovski, Liljana Ingilizova-
Ristova, Vera Markova, d-r Gzime Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
709

710

52. U. br. 213/2010 (2. 02. 2011)
Osporen akt
^len 67 st. 1 al. 1, 2, 7 i 8 od Zakonot za vrabotuvaweto i osiguruvawe
vo slu~aj na nevrabotenost ("SV RM," br. 37/1997, 25/2000, 101/
2000, 50/2001, 25/2003, 37/2004, 4/2005, 50/2006 i 29/2007).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata od 9. 11. 2010 godina Zakonot
za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost so site negovi
izmeni i dopolnuvawa bil mnogu te`ok za snao|awe duri i za samite
pravnici koi se bavale so ovaa senzitivna oblast i egzistencialna
problematika.
Vo navodite na inicijativata se naveduva deka ~l. 67 st. 1 al, 1,
2, 7 i 8 od osporeniot zakon bil vo sprotivnost so ~l. 8 st. 1 al. 3, 9, 11
st. 2, 32 st. 1 i 2, 35 st. 1, 34, 51, i 54 st. 1, 2 i 3 od Ustavot, poradi toa se
bara poni{tuvawe ili ukinuvawe na osporenata odredba. Imeno, nemalo
nitu logi~ki nitu pravni pri~ini so {to zakonodavecot sakal
ovaa kategorija rabotnici na koja "rabotniot odnos im prestanal po
nivna volja" (so spogodba i so ostavka) da gi izostavil od procesot na
evidentirawe na nevraboteni lica, koja bila odluka na sekoe moderno,
humano i civilizirano evropsko op{testvo, a so toa da gi li{i od
pravata koi im pripa|ale po osnov na privremena nevrabotenost, kako
{to bilo i poso~enoto pravo na pari~en nadomestok. Ovaa odredba
ostavala i pregolem manevarski prostor za arbitrarno tolkuvawe od
strana na nadle`nite dr`avni organi na upravata i nivnite pozitivisti~ki
obrazovni slu`benici so "birokratski duh", a seto ova na
{teta na gra|anite t.e. porane{nite vraboteni koi, po sila na prilikite,
ostanale bez rabota.
Poradi toa, se smeta deka ovaa evidentno protivustavna zakonska
odredba, zemaj}i ja predvid javnata polza (utilitas publica) i pravi~nosta
(aequitas) od toa dejstvie, {to pobrzo trebala da bi bide kasirana
i pove~e da ne postoela vo na{iot praven sistem, bidej}i istata bila
mnogu {tetna i ve}e po~nala da predizvikuva pove}e negativni i nesogledlivi
posledici vo praksata.
Napomena: Sudot so pismo gi izvesti podnositelite na inicijativata
deka so Re{enie U. br. 247/2007 od 9 april 2008 godina, Sudot ne
povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta na osporenata odredba od
711

~l. 67 st. 1 al. 1, 2, 7 i 8 od Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe vo
slu~aj na nevrabotenost i im go dostavil toa re{enie zaradi zapoznavawe,
me|utoa podnositelite sepak ne se otka`ale od inicijativata
poradi {to pravnoto mislewe vo ovoj referat e vo nasoka na ~l. 28 al.
2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija, deka stanuva
zbor za ve}e odlu~ena rabota, a nema osnovi za poinakvo odlu-
~uvawe.
Sodr`ina na osporenata odredba od Zakonot
^len 67
Pravo na pari~en nadomestok ne mo`e da ostvari nevraboteno
lice na koe rabotniot odnos mu prestanal poradi:
- davawe pismena izjava na rabotnikot deka saka da mu prestane
rabotniot odnos osven ako takvata izjava e dadena poradi promena na
mestoto na `iveewe na bra~niot drugar ili sklu~uvawe na brak,
- spogodbeno prestanuvawe na rabotniot odnos,
- ostvaruva prava od raboten odnos sprotivno na zakon,
- prestanok na rabotniot odnos po sila na zakon, osven vo slu~aj
na prestanok na pravnoto lice poradi ste~aj,
- neopravdano izostanuvawe od rabota posledovno 3 rabotni
dena ili 5 rabotni dena so prekin vo tekot na 1 godina,
- prestanok na rabotniot odnos so otkaz od strana na rabotodava~ot
za kr{ewe na rabotnata disciplina ili neispolnuvawe na
obvrskite utvrdeni so zakon, kolektiven dogovor ili dogovor za
rabota,
- odbivawe da raboti na raboti na koi e rasporeden vo soglasnost
so zakon,
- odbivawe da bide prezemen so spogodba kaj drug rabotodavec vo
soglasnsot so zakon,
- odbivawe obuka, prekvalifikacija ili dokvalifikacija za
drugo rabotno mesto kaj ist ili drug raboodavec, {to mu se obezbeduva
vo soglasnost so zakon,
- gubewe na rabotna sposobnost soglasno so propisite za
penzisko i invalidsko osiguruvawe, i
- ispolnuvawe na uslovi za ostvaruvawe na pravo na penzija“.
Ustavnosudska praktika
1. So Re{enie U. br. 247/2007 od 9 april 2008 godina, Sudot ne
povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 67 od Zakonot za vrabotuvawe
i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost ("SV RM," br. 37/
1997, 25/2000, 101/2000, 50/2001, 25/2003, 37/2004, 4/2005, 50/2006 i 29/
2007).
712

Od obrazlo`enieto na Re{enieto: So osporenata odredba, spored
Sudot, ne se pravi ograni~uvawe na fluktacijata na rabotna sila,
od pri~ina {to rabotniot odnos spored Zakonot za rabotni odnosi e
dogovoren, dobrovolen odnos pome|u rabotodava~ot i rabotnikot i
istiot mo`e da se zasnova i raskine od strana na dvete dogovorni strani
(rabotodava~ot i rabotnikot) soglasno osnovite, uslovite i na na-
~inite utvrdeni vo Zakonot za rabotnite odnosi i kolektivniot dogovor.
Zakonot za rabotnite odnosi go predviduva spogodbeniot prestanok
na rabotniot odnos kako eden od osnovite za prestanok na raboten
odnos, pri koj prestanok e neophodna volja i soglasnost na dvete
strani.
Ottuka, ne mo`e da se prifati tvrdeweto vo inicijativata
deka so osporenata odredba postoi diskriminacija, bidej}i se raboti
za dve posebni, razli~ni kategorii na lica. Imeno, vo Zakonot za vrabotuvawe
i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost se utvrdeni uslovite
za steknuvawe i ostvaruvawe na pravata od osiguruvawe vo slu~aj
na nevrabotenost, vklu~uvaj}i go i pravoto na pari~en nadomestok po
osnov na nevrabotenost, so isklu~oci koi zakonodavecot decidno gi
navel vo sega osporeniot ~len od Zakonot.
Pravno mislewe
1. Spored ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika
Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za
soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot
i so zakonite.
Spored ~l. 28 al. 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako za
istata rabota odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.
So Re{enie U. br. 247/2007 od 9. 04. 2008 godina Sudot ne povel
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 67 od Zakonot za vrabotuvawe
i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost ("SV RM," br. 37/1997,
25/2000, 101/2000, 50/2001, 25/2003, 37/2004, 4/2005, 50/2006 i 29/2007).
Vo obrazlo`enieto vo navedenoto re{enie, Sudot go utvrdil
slednovo: Osporeniot ~l. 67 od Zakonot, gi utvrduva uslovite poradi
koi nevraboteno lice nemo`e da ostvari pravo na pari~en nadomestok.
Imeno, od analizata na osporenata odredba proizleguva deka pravoto
na pari~en nadomestok e pravo so koe na nevrabotenoto lice mu se obezbeduva
materijalna i socijalna sigurnost za vreme na nevrabotenost,
no samo vo uslovi koi gi predvidel zakonodavecot vo osporeniot ~l. 67
od Zakonot.
Imaj}i gi predvid iznesenite ustavni normi kako i osporenoto
zakonsko re{enie, spored Sudot, od aspekt na navodite vo inicijativata
za osporenata odredba ne mo`e da se postavi pra{aweto za sog-
713

lasnosta so Ustavot na Republika Makedonija. Ova poradi toa {to
osporenata odredba ednakvo se odnesuva na nevrabotenite gra|ani ~ij
raboten odnos prestanal po ist osnov. Imeno, naj~esti osnovi i slu~ai
za steknuvawe na pravoto na pari~en nadomestok e prestanokot na rabotniot
odnos poradi ste~aj ili delovni pri~ini. [to se odnesuva, pak
do spogodbeniot prestanok na rabotniot odnos, Sudot oceni deka istiot
kako osnov ne spa|a vo ovie osnovi za ostvaruvawe pravo na pari-
~en nadomestok i istiot e isklu~en od uslovite za ostvaruvawe na
pravo na pari~en nadomestok od pri~ina {to se raboti za kategorija
na lica koi go ostvarile pravoto na rabota, bile vo raboten odnos i po
nivna volja istiot e raskinat.
Spored Sudot, ovie lica ne se vo ista polo`ba so rabotnicite
na koi rabotniot odnos im prestanal poradi ste~aj i delovni pri~ini,
od pri~ini {to so nivna volja go prekinale rabotniot odnos i na toj
na~in se dovele sebesi vo sostojba na socijalen rizik. Ottuka, i ne
mo`e da se prifati tvrdeweto vo inicijativata deka ovie lica se od
ista kategorija i na toj na~in se dovele vo neednakva polo`ba so navedenite
nevraboteni lica i so toa im bilo spre~eno da go ostvarat
pravoto na pari~en nadomestok.
Trgnuvaj}i od toa deka stanuva zbor za dve kategorii na lica, ne
postoi neednakvost, odnosno stanuva zbor za lica koi so spogodba go
raskinale, odnosno prekinale rabotniot odnos, koj go ostvarile pravoto
na rabota, bile vo raboten odnos, i imale soodvetna materijalna
i socijalna sigurnost vo sporedba so lica na koi rabotniot odnos im
prestanal bez nivna volja, vina i se na{le vo polo`ba na socijalen rizik.
Ottuka, spored Sudot, toa bilo pojdovna osnova Zakonot da gi
opredeli uslovite za steknuvawe na pravo na pari~en nadomestok.
Argumentite za razli~no tolkuvawe i primena na osporenata
odredba od slu~aj do slu~aj istaknati vo inicijativata, za Sudot se neprifatlivi,
od pri~ina {to istata ne e vo sprotivnost so Ustavot, a
ve}e Ustavniot sud se proiznel po ovaa odredba.
So novopodnesenata inicijativa, povtorno od istite podnositeli,
Asocijacijata "MAGNA KARTA" od Veles i Dvi`eweto za socijalna
pravda "LENKA" od Skopje, se osporuva istiot ~len koj ve}e bil
predmet za odlu~uvawe vo Ustavniot sud.
Spored na{e mislewe, pri~inite i argumentite izneseni vo
novopodnesenata inicijativa ne se od vlijanie za poinakvo odlu~uvawe
na Sudot od ona {to ve}e odlu~il so Re{enieto U. br. 247/2007 poradi
{to smetame deka nema osnovi povtorno da odlu~uva za istata rabota
inicirana so sega podnesenata inicijativa poradi {to vo slu~ajov se
ispolneti uslovite za otfrlawe na inicijativata vo smisla na citiranata
delovni~ka odredba.
Poa|aj}i od iznesenava ustavno sudska analiza, a imaj}i gi predvid
navodite vo inicijativata, smetame deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporeniot ~len od Zakonot so Ustavot,
714

od aspekt na ~l. 8 st. 1 al. 3, 9, 11 st. 2, 32 st. 1 i 2, 35 st. 1, 34, 51, i 54 st.
1, 2 i 3 od Ustavot, odnosno nemo`e od ovoj aspekt ustavno da se problematiziraat
bidej}i ne bile vo soglasnost so Ustavot, a so toa ne se
povreduva i principot na pravnata za{tita na sopstvenosta. Pritoa,
treba da se ima predvid deka ne e vo nadle`nost na Sudot ocenkata na
primenata i implementacija na osporenata odredba od nadle`nite
organi, na {to vo del se poso~uva vo navodite vo inicijativata.
So ogled na toa {to Sudot ve}e ja cenel ustavnosta na osporenata
odredba i nema osnov po povod ovaa inicijativa za poinakvo
odlu~uvawe, smetame deka vrz osnova na iznesenite ustavni i delovni~ki
odredbi vo slu~ajov se ispolneti uslovite za otfrlawe na inicijativata
se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe na postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 67 st. 1 al. 1, 2, 7 i 8 od Zakonot za
vrabotuvaweto i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost ("SV RM,"
br. 37/1997, 25/2000, 101/2000, 50/2001, 25/2003, 37/2004, 4/2005, 50/2006 i
29/2007).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 28 alineja 2 i 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 2
fevruari 2011 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~len 67 stav 1 alinei 1, 2, 7 i 8 od Zakonot za
vrabotuvaweto i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija“ br.37/1997, 25/2000, 101/2000, 50/2001,
25/2003, 37/2004, 4/2005, 50/2006 i 29/2007).
2. Asocijacijata "MAGNA KARTA" od Veles i Dvi`eweto za
socijalna pravda "LENKA" od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~lenot od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova
re{enie.
Spored navodite vo inicijativata od 9. 11. 2010 godina Zakonot
za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost so site negovi
izmeni i dopolnuvawa bil mnogu te`ok za snao|awe duri i za samite
pravnici koi se zanimavale so ovaa senzitivna oblast i egzistencialna
problematika.
Vo navodite na inicijativata se naveduva deka ~lenot 67 stav 1
alinei 1, 2, 7 i 8 od osporeniot Zakon bil vo sprotivnost so ~lenovite
715

8 stav 1 alineja 3, 9, 11 stav 2, 32 stav 1 i 2, 35 stav 1, 34, 51, i 54 stavovite
1, 2 i 3 od Ustavot, poradi toa se bara poni{tuvawe ili ukinuvawe
na osporenata odredba. Imeno, nemalo nitu logi~ki nitu pravni
pri~ini, zo{to zakonodavecot sakal ovaa kategorija rabotnici na koja
"rabotniot odnos im prestanal po nivna volja" (so spogodba i so ostavka)
da gi izostavil od procesot na evidentirawe na nevraboteni lica,
koja bila odluka na sekoe moderno, humano i civilizirano evropsko
op{testvo, a so toa da gi li{el od pravata koi im pripa|aat po osnov
na privremena nevrabotenost, kako {to bilo i poso~enoto pravo na
pari~en nadomestok. Isto taka ovaa odredba ostavalo pregolem manevarski
prostor za arbitrarno tolkuvawe od strana na nadle`nite dr`avni
organi na upravata i nivnite pozitivisti~ki obrazovni slu`benici
so "birokratski duh," a seto ova na {teta na gra|anite t.e. porane-
{nite vraboteni koi, po sila na prilikite, ostanale bez rabota.
Poradi toa, se smeta deka ovaa evidentno protivustavna zakonska
odredba, zemaj}i ja predvid javnata polza (utilitas publica) i pravi~nosta
(aequitas) od toa dejstvie, {to pobrzo trebalo da bi bide kasirana
i pove}e da ne postoela vo na{iot praven sistem, bidej}i istata bila
mnogu {tetna i ve}e po~nala da predizvikuva pove}e negativni i nesogledlivi
posledici vo praksata.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 67 od Zakonot za
vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost pravo na pari-
~en nadomestok ne mo`e da ostvari nevraboteno lice na koe rabotniot
odnos mu prestanal poradi:
- davawe psimena izjava na rabotnikot deka saka da mu prestane
rabotniot odnos osven ako takvata izjava e dadena poradi promena na
mestoto na `iveewe na bra~niot drugar ili sklu~uvawe na brak,
- spogodbeno prestanuvawe na rabotniot odnos,
- ostvaruva prava od raboten odnos sprotivno na zakon,
- prestanok na rabotniot odnos po sila na zakon, osven vo slu~aj
na prestanok na pravnoto lice poradi ste~aj,
- neopravdano izostanuvawe od rabota posledovno 3 rabotni
dena ili 5 rabotni dena so prekin vo tekot na 1 godina,
- prestanok na rabotniot odnos so otkaz od strana na rabotodava~ot
za kr{ewe na rabotnata disciplina ili neispolnuvawe na obvrskite
utvrdeni so zakon, kolektiven dogovor ili dogovor za rabota,
- odbivawe da raboti na raboti na koi e rasporeden vo soglasnost
so zakon,
- odbivawe da bide prezemen so spogodba kaj drug rabotodavec vo
soglasnost so zakon,
- odbivawe obuka, prekvalifikacija ili dokvalifikacija za
drugo rabotno mesto kaj ist ili drug raboodavec, {to mu se obezbeduva
vo soglasnost so zakon,
- gubewe na rabotna sposobnost soglasno so propisite za penzisko
i invalidsk osiguruvawe, i
716

- ispolnuvawe na uslovi za ostvaruvawe na pravo na penzija.
4. Spored ~lenot 110 alinei 1 i 2 od Ustavot, Ustavniot sud na
Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot
i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so
Ustavot i so zakonite.
Spored ~lenot 28 alineja 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na
Republika Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako
za istata rabota odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.
So Re{enie U.br.247/2007 od 9 april 2008 godina Sudot ne povel
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len 67 od Zakonot za vrabotuvawe
i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija“ br. 37/1997, 25/2000, 101/2000, 50/2001, 25/2003,
37/2004, 4/2005, 50/2006 i 29/2007).
Vo obrazlo`enieto vo navedenoto Re{enie, Sudot go utvrdil
slednovo:
„ Osporeniot ~len 67 od Zakonot, gi utvrduva uslovite poradi
koi nevraboteno lice nemo`e da ostvari pravo na pari~en nadomestok.
Imeno, od analizata na osporenata odredba proizleguva deka pravoto
na pari~en nadomestok e pravo so koe na nevrabotenoto lice mu se obezbeduva
materijalna i socijalna sigurnost za vreme na nevrabotenost,
no samo vo uslovi koi gi predvidel zakonodavecot vo osporeniot ~len
67 od Zakonot.
Imaj}i gi predvid iznesenite ustavni normi kako i osporenoto
zakonsko re{enie, spored Sudot, od aspekt na navodite vo inicijativata
za osporenata odredba ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta
so Ustavot na Republika Makedonija. Ova poradi toa {to
osporenata odredba ednakvo se odnesuva na nevrabotenite gra|ani ~ij
raboten odnos prestanal po ist osnov. Imeno, naj~esti osnovi i slu~ai
za steknuvawe na pravoto na pari~en nadomestok e prestanokot na rabotniot
odnos poradi ste~aj ili delovni pri~ini. [to se odnesuva,
pak do spogodbeniot prestanok na rabotniot odnos, Sudot oceni deka
istiot kako osnov ne spa|a vo ovie osnovi za ostvaruvawe pravo na pari~en
nadomestok i istiot e isklu~en od uslovite za ostvaruvawe na
pravo na pari~en nadomestok od pri~ina {to se raboti za kategorija
na lica koi go ostvarile pravoto na rabota, bile vo raboten odnos i po
nivna volja istiot e raskinat.
Spored Sudot, ovie lica ne se vo ista polo`ba so rabotnicite
na koi rabotniot odnos im prestanal poradi ste~aj i delovni pri~ini,
od pri~ini {to so nivna volja go prekinale rabotniot odnos i na toj
na~in se dovele sebesi vo sostojba na socijalen rizik. Ottuka, i ne
mo`e da se prifati tvrdeweto vo inicijativata deka ovie lica se od
ista kategorija i na toj na~in se dovele vo neednakva polo`ba so navedenite
nevraboteni lica i so toa im bilo spre~eno da go ostvarat
pravoto na pari~en nadomestok.
717

Trgnuvaj}i od toa deka stanuva zbor za dve kategorii na lica, ne
postoi neednakvost, odnosno stanuva zbor za lica koi so spogodba go
raskinale, odnosno prekinale rabotniot odnos, koj go ostvarile pravoto
na rabota, bile vo raboten odnos, i imale soodvetna materijalna
i socijalna sigurnost vo sporedba so lica na koi rabotniot odnos im
prestanal bez nivna volja, vina i se na{le vo polo`ba na socijalen rizik.
Ottuka, spored Sudot, toa bilo pojdovna osnova Zakonot da gi
opredeli uslovite za steknuvawe na pravo na pari~en nadomestok.
Argumentite za razli~no tolkuvawe i primena na osporenata
odredba od slu~aj do slu~aj istaknati vo inicijativata, za Sudot se neprifatlivi,
od pri~ina {to istata ne e vo sprotivnost so Ustavot, a
ve}e Ustavniot sud se proiznel po ovaa odredba.
So novopodnesenata inicijativa, povtorno od istite podnositeli,
Asocijacijata "MAGNA KARTA" od Veles i Dvi`eweto za socijalna
pravda "LENKA" od Skopje, se osporuva istiot ~len koj ve}e bil
predmet za odlu~uvawe vo Ustavniot sud.
Spored Sudot, pri~inite i argumentite izneseni vo novopodnesenata
inicijativa ne se od vlijanie za poinakvo odlu~uvawe na Sudot
od ona {to ve}e odlu~il so Re{enieto U. br. 247/2007 poradi {to
Sudot utvrdi deka nema osnovi povtorno da odlu~uva za istata rabota
inicirana so sega podnesenata inicijativa poradi {to vo slu~ajov se
ispolneti uslovite za otfrlawe na inicijativata vo smisla na citiranata
delovni~ka odredba.
Poa|aj}i od iznesenava ustavno sudska analiza, a imaj}i gi predvid
navodite vo inicijativata, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporeniot ~len od Zakonot so Ustavot,
od aspekt na ~lenovite 8 stav 1 alineja 3, 9, 11 stav 2, 32 stav 1 i 2,
35 stav 1, 34, 51 i 54 stavovite 1, 2 i 3 od Ustavot, odnosno nemo`e od
ovoj aspekt ustavno da se problematiziraat bidej}i ne bile vo soglasnost
so Ustavot, a so toa ne se povreduva i principot na pravnata za{-
tita na sopstvenosta. Pritoa, treba da se ima predvid deka ne e vo nadle`nost
na Sudot ocenkata na primenata i implementacija na osporenata
odredba od nadle`nite organi, na {to vo del se poso~uva vo navodite
vo inicijativata.
So ogled na toa {to Sudot ve}e ja cenel ustavnosta na osporenata
odredba i nema osnov po povod ovaa inicijativa za poinakvo odlu-
~uvawe, Sudot oceni deka vrz osnova na iznesenite ustavni i delovni~ki
odredbi vo slu~ajov se ispolneti uslovite za otfrlawe na inicijativata.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Branko Naumoski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, d-r Trendafil Ivanovski, Liljana Ingilizova
718

Ristova, Vera Markova, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r
Zoran Sulejmanov.
719

720

53. U. br. 205/2010 (9. 02. 2010)
Osnovi za podnesuvawe na predlogot
Re{avawe na sudir na nadle`nost me|u nositelite na izvr{nata
i sudskata vlast - ~l. 110 al. 4 od Ustavot na Republika Makedonija.
Pri~ini za osporuvawe
Podnositelite d-r Ilija Jovev i Emilija Joveva, dvajcata od
Skopje, vo istaknatiot predlog za re{avawe na sudir na nadle`nostite
smetaat deka po ista pravna rabota, odnosno za vr}awe na imot vo
sopstvenost na nivnata majka, se prifatile da odlu~uvaat i organ na
izvr{nata vlast i organ na sudskata vlast, vrz osnova na {to sega postoele
dva pravosilni akti i toa:
- Re{enie na ministerot za finansii preku Komisija za odlu-
~uvawe po barawata za denacionalizacija - op{tina Centar pod DN.
br. 17-08-311/1 (322) od 21. 10. 2002 godina, so koe na nivnata majka, Leposava
Joveva i bil vraten vo sopstvenost nedvi`niot imot - grade`no
zemji{te del od KP. 1915/1 - nov premer KO Centar 2 - Skopje vo povr{ina
od 1.041 m 2 i KP.1915/4 - nov premer KO Centar 2 vo povr{ina
od 45 m 2 ili vkupno 1.086 m 2 (pravosilno na 27.11.2002 godina) i
- Presuda na Osnoven sud Skopje II - Skopje pod P. br.6445/2007
od 25. 06. 2007 godina, so koja sudot utvrdil deka Leposava Joveva nema
pravo na sopstvenost i vra}awe vo sopstvenost na nedvi`en imot - grade`no
zemji{te del od KP. 1915/1 - nov premer KO Centar 2 Skopje vo
povr{ina od 1.041 m 2 i KP.1915/4 - nov premer KO Centar 2 vo povr-
{ina od 45 m 2 ili vkupno 1.086 m 2 potvrdena so presuda na Vrhovniot
sud na Republika Makedonija Rev. br. 995/2008 od 9. 09. 2009 godina.
Poradi navedenoto predlagaat Ustavniot sud vrz osnova na ~l.
110 al. 4 od Ustavot i ~l. 65 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija da donese odluka so koja }e utvrdi koj organ e nadle-
`en da odlu~uva za sopstvenost i vra}awe na imot vo sopstvenost po
osnov na denacionalizacija, odnosno da utvrdi deka spored Zakonot za
denacionalizacija upravniot organ - Ministerstvo za finansii e
stvarno nadle`en da odlu~uva za vra}awe na imot vo sopstvenost po
osnov na denacionalizacija.
721

722
Fakti~ka sostojba
Vrz osnova na analizata na prethodno pribavenite upravni
akti, sudski i drugi spisi vo vrska so predlogot na podnositelite, ja
utvrdivme slednata fakti~ka sostojba:
Komisijata za odlu~uvawe po barawata za denacionalizacija so
sedi{te vo op{tina Centar - Skopje, postapuvaj}i po baraweto za denacionalizacija
DN. br. 17-08-311/1/ (322) od 10. 07. 2001 godina, podneseno
od Leposava Joveva od Skopje, vrz osnova na ~l. 15 st. 2 od Zakonot
za denacionalizacija, donela Re{enie DN. br. 17-08-311/1 (322) od 21.
10. 2002 godina, so koe:
1. Baraweto za denacionalizacija DN. br. 17-08-311/1 (322) od
10. 07. 2001 godina podneseno od baratelot Leposava Joveva od Skopje
se uva`uva.
2. Nedvi`niot imot {to pretstavuva del od KKP. br. 855 - star
premer, vo KO - Dolno Vodno, odnosno del od KP. br.1915/1 - nov premer
vo KO Centar 2 vo povr{ina od 1.041 m 2 i KP. br. 1915/4 - nov
premer vo KO Centar 2, vo povr{ina od 45 m 2 ima vkupna povr{ina od
1.086 m 2 , odzemen vo korist na dr`avata od Bla`evi} Najdenov Bo`in
od Skopje, praven prethodnik na baratelot so Re{enie br. 4736 od 23.
03. 1965 godina na Sobranieto na op{tinata Idadija - Skopje i Re-
{enie br. 09/2-7468 od 12. 07. 1966 godina na Sobranieto na op{tinata
Idadija - Skopje, SE VRA]A VO SOPSTVENOST na baratelot Leposava
Joveva.
3. SE DAVA NADOMEST na baratelot Leposava Joveva vo
vkupen iznos od 390.000,00 denari za nedvi`niot imot {to pretstavuva
del od KP. br. 1915/1 - nov premer, vo KO Centar 1, vo povr{ina od 195
m 2 odzemen vo korist na dr`avata od Bla`evi} Najdenov Bo`in od
Skopje, praven prethodnik na baratelot so Re{enie br. 4736 od 23. 03.
1965 godina na Sobranieto na op{tina Idadija - Skopje i Re{enie br.
09/2-7468 od 12. 07. 1966 godina, na Sobranieto na op{tina Idadija -
Skopje.
4. Vidot na nadomestokot }e se opredeli so dopolnitelno re-
{enie.
Navedenoto re{enie stanalo pravosilno na den 27. 11. 2007 godina.
Osnovniot sud Skopje II Skopje, postapuvaj}i po tu`bata na tu-
`itelot Radomir Karangeleski od Skopje protiv tu`enata Leposava
Joveva od Skopje, za utvrduvawe nepostoewe pravo na sopstvenost, so
presuda P. br. 6445/07 od 25 juni 2007 godina delumno go uva`il tu`benoto
barawe na tu`itelot Radomir Karangleski od Skopje i utvrdil
deka tu`enata Leposava Joveva od Skopje, nema pravo na sopstvenost i
vra}awe po osnov na denacionalizacija na grade`noto zemji{te del od
KP. br. 1915/1 KO Centar 2 vo povr{ina od 1.041 m 2 i del od KP. br.
1915/1 KO Centar 2 vo povr{ina od 45 m 2 ili vkupna povr{ina od 1086
m 2 koi pretstavuvaat del od KP. br. 1915/1 vo povr{ina od 2681 m 2 i toa

pod zgrada 218 m 2 i dvor od 2463 m 2 zapi{ano vrz osnova na re{enie UP.
br. 1004/426/1 od 5. 04. 2000 godina na DZGR - Oddelenie za premer i
katastar - Skopje vo KP. 7711 KO Centar 2 na ime na tu`itelot.
Osnovniot sud Skopje II Skopje so Re{enie so istiot broj pod
I se oglasil za apsolutno nenadle`en sud za postapuvawe po tu`bata na
tu`itelot vo delot so koj bara da se utrdi deka re{enieto za denacionalizacija
DN. br. 17-08-311/1 (322) od 21. 10. 2002 godina doneseno
od Ministerstvoto za finansii - Komisija za odlu~uvawe po baraweto
za denacionalizacija so sedi{te vo op{tina Centar - Skopje, vo t. 2,
ne proizveduva pravno dejstvo sprema tu`itelot i vo ovoj del tu`bata
na tu`itelot e otfrlena.
Apelacioniot sud vo Skopje so presuda G@. br. 6788/07 od 7. 02.
2008 godina, delumno ja uva`il `albata na tu`enata i presudata na
Osnovniot sud Skopje II Skopje, pod gorenavedeniot broj ja primenuva
i presuduva, taka {to tu`benoto barawe na tu`itelot Radomir Karangeleski
od Skopje so koe bara da se utvrdi deka tu`enata Leposava Joveva
od Skopje nema pravo na sopstvenost i vra}awe na sopstvenost po
osnov na denacionalizacija na navedenite katastarski parceli kako vo
izrekata na prvostepenata presuda, go odbil kako neosnovano.
Vrhovniot sud na Republika Makedonija so presuda Rev. br.
995/2008 od 9. 09. 2009 godina, izjavenata revizija na tu`itelot Radovan
Karangleski od Skopje go uva`il. Presudata na Apelacioniot sud vo
Skopje G@. br. 6788/07 od 7. 02. 2008 godina, ja preina~il taka {to `albata
na tu`enata Leposava Joveva od Skopje, ja odbil kako neosnovana,
a presudata na Osnovniot sud Skopje II Skopje br. 6445/7 od 25. 06.
2007 godina vo celost ja potvrdil.
Pravno mislewe
Spored ~l. 110 al. 4 od Ustavot na Republika Makedonija, Ustavniot
sud e nadle`en da re{ava za sudirot na nadle`nostite me|u nositelite
na zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast.
Soglasno ~l. 62 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija predlogot za re{avawe na sudir na nadle`nost me|u nositelite
na zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast mo`e da podnese
sekoj od organite me|u koi nastanal sudirot. Predlog mo`e da podnese
i sekoj {to poradi prifa}aweto ili odbivaweto na nadle`nosta na
oddelni organi ne mo`e da ostvari svoe pravo.
Spored ~l. 63 od Delovnikot, organite od ~l. 62 od ovoj delovnik
predlagaat za re{avawe na sudir na nadle`nost mo`e da go podnesat
otkako eden od organite so kone~en ili pravosilen akt ja prifati
ili odbie nadle`nosta za re{avawe na ist predmet, a dodeka subjektite
od ~l. 62 od ovoj delovnik koi poradi prifa}aweto ili odbivaweto
na nadle`nosta ne mo`at da ostvarat svoe pravo, predlogot za
re{avawe na sudirot na nadle`nosta mo`e da go podnesat otkako i
723

dvata organi ja prifatile ili ja odbile nadle`nosta so kone~en ili
pravosilen akt.
Vo ~l. 64 od Delovnikot e predvideno deka predlogot za re{avawe
na sudir na nadle`nost sodr`i predmet nasporot poradi koj nastanal
sudirot, organite me|u koi nastanal sudirot i ozna~uvawe na
kone~nite odnosno pravosilni akti so koi organite ja prifa}aat ili
odbivaat nadle`nosta da odlu~uva po ist predmet.
Spored ~l. 65, pak, od Delovnikot, so odluka so koja re{ava za
sudirot na nadle`nost, Ustavniot sud go opredeluva nadle`niot organ
za odlu~uvawe po predmetot.
Od iznesenite odredbi proizleguva deka licata, odnosno subjektite
koi poradi prifa}aweto ili odbivaweto na nadle`nosta ne mo-
`at da ostvarat nekoe svoe pravo, mo`e da podnesat predlog za re{avawe
sudir na nadle`nosti me|u nositelite na izvr{nata i sudskata
vlast otkako i dvata organi ja prifatile ili ja odbile nadle`nosta so
kone~en ili pravosilen akt. Ponatamu predlog za re{avawe na sudir
na nadle`nosta subjektite mo`e da podnesat samo vo slu~aj koga stanuva
zbor za ist praven osnov i za isti stranki vo konkreten predmet,
koj se vodi istovremeno, odnosno neophodna e istovremenost.
Imaj}i ja predvid utvrdenata fakti~ka sostojba od koja proizleguva
deka vo konkretniov slu~aj ne mo`e da se prifati tvrdeweto vo
predlogot za re{avawe na sudir na nadle`nost deka postoi sudir me|u
izvr{nata i sudskata vlast, od pri~ina {to izvr{nata vlast postapuvala
po barawe za denacionalizacija, i toa vo periodot vo 2001 godina,
kade stranki se Ministerstvoto za finansii i Leposava Joveva
od Skopje, a sudskata vlast postapuvala po tu`ba za utvrduvawe na nepostoewe
na pravo na sopstvenost, koja e zavedena vo 2006 godina, kade
kako stranki se javuvaat Radomir Karangeleski - tu`itel i Leposava
Joveva - tu`ena, {to zna~i deka stanuva zbor za dva razli~ni predmeti,
so dva razli~ni osnovi, zavedeni vo razli~ni periodi i so razli~ni
subjekti, odnosno stranki.
Imeno, nesporno e deka so re{enie za denacionalizacija DN.
br. 1708-311/1 (322) od 21. 10. 2002 godina, doneseno od Ministerot za
finansii - Komisija za odlu~uvawe po barawata za denacionalizacija
so sedi{te vo op{tina Centar po barawe na tu`enata Leposava Joveva
podneseno na 10. 07. 2001 godina i e vraten vo sopstvenost predmetniot
nedvi`en imot.
Spored ~l. 63 st. 2 od Zakonot za denacionalizacija, zainteresiranite
lica mo`at svoite prava sprema licata na koi im e vraten
imotot ili platen nadomest spored odredbite od ovoj zakon da gi
ostvaruvaat so tu`ba pred nadle`niot sud vo rok od pet godini po
pravosilnosta na re{enieto za denacionalizacija.
Vo smisla na navedenoto, vo tekot na sudskata postapka, Sudot
utvrdil deka tu`itelot - Radovan Karangeleski od Skopje ima praven
interes da podnese vakva tu`ba pred Sudot, odnosno vo smisla na ~l.
724

177 st. 2 od Zakonot za parni~nata postapka, tu`itelot mo`e so tu`ba
da bara da se utvrdi postoewe ili nepostoewe na nekoe pravo ili praven
odnos koga toa so posebni propisi e predvideno, kako {to e vo slu-
~ajov predvideno vo ~l. 63 st. 2 od Zakonot za denacionalizacija.
Imeno, tu`itelot kako zainteresirano lice so pravo na koristewe na
grade`not izgradeno zemji{te na koe poseduva objekt vo sopstvenost,
vo smisla na odredbite od Zakonot za denacionalizacija, ima mo`nost
da bara ostvaruvawe na svoite prava so podnesuvawe tu`ba pred Sudot.
Ottuka, za{titata na pravata na zainteresirani lica - konkretno
za{titata na pravoto na koristewe na predmetnoto izgradeno grade`no
zemji{te na tu`itelot, sprema licata na koi im e vraten imotot
po osnov na denacionalizacija - tu`enata Leposava Joveva, se ostvaruva
so tu`ba pred nadle`en sud {to zna~i vo sudska postapka.
Navedenoto, upatuva na zaklu~ok deka vo konkretniov slu~aj
nema procesni pretpostavki za odlu~uvawe po predmetot za re{avawe
na sudir na nadle`nostite vo smisla na ~l. 63 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija, bidej}i ne stanuva zbor za ist predmet
so ist praven osnov, isti stranki i istovremenost na postapkata,
poradi {to se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe, i
2. Sudot da go otfrli predlogot na Ilija Jovev i Emilija Joveva,
dvajcata od Skopje, za re{avawe na sudir na nadle`nost me|u nositelite
na izvr{nata i sudskata vlast.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 28 alineja 3 i 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 9
fevruari 2011 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA predlogot na d-r Ilija Jovev i Emilija Joveva,
dvajcata od Skopje za sudir na nadle`nost me|u Osnovniot sud Skopje
II Skopje - kako nositel na sudskata vlast i Ministerstvoto za finansii,
kako nositel na izvr{nata vlast.
2. d-r Ilija Jovev i Emilija Joveva, dvajcata od Skopje, na Ustavniot
sud na Republika Makedonija mu podnesoa predlog za re{avawe
na sudirot na nadle`nost me|u nositelite na sudskata i izvr{nata
vlast vo sporot za nedvi`en imot - grade`no zemji{te del od KP. br.
1915/1 - nov premer KO Centar 2 - Skopje vo povr{ina od 1.041 m 2 i KP.
br. 1915/4 - nov premer KO Centar 2 vo povr{ina od 45 m 2 ili vkupno
1.086 m. 2
725

Podnositelite, d-r Ilija Jovev i Emilija Joveva, dvajcata od
Skopje, vo istaknatiot predlog za re{avawe na sudir na nadle`nostite
smetaat deka po ista pravna rabota, odnosno za vr}awe na imot vo
sopstvenost na nivnata majka, se prifatile da odlu~uvaat i organ na
izvr{nata vlast i organ na sudskata vlast, vrz osnova na {to sega postoele
dva pravosilni akti i toa:
- Re{enie na ministerot za finansii preku Komisija za odlu-
~uvawe po barawata za denacionalizacija - op{tina Centar pod DN.
br. 17-08-311/1 (322) od 21.10.2002 godina, so koe na nivnata majka, Leposava
Joveva i bil vraten vo sopstvenost nedvi`niot imot - grade`no
zemji{te del od KP.1915/1 - nov premer KO Centar 2 - Skopje vo povr{ina
od 1.041 m. 2 i KP. 1915/4 - nov premer KO Centar 2 vo povr{ina
od 45 m. 2 ili vkupno 1.086 m. 2 (pravosilno na 27. 11. 2002 godina) i
- Presuda na Osnoven sud Skopje II - Skopje pod P. br. 6445/2007
od 25. 06. 2007 godina, so koja sudot utvrdil deka Leposava Joveva nema
pravo na sopstvenost i vra}awe vo sopstvenost na nedvi`en imot -
grade`no zemji{te del od KP. 1915/1 - nov premer KO Centar 2 Skopje
vo povr{ina od 1.041 m. 2 i KP.1915/4 - nov premer KO Centar 2 vo povr{ina
od 45 m 2 ili vkupno 1.086 m 2 potvrdena so presuda na Vrhovniot
sud na Republika Makedonija Rev. br. 995/2008 od 9. 09. 2009 godina.
Poradi navedenoto predlagaat Ustavniot sud vrz osnova na
~len 110 alineja 4 od Ustavot i ~len 65 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija da donese odluka so koja }e utvrdi koj
organ e nadle`en da odlu~uva za sopstvenost i vra}awe na imot vo sopstvenost
po osnov na denacionalizacija, odnosno da utvrdi deka spored
Zakonot za denacionalizacija upravniot organ - Ministerstvo za
finansii e stvarno nadle`en da odlu~uva za vra}awe na imot vo sopstvenost
po osnov na denacionalizacija.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka Komisijata za odlu~uvawe po
barawata za denacionalizacija so sedi{te vo op{tina Centar - Skopje,
postapuvaj}i po baraweto za denacionalizacija DN. br. 17-08-
311/1/(322) od 10. 07. 2001 godina, podneseno od Leposava Joveva od
Skopje, vrz osnova na ~len 15 stav 2 od Zakonot za denacionalizacija,
donela Re{enie DN. br. 17-08-311/1 (322) od 21. 10. 2002 godina, so koe:
1) Baraweto za denacionalizacija DN. br. 17-08-311/1 (322) od
10.07.2001 godina podneseno od baratelot Leposava Joveva od Skopje se
uva`uva.
2) Nedvi`niot imot {to pretstavuva del od KKP. br. 855 - star
premer, vo KO - Dolno Vodno, odnosno del od KP. br. 1915/1 - nov premer
vo KO Centar 2 vo povr{ina od 1.041 m. 2 i KP. br. 1915/4 - nov premer
vo KO Centar 2, vo povr{ina od 45 m. 2 ima vkupna povr{ina od
1.086 m. 2 , odzemen vo korist na dr`avata od Bla`evi} Najdenov Bo`in
od Skopje, praven prethodnik na baratelot so Re{enie br. 4736 od 23.
03. 1965 godina na Sobranieto na op{tinata Idadija - Skopje i Re{enie
br. 09/2-7468 od 12. 07. 1966 godina na Sobranieto na op{tinata
726

Idadija - Skopje, SE VRA]A VO SOPSTVENOST na baratelot Leposava
Joveva.
3) SE DAVA NADOMEST na baratelot Leposava Joveva vo
vkupen iznos od 390.000,00 denari za nedvi`niot imot {to pretstavuva
del od KP. br. 1915/1 - nov premer, vo KO Centar 1, vo povr{ina od 195
m. 2 odzemen vo korist na dr`avata od Bla`evi} Najdenov Bo`in od
Skopje, praven prethodnik na baratelot so Re{enie br. 4736 od 23. 03.
1965 godina na Sobranieto na op{tina Idadija - Skopje i Re{enie br.
09/2-7468 od 12. 07. 1966 godina, na Sobranieto na op{tina Idadija -
Skopje.
4) Vidot na nadomestokot }e se opredeli so dopolnitelno re-
{enie.
Navedenoto re{enie stanalo pravosilno na den 27. 11. 2007 godina.
Osnovniot sud Skopje II Skopje, postapuvaj}i po tu`bata na tu`itelot
Radomir Karangeleski od Skopje protiv tu`enata Leposava Joveva
od Skopje, za utvrduvawe nepostoewe pravo na sopstvenost, so presuda
P. br. 6445/07 od 25 juni 2007 godina delumno go uva`il tu`benoto
barawe na tu`itelot Radomir Karangleski od Skopje i utvrdil deka
tu`enata Leposava Joveva od Skopje, nema pravo na sopstvenost i vra-
}awe po osnov na denacionalizacija na grade`noto zemji{te del od
KP. br. 1915/1 KO Centar 2 vo povr{ina od 1.041 m 2 i del od KP. br.
1915/1 KO Centar 2 vo povr{ina od 45 m 2 ili vkupna povr{ina od 1086
m 2 koi pretstavuvaat del od KP. br. 1915/1 vo povr{ina od 2681 m 2 i toa
pod zgrada 218 m 2 i dvor od 2463 m 2 zapi{ano vrz osnova na re{enie UP.
br. 1004/426/1 od 5. 04. 2000 godina na DZGR - Oddelenie za premer i
katastar - Skopje vo KP. 7711 KO Centar 2 na ime na tu`itelot.
Osnovniot sud Skopje II Skopje so Re{enie so istiot broj pod I
se oglasil za apsolutno nenadle`en sud za postapuvawe po tu`bata na
tu`itelot vo delot so koj bara da se utrdi deka re{enieto za denacionalizacija
DN. br. 17-08-311/1 (322) od 21. 10. 2002 godina doneseno
od Ministerstvoto za finansii - Komisija za odlu~uvawe po baraweto
za denacionalizacija so sedi{te vo Op{tina Centar - Skopje, vo t. 2,
ne proizveduva pravno dejstvo sprema tu`itelot i vo ovoj del tu`bata
na tu`itelot e otfrlena.
Apelacioniot sud vo Skopje so presuda G@. br. 6788/07 od 7. 02.
2008 godina, delumno ja uva`il `albata na tu`enata i presudata na
Osnovniot sud Skopje II Skopje, pod gorenavedeniot broj ja primenuva
i presuduva taka {to tu`benoto barawe na tu`itelot Radomir Karangeleski
od Skopje so koe bara da se utvrdi deka tu`enata Leposava
Joveva od Skopje nema pravo na sopstvenost i vra}awe na sopstvenost
po osnov na denacionalizacija na navedenite katastarski parceli
kako vo izrekata na prvostepenata presuda, go odbil kako neosnovano.
Vrhovniot sud na Republika Makedonija so presuda Rev. br.
995/2008 od 9. 09. 2009 godina, izjavenata revizija na tu`itelot Radovan
Karangleski od Skopje go uva`il. Presudata na Apelacioniot sud vo
727

Skopje G@. br. 6788/07 od 7. 02. 2008 godina, ja preina~il taka {to `albata
na tu`enata Leposava Joveva od Skopje, ja odbil kako neosnovana,
a presudata na Osnovniot sud Skopje II Skopje P. br. 6445/7 od 25. 06.
2007 godina vo celost ja potvrdil.
4. Spored ~len 110 alineja 4 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud e nadle`en da re{ava za sudirot na nadle`nostite
me|u nositelite na zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast.
Soglasno ~len 62 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija predlogot za re{avawe na sudir na nadle`nost me|u nositelite
na zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast mo`e da podnese
sekoj od organite me|u koi nastanal sudirot. Predlog mo`e da podnese
i sekoj {to poradi prifa}aweto ili odbivaweto na nadle`nosta na
oddelni organi ne mo`e da ostvari svoe pravo.
Spored ~len 63 od Delovnikot, organite od ~len 62 od ovoj delovnik
predlagaat za re{avawe na sudir na nadle`nost mo`e da go podnesat
otkako eden od organite so kone~en ili pravosilen akt ja prifati
ili odbie nadle`nosta za re{avawe na ist predmet, a dodeka subjektite
od ~len 62 od ovoj delovnik koi poradi prifa}aweto ili odbivaweto
na nadle`nosta ne mo`at da ostvarat svo pravo, predlogot za re-
{avawe na sudirot na nadle`nosta mo`e da go podnesat otkako i dvata
organa ja prifatile ili ja odbile nadle`nosta so kone~en ili pravosilen
akt.
Vo ~len 64 od Delovnikot e predvideno deka predlogot za re{avawe
na sudir na nadle`nost sodr`i predmet nasporot poradi koj nastanal
sudirot, organite me|u koi nastanal sudirot i ozna~uvawe na kone~nite
odnosno pravosilni akti so koi organite ja prifa}aat ili
odbivaat nadle`nosta da odlu~uva po ist predmet.
Spored ~len 65, pak, od Delovnikot, so odluka so koja re{ava za
sudirot na nadle`nost, Ustavniot sud go opredeluva nadle`niot organ
za odlu~uvawe po predmetot.
Od iznesenite odredbi proizleguva deka licata, odnosno subjektite
koi poradi prifa}aweto ili odbivaweto na nadle`nosta ne mo-
`at da ostvarat nekoe svoe pravo, mo`e da podnesat predlog za re{avawe
sudir na nadle`nosti me|u nositelite na izvr{nata i sudskata
vlast otkako i dvata organi ja prifatile ili ja odbile nadle`nosta so
kone~en ili pravosilen akt. Ponatamu predlog za re{avawe na sudir
na nadle`nosta subjektite mo`e da podnesat samo vo slu~aj koga stanuva
zbor za ist praven osnov i za isti stranki vo konkreten predmet, koj
se vodi istovremeno, odnosno neophodna e istovremenost.
Imaj}i ja predvid utvrdenata fakti~ka sostojba od koja proizleguva
deka vo konkretniov slu~aj ne mo`e da se prifati tvrdeweto vo
predlogot za re{avawe na sudir na nadle`nost deka postoi sudir me|u
izvr{nata i sudskata vlast, od pri~ina {to izvr{nata vlast postapuvala
po barawe za denacionalizacija, i toa vo periodot vo 2001 godina,
kade stranki se Ministerstvoto za finansii i Leposava Joveva od
728

Skopje, a sudskata vlast postapuvala po tu`ba za utvrduvawe na nepostoewe
na pravo na sopstvenost, koja e zavedena vo 2006 godina, kade
kako stranki se javuvaat Radomir Karangeleski - tu`itel i Leposava
Joveva - tu`ena, {to zna~i deka stanuva zbor za dva razli~ni predmeti,
so dva razli~ni osnovi, zavedeni vo razli~ni periodi i so razli~ni subjekti,
odnosno stranki.
Imeno, nesporno e deka so re{enie za denacionalizacija DN.
br. 1708-311/1 (322) od 21. 10. 2002 godina, doneseno od Ministerot za
finansii - Komisija za odlu~uvawe po barawata za denacionalizacija
so sedi{te vo Op{tina Centar po barawe na tu`enata Leposava Joveva
podneseno na 10. 07. 2001 godina i e vraten vo sopstvenost predmetniot
nedvi`en imot.
Spored ~len 63 stav 2 od Zakonot za denacionalizacija, zainteresiranite
lica mo`at svoite prava sprema licata na koi im e vraten
imotot ili platen nadomest spored odredbite od ovoj zakon da gi ostvaruvaat
so tu`ba pred nadle`niot sud vo rok od pet godini po pravosilnosta
na re{enieto za denacionalizacija.
Vo smisla na navedenoto, vo tekot na sudskata postapka, Sudot
utvrdil deka tu`itelot - Radovan Karangeleski od Skopje ima praven
interes da podnese vakva tu`ba pred Sudot, odnosno vo smisla na ~len
177 stav 2 od Zakonot za parni~nata postapka, tu`itelot mo`e so tu-
`ba da bara da se utvrdi postoewe ili nepostoewe na nekoe pravo ili
praven odnos koga toa so posebni propisi e predvideno, kako {to e vo
slu~ajov predvideno vo ~len 63 stav 2 od Zakonot za denacionalizacija.
Imeno, tu`itelot kako zainteresirano lice so pravo na koristewe na
grade`not izgradeno zemji{te na koe poseduva objekt vo sopstvenost,
vo smisla na odredbite od Zakonot za denacionalizacija, ima mo`nost
da bara ostvaruvawe na svoite prava so podnesuvawe tu`ba pred Sudot.
Ottuka, za{titata na pravata na zainteresirani lica - konkretno za-
{titata na pravoto na koristewe na predmetnoto izgradeno grade`no
zemji{te na tu`itelot, sprema licata na koi im e vraten imotot po
osnov na denacionalizacija - tu`enata Leposava Joveva, se ostvaruva
so tu`ba pred nadle`en sud {to zna~i vo sudska postapka.
Seto gorenavedeno, upatuva na zaklu~ok deka vo konkretniov
slu~aj nema procesni pretpostavki za odlu~uvawe po predmetot za re-
{avawe na sudir na nadle`nostite vo smisla na ~len 63 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija, bidej}i ne stanuva zbor za
ist predmet so ist praven osnov, isti stranki i istovremenost na postapkata.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot utvrdi deka vo ovoj slu~aj ne
postojat procesni pretpostavki za odlu~uvawe po predlogot za re{avawe
na sudirot na nadle`nost vo smisla na ~len 63 od Delovnikot, poradi
{to odlu~i kako vo to~kata 1 od ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Branko Naumoski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
729

Ismail Darli{ta, d-r Trendafil Ivanovski, Liljana Ingilizova-
Ristova, Vera Markova, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r
Zoran Sulejmanov.
730

54. U. br. 157/2010 (16. 02. 2011)
Akt {to se osporuva
Pravilnik za licencen sistem i kategorizacija na ko{arkarskite
klubovi, {koli i drugi subjekti vo Makedonija koi se zanimavaat
so ko{arka, donesen od Sobranieto na Makedonskata Ko{arkarska Federacija
na 12 fevruari 2010 godina.
Sodr`ina na osporeniot pravilnik
Vo ~l. 1 od Pravilnikot e predvideno deka "Kako edinstvena
nadle`na institucija za organizirawe ko{arka i ko{arkarski natprevaruvawa,
Makedonskata Ko{arkarska Federacija go propi{uva
ovoj Pravilnik, so koj se reguliraat pravata i obvrskite na klubovite,
{kolite i drugite subjekti koi se zanimavaat so ko{arka vo Republika
Makedonija."
Pravilnikot za licencen sistem gi propi{uva i ureduva pravata
i obvrskite na site ~lenki na Sobranieto na MKF, na Zdru`enieto
na seniorski ligi, Zdru`enijata na mladinski ligi, kako i site ostanati
subjekti koi se zanimavaat i organiziraat ko{arka, a ne se del od
MKF (~len 2).
So ovoj pravilnik se vr{i kategorizacija na subjekite koi se
zanimavaat so ko{arka, a soglasno so toa i uslovite koi treba da gi
ispolnuvaat za da poseduvaat licenca (~len 3).
Licenca e dokument koj go izdava kancelarijata na MKF, a go
potpi{uvaat pretsedatelot i generalniot sekretar na MKF. Licencata
ima va`nost od edna godina (edna ko{arkarska sezona) i se obnovuva
najdocna do 30 dena do po~etokot na sezonata i zavr{uva so posledniot
natprevar od sezonata vo natprevaruvaweto vo koe u~estvuva subjektot
{to ja poseduva licencata.
Bez poseduvawe na soodvetna licenca nitu eden subjekt ne mo`e
da ostvari pravo na natprevaruvawe vo liga vo bilo koja kategorija
(~len 4).
Vo ~lenot 5 od pravilnikot e predvideno deka soglasno ovoj
pravilnik, MKF gi propi{uva vidovite na licenci (A, B i C) kako i
uslovite {to treba da gi ispolni subjektot za da ja poseduva licencata.
Ponatamu, vo pravilnikot e opredeleno deka za dobivawe na licenca
A potrebno e da bidat ispolneti to~no navedenite uslovi (12), a
731

visinata na godi{niot nadomestok ~ini godi{no od 0 - 300.000,00 denari,
a za `enskite klubovi od 6.000,00 - 150.000,00 denari.
Licencata B (privremena licenca za mladinski {koli i klubovi
koi zaradi vozrast na prijavenata ekipa na svojata najstara generacija
ne u~estvuva vo niedna od seniorski natprevaruvawa na MKF.
Ovaa licenca mo`e da se izdade samo edna{ na eden subjekt i ima va`nost
od dve godini (dve svrzani sezoni) se izdava za mladinski ligi koi
ispolnuvaat to~no navedeni uslovi (10), a visinata na godi{niot nadomestok
~ini od 20.000,00 - 60.000,00 denari, a za `enskite klubovi od
20.000,00 odnosno 25.000,00 - 40.000,00 denari.
Licencata C se izdava za site ostanati klubovi, {koli i subjekti
koi ne u~estvuvaat vo nitu edna od natprevaruvawata na MKF, a
visinata na godi{niot nadomestok iznesuva 300.000,00 denari.
Spored ~lenot 6 od pravilnikot, soglasno odredbite od Zakonot
za sport, kako i preporakite od Inspektoratot na Agencijata za
mladi i sport na Republika Makedonija, nitu eden subjekt ne mo`e da
se zanimava so dejnost - sport - ko{arka dokolku ne poseduva validna
licenca izdaddena od MKF.
Bez soodvetna licenca nitu eden subjekt ne }e mo`e da iznajmuva
termini vo sportskite i u~ili{nite sali, da organizira ko{arka
vo bilo koj vid poedine~no ili grupno, nitu pak da napla}a bilo kakov
nadomestok za vr{ewe na svojata dejnost.
Vo ~lenot 7 od pravilnikot e predvideno deka Makedonskata
Ko{arkarska Federacija vo sorabotka so Inspektoratot na Agencijata
za mladi i sport na Republika Makedonija se obvrzuva da gi {titi
imatelite na soodvetnite licenci i navremeno da reagira pri pojava
na nelicencirano zanimavawe so ko{arka.
Makedonskata Ko{arkarska Federacija ja garantira licencata
pred soodvetnite nadle`ni dr`avni i drugi institucii i se obvrzuva
nivnoto izdavawe da go prilagodi soglasno so ~lenovite na ovoj pravilnik
(~len 8).
Makedonskata Ko{arkarska Federacija go zadr`uva pravoto na
odzemawe na ve}e izdadenata licenca dokolku subjektot komu mu e izdadena
vo me|uvreme prekr{il nekoi od uslovite za izdavaweto na licenca
(~len 9).
Ovoj pravilnik e vo soglasnost so registriraniot pravilnik na
MKF i stapuva vo sila so denot na negovoto donesuvawe. Eventualnite
dopolnuvawa i promeni se vr{at isklu~ivo na sednica na Sobranieto
na MKF.
732
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporeniot
pravilnik ne bil vo soglasnost so ~l. 14 st. 1 al. 1, ~l. 22 st. 1 al. 1 od
Zakonot za sport i ~l. 57 od Statutot na Ko{arkarskata federacija.

Ova od pri~ina {to licencite koi gi predvidela federacijata, pokraj
ispolnuvaweto na soodvetnite uslovi predviduva i nametnuva golema
finansiska obvrska za subjektite koi se zanimavaat so sport za {to
nema osnova vo zakonot i predvidenite licenci se postaveni na principot
na diskriminacija.
Imeno, vidno od visinata na nadomestokot za dobivawe na licenca
klubovite koi ne u~estvuvaat na natprevari organizirani od
federacijata (licenca C) pla}aat najvisok iznos od onie koi se pouspe{ni
i imaat pove}e sredstva, a dobivaat licenca bez nikakov nadomest.
Ottuka, spored podnositelot evidentno bilo deka so osporeniot
pravilnik se "gu{el" sportot vo Republika Makedonija i istiot
stanuval dostapen samo na "bogatite" klubovi koi ostvaruvale finansiski
sredstva.
Ponatamu, spored podnositelot sekako ne trebalo da se izgubi
od vid nesporniot fakt deka najgolem broj na sportski klubovi, pa i
Ko{arkarskata Federacija na Makedonija se registrirani kako neprofitabilni
zdru`enija na gra|ani ~ija cel e da se zanimavaat so
sport, pa nametnuvaweto na finansiskite obvrski e nadvor od duhot na
Zakonot ~ija cel e pottiknuvawe i omasovuvawe na sportot.
So ogled na navedenoto, podnositelot bara Sudot da go poni{ti
pravilnikot, a do donesuvawe na odluka da donese re{enie za zapirawe
od izvr{uvawe na site poedine~ni akti i dejstvija doneseni odnosno
prezemeni vrz osnova na osporeniot pravilnik.
Ustavnosudska praktika
Ustavniot sud na Republika Makedonija so re{enie U. br. 30/
2008 od 24 dekemvri 2008 godina ne povel postapka za ocenuawe na ustavnosta
na vtoriot del na ~l. 16 "Tradicionalno karate" od Pravilnikot
za kategorizacija na sportistite od Republika Makedonija ("SV
RM," br. 51/2002 i 50/2004).
Spored podnositelot na inicijativata osporeniot del od ~l. 16
ne bil vo soglasnost so ~l. 14 st. 3 od Zakonot za sportot spored koj vo
ramkite na eden sport mo`e da se osnova edna nacionalna sportska federacija,
kako i so Odlukata na Ustavniot sud na Republika Makedonija
U. br. 196/2004 od 14 septemvri 2005 godina so koja se ukinal ~l.
4 st. 1 i ~l. 19 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za
sport. Vo osporeniot ~l. 16 od Pravilnikot postoelo naslov "Karate"
i naslov tradicionalno karate, {to zna~elo deka Odlukata na Ustavniot
sud ne bila sprovedena vo delot koj se odnesuval na postoewe na
dve nacionalni sportski federacii "Karate Federacija na Makedonija"
i "Makedonska tradicionalna karate federacija" od pri~ina
{to stanuvalo zbor za ist sport so dve disciplini.
733

Vo obrazlo`enieto na re{enieto se naveduva deka od analizata
na ~l. 13, 14 i 15 od Zakonot za sport, vo koi se utvrdeni posebni oblici
na zdru`uvawe na sportskite klubovi, mo`e da se konstatira deka
tie zaedno so Zakonot za zdru`enija na gra|ani i fondacii vsu{nost
pretstavuvaat operacionalizacija na ~l. 20 od Ustavot i se vo funkcija
na sozdavawe na pravni pretpostavki za dosledno i efikasno ostvaruvawe
na ustavnoto pravo na gra|anite slobodno da se zdru`uvaat
vo zdru`enija.
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, vladeeweto na pravoto e edna
od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Vo ~l. 20 st. 1 od Ustavot, na gra|anite im se garantira slobodata
na zdru`uvaweto zaradi ostvaruvawe i za{tita na nivnite politi~ki,
ekonomski, socijalni, kulturni i drugi prava i uveruvawa, a vo st.
2 na ovoj ~len se utvrduva deka gra|anite mo`at slobodno da osnovaat
zdru`enija na gra|ani i politi~ki partii, da pristapuvaat kon niv i
od niv da istapuvaat.
Spored ~l. 47 st. 5 od Ustavot, Republikata gi pottiknuva i pomaga
tehni~kata kultura i sportot.
Ustavno utvrdenata uloga na Republikata da go pottiknuva i
pomaga sportot ja izrazuva komplementarnosta, odnosno zaemniot interes
na gra|aninot kako poedinec i na dr`avata vo zadovoluvawe i ostvaruvawe
na pravata i interesite od oblasta na sportot.
So Zakonot za sport ("SV RM" br. 29/2002, 66/2004 i 81/2008) se
ureduvaat uslovite i na~inot na vr{eweto na dejnosta sport, ostvaruvaweto
na javniot interes vo sportot, stopanisuvaweto so objekti za
sport vo sopstvenost na Republika Makedonija, op{tinite i gradot
Skopje, kako i drugi pra{awa od zna~ewe za sportot (~len 1).
Definiraj}i go sportot vo ~l. 2 od Zakonot kako dejnost koja gi
opfa}a site formi na sportski aktivnosti na sportistite od site vozrasti,
kako i sportsko-rekreativnite aktivnosti na gra|anite, zakonodavecot
vo ~l. 3 od ovoj zakon, kako organizacioni oblici {to ja
vr{at dejnosta sport gi utvrduva sprotskite zdru`enija na gra|anite i
drugite pravni lica od oblasta na sportot. Ona {to e su{testveno za
konkretniot predmet e toa {to vo ~l. 5 od ovoj zakon e utvrdeno deka
zaradi ostvaruvawe na potrebite od zanimavawe so aktivnosti i za-
{tita na pravata i interesite od oblasta na sportot, gra|anite mo`at
slobodno i dobrovolno da se zdru`uvaat i da osnovaat sportski zdru`enija,
pod uslovi i na na~in utvrdeni so zakon, dokolku so ovoj zakon
poinaku ne e opredeleno.
734

Spored ~l. 6 od Zakonot, sportskiot klub vo smisla na ovoj zakon
e sportsko zdru`enie, odnosno trgovsko dru{tvo koe vr{i dejnost
sport.
Vo ~l. 7 st. 2 od Zakonot e opredeleno deka sportskiot klub
mo`e da organizira sportska {kola vo sportot za koj ima dobieno re-
{enie za vr{ewe na dejnost sport soglasno so ~l. 11 st. 2 od Zakonot.
Na sportskiot klub licenca za organizirawe na sportska {kola
mu izdava Dr`avnata sportska federacija.
Vo ~l. 10 st. 1 od Zakonot e opredeleno deka sportskiot klub
mo`e da vr{i dejnost sport, ako se ispolneti uslovite koi se odnesuvaat
na soodvetni objekti, soodvetna oprema, obezbeden stru~en kadar
i u~estvo vo organiziran sistem na natprevari odnosno sportsko rekreativni
aktivnosti.
Ponatamu vo st. 2 na ~l. 10 e opredeleno koi uslovi treba da gi
ispolnuva profesionalniot sportski klub za da vr{i dejnost sport, a
vo st. 3, pak, e opredeleno deka sportska {kola mo`e da raboti ako ima
programi za realizacija na sportskoto {kolo, da e odobreno i prifateno
od Dr`avnata sportska federacija, da se obezbedeni prostorni
uslovi za nejzina realizacija, da se obezbedeni osnovna oprema i rekviziti
koi gi propi{uva Dr`avnata sportska federacija i Programata
}e ja realiziraat stru~ni lica utvrdeni vo ~l. 27 od ovoj zakon.
Vo ~l. 13 od Zakonot e predvidena mo`nosta na sportskite klubovi
od razli~ni sportovi ili od ist sport da se zdru`at zaradi ostvaruvawe
na javniot interes vo op{tinata i gradot Skopje vo op{tinski
i gradski sojuzi od razli~ni ili isti sportovi.
Spored ~l. 14 st. 1 od Zakonot, sportskite klubovi od ist sport,
kako i od u~ili{niot, studentskiot i sportot na invalidiziranite
lica, mo`at da se zdru`uvaat vo soodvetna dr`avna sportska federacija
na Republika Makedonija zaradi:
- pottiknuvawe i unapreduvawe na soodvetniot sport;
- realizirawe na utvrdenata programa za razvoj na sportot i
- usoglasuvawe i koordinirawe na programskite aktivnosti na
zdru`enite ~lenki.
Spored st. 2 na ~l. 14 od Zakonot, Dr`avnata sportska federacija
na Republika Makedonija, pokraj rabotite od st. 1 na ovoj ~len, gi
sostavuva i se gri`i za dr`avnite reprezentacii.
Spored st. 3 na ~l. 14 od Zakonot, vo eden sport mo`e da se osnova
samo edna dr`avna sportska federacija.
Ponatamu, vo st. 6 na ~l. 14 od Zakonot e utvrdeno deka dr`avna
sportska federacija e onaa federacija vo koja se zdru`eni pove}e od
polovinata sportski klubovi vo Republika Makedonija koi imaat re-
{enija za vr{ewe dejnost od ist vid na sport.
Od analizata na navedenite odredbi kako i zakonot vo celina,
proizleguva deka me|u pra{awata {to na specifi~en na~in se uredeni
so Zakonot za sport kako specijalen zakon vo odnos na Zakonot za zdru-
735

`enija i fondacii ("SV RM," br. 52/2010) se i oblicite vo koi mo`at
da se zdru`at sportskite klubovi na op{tinata odnosno na nivo na
grad Skopje i na nivo na Republika ( vo dr`avna sportska federacija).
Ponatamu, od analizata proizleguva deka zakonodavecot na
Dr`avnata sportska federacija i dal ovlastuvawe na sportskiot klub
koj ima dobieno re{enie za vr{ewe na dejnost sport i organizira sportska
{kola da mu izdade licenca dokolku gi ispolni predvidenite
zakonski uslovi.
Toa zna~i deka ovlastuvaweto za davawe na licenca od strana
na Dr`avnata sportska federacija se odnesuva isklu~ivo na sportski
klub koj organizira sportska {kola.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi odredbite od Zakonot
za sportot kako i sodr`inata na osporeniot pravilnik so koj se
utvrduvaat prava i obvrski za klubovite, {kolite i drugite subjekti
koi se zanimavaat so ko{arka vo Republika Makedonija, odnosno se
propi{uvaat licenci i se utvrduva visinata na licencata od A, B i C
kategorija, osnovano se postavuva pra{aweto dali donositelot na podzakonskiot
akt Makedonskata Ko{arkarska Federacija gi nadminala
zakonskite ramki vo smisla na toa {to ureduva pra{awa koi treba da
se uredat so zakon.
Pri izgotvuvawe na referatot sekako deka ja imavme predvid i
odredbata od ~l. 110 al. 7 od Ustavot na Republika Makedonija spored
koja Ustavniot sud odlu~uva za ustavnosta na programite i statutite
na politi~kite partii i na zdru`enijata na gra|ani, pri {to ne se
odlu~ivme da predlo`ime otfrlawe na inicijativata od pri~ini {to
so Zakonot za sportot na Dr`avnata sportska federacija kako Sojuz na
zdru`enija na sportski klubovi i e dadeno zakonsko ovlastuvawe da
izdava licenci, odnosno i e preneseno javno ovlastuvawe. Ako toa e nesporno,
toga{ ne mo`eme, a da ne se vpu{time vo ocena na osporeniot
akt so koj se propi{uva davaweto na licenci za sportskite klubovi.
Ponatamu, spored nas osporeniot pravilnik vo konkretniov
slu~aj ne mo`e da go tretirame kako interen akt na Makedonskata Ko-
{arkarska Federacija, od pri~ini {to negovite odredbi vidno od samata
sodr`ina se odnesuvaat na site ko{arkarski klubovi, {koli i
drugi subjekti koi se zanimavaat so sport ko{arka.
So ogled na navedenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Pravilnikot za licencen sistem i kategorizacija na ko{arkarskite
klubovi, {koli i drugi subjekti vo Makedonija koi se zanimavaat
so ko{arka, donesen od Sobranieto na Makedonskata Ko{arkarska
Federacija na 12 fevruari 2010 godina.
*
736

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 16 fevruari 2011
godina, donese
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Pravilnikot za licencen sistem i kategorizacija na ko-
{arkarskite klubovi, {koli i drugi subjekti vo Makedonija koi se
zanimavaat so ko{arka, donesen od Sobranieto na Makedonskata Ko-
{arkarska Federacija na 12 fevruari 2010 godina.
2. Marjan Micevski od Skopje preku advokatot Deqo Kadiev od
Skopje na Ustavniot sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa
za poveduvawe na postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Pravilnikot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporeniot
pravilnik ne bil vo soglasnost so ~len 14 stav 1 alineja 1, ~len 22 stav
1 alineja 1 od Zakonot za sport i ~len 57 od Statutot na Ko{arkarskata
federacija. Ova od pri~ina {to licencite koi gi predvidela
federacijata, pokraj ispolnuvaweto na soodvetnite uslovi predviduva
i nametnuva golema finansiska obvrska za subjektite koi se zanimavaat
so sport za {to nema osnova vo zakonot i predvidenite licenci se
postaveni na principot na diskriminacija.
Imeno, vidno od visinata na nadomestokot za dobivawe na licenca
klubovite koi ne u~estvuvaat na natprevari organizirani od federacijata
(licenca C) pla}aat najvisok iznos od onie koi se pouspe{ni
i imaat pove}e sredstva, a dobivaat licenca bez nikakov nadomest.
Ottuka, spored podnositelot evidentno bilo deka so osporeniot
pravilnik se "gu{el" sportot vo Republika Makedonija i istiot
stanuval dostapen samo na "bogatite" klubovi koi ostvaruvale finansiski
sredstva.
Ponatamu, spored podnositelot sekako ne trebalo da se izgubi
od vid nesporniot fakt deka najgolem broj na sportski klubovi, pa i
Ko{arkarskata Federacija na Makedonija se registrirani kako neprofitabilni
zdru`enija na gra|ani ~ija cel e da se zanimavaat so
sport, pa nametnuvaweto na finansiskite obvrski e nadvor od duhot na
Zakonot ~ija cel e pottiknuvawe i omasovuvawe na sportot.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~len 1 od Pravilnikot e
predvideno deka "Kako edinstvena nadle`na institucija za organizirawe
ko{arka i ko{arkarski natprevaruvawa, Makedonskata Ko{arkarska
Federacija go propi{uva ovoj Pravilnik, so koj se reguliraat
pravata i obvrskite na klubovite, {kolite i drugite subjekti koi se
zanimavaat so ko{arka vo Republika Makedonija."
737

Pravilnikot za licencen sistem gi propi{uva i ureduva pravata
i obvrskite na site ~lenki na Sobranieto na MKF, na Zdru`enieto
na seniorski ligi, Zdru`enijata na mladinski ligi, kako i site ostanati
subjekti koi se zanimavaat i organiziraat ko{arka, a ne se del od
MKF (~len 2).
So ovoj pravilnik se vr{i kategorizacija na subjekite koi se
zanimavaat so ko{arka, a soglasno so toa i uslovite koi treba da gi
ispolnuvaat za da poseduvaat licenca (~len 3).
Licenca e dokument koj go izdava kancelarijata na MKF, a go
potpi{uvaat pretsedatelot i generalniot sekretar na MKF. Licencata
ima va`nost od edna godina (edna ko{arkarska sezona) i se obnovuva
najdocna do 30 dena do po~etokot na sezonata i zavr{uva so posledniot
natprevar od sezonata vo natprevaruvaweto vo koe u~estvuva subjektot
{to ja poseduva licencata.
Bez poseduvawe na soodvetna licenca nitu eden subjekt ne mo`e
da ostvari pravo na natprevaruvawe vo liga vo bilo koja kategorija
(~len 4).
Vo ~lenot 5 od pravilnikot e predvideno deka soglasno ovoj
pravilnik, MKF gi propi{uva vidovite na licenci (A, B i C) kako i
uslovite {to treba da gi ispolni subjektot za da ja poseduva licencata.
Ponatamu, vo pravilnikot e opredeleno deka za dobivawe na licenca
A potrebno e da bidat ispolneti to~no navedenite uslovi (12), a
visinata na godi{niot nadomestok ~ini godi{no od 0 - 300.000,00 denari,
a za `enskite klubovi od 6.000,00 - 150.000,00 denari.
Licencata B, privremena licenca za mladinski {koli i klubovi
koi zaradi vozrast na prijavenata ekipa na svojata najstara generacija
ne u~estvuva vo niedna od seniorski natprevaruvawa na MKF.
Ovaa licenca mo`e da se izdade samo edna{ na eden subjekt i ima va-
`nost od dve godini (dve svrzani sezoni) se izdava za mladinski ligi
koi ispolnuvaat to~no navedeni uslovi (10), a visinata na godi{niot
nadomestok ~ini od 20.000,00 - 60.000,00 denari, a za `enskite klubovi
od 20.000,00 odnosno 25.000,00 - 40.000,00 denari.
Licencata C se izdava za site ostanati klubovi, {koli i subjekti
koi ne u~estvuvaat vo nitu edna od natprevaruvawata na MKF, a
visinata na godi{niot nadomestok iznesuva 300.000,00 denari.
Spored ~lenot 6 od pravilnikot, soglasno odredbite od Zakonot
za sport, kako i preporakite od Inspektoratot na Agencijata za
mladi i sport na Republika Makedonija, nitu eden subjekt ne mo`e da
se zanimava so dejnost - sport - ko{arka dokolku ne poseduva validna
licenca izdaddena od MKF.
Bez soodvetna licenca nitu eden subjekt ne }e mo`e da iznajmuva
termini vo sportskite i u~ili{nite sali, da organizira ko{arka
vo bilo koj vid poedine~no ili grupno, nitu pak da napla}a bilo kakov
nadomestok za vr{ewe na svojata dejnost.
738

Vo ~lenot 7 od pravilnikot e predvideno deka Makedonskata
Ko{arkarska Federacija vo sorabotka so Inspektoratot na Agencijata
za mladi i sport na Republika Makedonija se obvrzuva da gi {titi
imatelite na soodvetnite licenci i navremeno da reagira pri pojava
na nelicencirano zanimavawe so ko{arka.
Makedonskata Ko{arkarska Federacija ja garantira licencata
pred soodvetnite nadle`ni dr`avni i drugi institucii i se obvrzuva
nivnoto izdavawe da go prilagodi soglasno so ~lenovite na ovoj pravilnik
(~len 8).
Makedonskata Ko{arkarska Federacija go zadr`uva pravoto na
odzemawe na ve}e izdadenata licenca dokolku subjektot komu mu e
izdadena vo me|uvreme prekr{il nekoi od uslovite za izdavaweto na
licenca (~len 9).
Ovoj pravilnik e vo soglasnost so registriraniot pravilnik na
MKF i stapuva vo sila so denot na negovoto donesuvawe. Eventualnite
dopolnuvawa i promeni se vr{at isklu~ivo na sednica na Sobranieto
na MKF.
4. Spored ~lenot 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, vladeeweto na
pravoto e edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
Vo ~lenot 20 stav 1 od Ustavot, na gra|anite im se garantira
slobodata na zdru`uvaweto zaradi ostvaruvawe i za{tita na nivnite
politi~ki, ekonomski, socijalni, kulturni i drugi prava i uveruvawa,
a vo stavot 2 na ovoj ~len se utvrduva deka gra|anite mo`at slobodno
da osnovaat zdru`enija na gra|ani i politi~ki partii, da pristapuvaat
kon niv i od niv da istapuvaat.
Spored ~lenot 47 stav 5 od Ustavot, Republikata gi pottiknuva
i pomaga tehni~kata kultura i sportot.
Ustavno utvrdenata uloga na Republikata da go pottiknuva i
pomaga sportot ja izrazuva komplementarnosta, odnosno zaemniot interes
na gra|aninot kako poedinec i na dr`avata vo zadovoluvawe i
ostvaruvawe na pravata i interesite od oblasta na sportot.
So Zakonot za sport ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 29/2002, 66/2004 i 81/2008) se ureduvaat uslovite i na~inot na
vr{eweto na dejnosta sport, ostvaruvaweto na javniot interes vo sportot,
stopanisuvaweto so objekti za sport vo sopstvenost na Republika
Makedonija, op{tinite i gradot Skopje, kako i drugi pra{awa od zna-
~ewe za sportot (~len 1).
Definiraj}i go sportot vo ~lenot 2 od Zakonot kako dejnost
koja gi opfa}a site formi na sportski aktivnosti na sportistite od
site vozrasti, kako i sportsko-rekreativnite aktivnosti na gra|anite,
zakonodavecot vo ~lenot 3 od ovoj zakon, kako organizacioni oblici
{to ja vr{at dejnosta sport gi utvrduva sprotskite zdru`enija na gra-
|anite i drugite pravni lica od oblasta na sportot. Ona {to e su{-
testveno za konkretniot predmet e toa {to vo ~lenot 5 od ovoj zakon e
739

utvrdeno deka zaradi ostvaruvawe na potrebite od zanimavawe so aktivnosti
i za{tita na pravata i interesite od oblasta na sportot, gra-
|anite mo`at slobodno i dobrovolno da se zdru`uvaat i da osnovaat
sportski zdru`enija, pod uslovi i na na~in utvrdeni so zakon, dokolku
so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.
Spored ~len 6 od Zakonot, sportskiot klub vo smisla na ovoj
zakon e sportsko zdru`enie, odnosno trgovsko dru{tvo koe vr{i dejnost
sport.
Vo ~len 7 stav 2 od Zakonot e opredeleno deka sportskiot klub
mo`e da organizira sportska {kola vo sportot za koj ima dobieno re-
{enie za vr{ewe na dejnost sport soglasno so ~len 11 stav 2 od
Zakonot.
Na sportskiot klub licenca za organizirawe na sportska
{kola mu izdava Dr`avnata sportska federacija.
Vo ~len 10 stav 1 od Zakonot e opredeleno deka sportskiot klub
mo`e da vr{i dejnost sport, ako se ispolneti uslovite koi se odnesuvaat
na soodvetni objekti, soodvetna oprema, obezbeden stru~en kadar
i u~estvo vo organiziran sistem na natprevari odnosno sportsko rekreativni
aktivnosti.
Ponatamu vo stavot 2 na ~len 10 e opredeleno koi uslovi treba
da gi ispolnuva profesionalniot sportski klub za da vr{i dejnost
sport, a vo stav 3, pak, e opredeleno deka sportska {kola mo`e da raboti
ako ima programi za realizacija na sportskoto {kolo, da e odobreno
i prifateno od Dr`avnata sportska federacija, da se obezbedeni
prostorni uslovi za nejzina realizacija, da se obezbedeni osnovna
oprema i rekviziti koi gi propi{uva Dr`avnata sportska federacija
i Programata }e ja realiziraat stru~ni lica utvrdeni vo ~len 27 od
ovoj zakon.
Vo ~lenot 13 od Zakonot e predvidena mo`nosta na sportskite
klubovi od razli~ni sportovi ili od ist sport da se zdru`at zaradi
ostvaruvawe na javniot interes vo op{tinata i gradot Skopje vo op{-
tinski i gradski sojuzi od razli~ni ili isti sportovi.
Spored ~lenot 14 stav 1 od Zakonot, sportskite klubovi od ist
sport, kako i od u~ili{niot, studentskiot i sportot na invalidiziranite
lica, mo`at da se zdru`uvaat vo soodvetna dr`avna sportska federacija
na Republika Makedonija zaradi:
- pottiknuvawe i unapreduvawe na soodvetniot sport;
- realizirawe na utvrdenata programa za razvoj na sportot i
- usoglasuvawe i koordinirawe na programskite aktivnosti na
zdru`enite ~lenki.
Spored stavot 2 na ~len 14 od Zakonot, Dr`avnata sportska federacija
na Republika Makedonija, pokraj rabotite od stav 1 na ovoj
~len, gi sostavuva i se gri`i za dr`avnite reprezentacii.
Spored stavot 3 na ~len 14 od Zakonot, vo eden sport mo`e da se
osnova samo edna dr`avna sportska federacija.
740

Ponatamu, vo stavot 6 na ~lenot 14 od Zakonot e utvrdeno deka
dr`avna sportska federacija e onaa federacija vo koja se zdru`eni
pove}e od polovinata sportski klubovi vo Republika Makedonija koi
imaat re{enija za vr{ewe dejnost od ist vid na sport.
Od analizata na navedenite odredbi kako i zakonot vo celina,
proizleguva deka me|u pra{awata {to na specifi~en na~in se uredeni
so Zakonot za sport kako specijalen zakon vo odnos na Zakonot za zdru-
`enija i fondacii ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 52/
2010) se i oblicite vo koi mo`at da se zdru`at sportskite klubovi na
op{tinata odnosno na nivo na grad Skopje i na nivo na Republika ( vo
dr`avna sportska federacija).
Ponatamu, od analizata proizleguva deka zakonodavecot na
Dr`avnata sportska federacija i dal ovlastuvawe na sportskiot klub
koj ima dobieno re{enie za vr{ewe na dejnost sport i organizira
sportska {kola da mu izdade licenca dokolku gi ispolni predvidenite
zakonski uslovi.
Toa zna~i deka ovlastuvaweto za davawe na licenca od strana
na Dr`avnata sportska federacija se odnesuva isklu~ivo na sportski
klub koj organizira sportska {kola.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi odredbite od Zakonot
za sportot kako i sodr`inata na osporeniot pravilnik so koj se
utvrduvaat prava i obvrski za klubovite, {kolite i drugite subjekti
koi se zanimavaat so ko{arka vo Republika Makedonija, odnosno se
propi{uvaat licenci i se utvrduva visinata na licencata od A, B i C
kategorija, osnovano se postavuva pra{aweto dali donositelot na podzakonskiot
akt Makedonskata Ko{arkarska Federacija gi nadminala
zakonskite ramki vo smisla na toa {to ureduva pra{awa koi treba da
se uredat so zakon.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo vo sostav od
pretsedatelot na Sudot Branko Naumoski i sudiite d-r Nata{a Gaber-
Damjanovska, Ismail Darli{ta, d-r Trendafil Ivanovski, Liljana
Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova
i d-r Zoran Sulejmanov.
*
Predlog za odlu~uvawe so Nacrt-odluka po predmetot U. br. 157/2010
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.
157/2010 od 16 fevruari 2011 godina povede postapka za ocenuvawe na
ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot za licencen sistem i kategorizacija
na ko{arkarskite klubovi, {koli i drugi subjekti vo Makedonija
koi se zanimavaat so ko{arka, donesen od Sobranieto na Makedonskata
Ko{arkarska Federacija na 12. 02. 2010 godina.
741

Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot osnovano se
postavi pra{aweto za negovata soglasnost so Ustavot i Zakonot za
sport.
2. Donositelot na osporeniot akt vo predvideniot rok ne dostavi
odgovor na navodite sodr`ani vo re{enieto za poveduvawe na
postapka.
So ogled na toa {to fakti~kata i pravna sostojba na rabotite
po predmetot ne se promeneti se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da go ukine Pravilnikot za licencen sistem i kategorizacija
na ko{arkarskite klubovi, {koli i drugi subjekti vo Makedonija
koi se zanimavaat so ko{arka, donesen od Sobranieto na Makedonskata
Ko{arkarska Federacija na 12. 02. 2010 godina.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite
110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 8 juni
2011 godina, donese
742
O D L U K A
1. SE UKINUVA Pravilnikot za licencen sistem i kategorizacija
na ko{arkarskite klubovi, {koli i drugi subjekti vo Makedonija
koi se zanimavaat so ko{arka, donesen od Sobranieto na Makedonskata
Ko{arkarska Federacija na 12 fevruari 2010 godina.
2.Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvawe
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod podnesena
inicijativa na Marjan Micevski od Skopje, preku advokatot Deqo Kadiev
od Skopje, so Re{enie U. br. 157/2010 od 16 fevruari 2011 godina
povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot
ozna~en vo to~kata 1 od ovaa odluka.
Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot so osnov se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporeniot Pravilnik so Ustavot
i Zakonot za sport.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~len 1 od Pravilnikot e
predvideno deka "Kako edinstvena nadle`na institucija za organizirawe
ko{arka i ko{arkarski natprevaruvawa, Makedonskata Ko{arkarska
Federacija go propi{uva ovoj Pravilnik, so koj se reguliraat
pravata i obvrskite na klubovite, {kolite i drugite subjekti koi se
zanimavaat so ko{arka vo Republika Makedonija."
Pravilnikot za licencen sistem gi propi{uva i ureduva pravata
i obvrskite na site ~lenki na Sobranieto na MKF, na Zdru`e-

nieto na seniorski ligi, Zdru`enijata na mladinski ligi, kako i site
ostanati subjekti koi se zanimavaat i organiziraat ko{arka, a ne se
del od MKF (~len 2).
So ovoj pravilnik se vr{i kategorizacija na subjekite koi se
zanimavaat so ko{arka, a soglasno so toa i uslovite koi treba da gi
ispolnuvaat za da poseduvaat licenca (~len 3).
Licenca e dokument koj go izdava kancelarijata na MKF, a go
potpi{uvaat pretsedatelot i generalniot sekretar na MKF. Licencata
ima va`nost od edna godina (edna ko{arkarska sezona) i se obnovuva
najdocna do 30 dena do po~etokot na sezonata i zavr{uva so posledniot
natprevar od sezonata vo natprevaruvaweto vo koe u~estvuva subjektot
{to ja poseduva licencata.
Bez poseduvawe na soodvetna licenca nitu eden subjekt ne mo`e
da ostvari pravo na natprevaruvawe vo liga vo bilo koja kategorija
(~len 4).
Vo ~lenot 5 od pravilnikot e predvideno deka soglasno ovoj
pravilnik, MKF gi propi{uva vidovite na licenci (A, B i C) kako i
uslovite {to treba da gi ispolni subjektot za da ja poseduva licencata.
Ponatamu, vo pravilnikot e opredeleno deka za dobivawe na
licenca A potrebno e da bidat ispolneti to~no navedenite uslovi
(12), a visinata na godi{niot nadomestok ~ini godi{no od 0-300.000,00
denari, a za `enskite klubovi od 6.000,00 - 150.000,00 denari.
Licencata B, privremena licenca za mladinski {koli i klubovi
koi zaradi vozrast na prijavenata ekipa na svojata najstara generacija
ne u~estvuva vo niedna od seniorski natprevaruvawa na MKF.
Ovaa licenca mo`e da se izdade samo edna{ na eden subjekt i ima va`nost
od dve godini (dve svrzani sezoni) se izdava za mladinski ligi koi
ispolnuvaat to~no navedeni uslovi (10), a visinata na godi{niot nadomestok
~ini od 20.000,00 - 60.000,00 denari, a za `enskite klubovi od
20.000,00 odnosno 25.000,00 - 40.000,00 denari.
Licencata C se izdava za site ostanati klubovi, {koli i subjekti
koi ne u~estvuvaat vo nitu edna od natprevaruvawata na MKF, a
visinata na godi{niot nadomestok iznesuva 300.000,00 denari.
Spored ~lenot 6 od pravilnikot, soglasno odredbite od Zakonot
za sport, kako i preporakite od Inspektoratot na Agencijata za
mladi i sport na Republika Makedonija, nitu eden subjekt ne mo`e da
se zanimava so dejnost - sport - ko{arka dokolku ne poseduva validna
licenca izdadena od MKF.
Bez soodvetna licenca nitu eden subjekt ne }e mo`e da iznajmuva
termini vo sportskite i u~ili{nite sali, da organizira ko{arka
vo bilo koj vid poedine~no ili grupno, nitu pak da napla}a bilo kakov
nadomestok za vr{ewe na svojata dejnost.
Vo ~lenot 7 od pravilnikot e predvideno deka Makedonskata
Ko{arkarska Federacija vo sorabotka so Inspektoratot na Agenci-
743

jata za mladi i sport na Republika Makedonija se obvrzuva da gi {titi
imatelite na soodvetnite licenci i navremeno da reagira pri pojava
na nelicencirano zanimavawe so ko{arka.
Makedonskata Ko{arkarska Federacija ja garantira licencata
pred soodvetnite nadle`ni dr`avni i drugi institucii i se obvrzuva
nivnoto izdavawe da go prilagodi soglasno so ~lenovite na ovoj pravilnik
(~len 8).
Makedonskata Ko{arkarska Federacija go zadr`uva pravoto na
odzemawe na ve}e izdadenata licenca dokolku subjektot komu mu e
izdadena vo me|uvreme prekr{il nekoi od uslovite za izdavaweto na
licenca (~len 9).
Ovoj pravilnik e vo soglasnost so registriraniot pravilnik na
MKF i stapuva vo sila so denot na negovoto donesuvawe. Eventualnite
dopolnuvawa i promeni se vr{at isklu~ivo na sednica na Sobranieto
na MKF.
5. Spored ~lenot 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, vladeeweto na
pravoto e edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
Vo ~lenot 20 stav 1 od Ustavot, na gra|anite im se garantira
slobodata na zdru`uvaweto zaradi ostvaruvawe i za{tita na nivnite
politi~ki, ekonomski, socijalni, kulturni i drugi prava i uveruvawa,
a vo stavot 2 na ovoj ~len se utvrduva deka gra|anite mo`at slobodno
da osnovaat zdru`enija na gra|ani i politi~ki partii, da pristapuvaat
kon niv i od niv da istapuvaat.
Spored ~lenot 47 stav 5 od Ustavot, Republikata gi pottiknuva
i pomaga tehni~kata kultura i sportot.
Ustavno utvrdenata uloga na Republikata da go pottiknuva i
pomaga sportot ja izrazuva komplementarnosta, odnosno zaemniot interes
na gra|aninot kako poedinec i na dr`avata vo zadovoluvawe i
ostvaruvawe na pravata i interesite od oblasta na sportot.
So Zakonot za sport ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 29/2002, 66/2004 i 81/2008) se ureduvaat uslovite i na~inot na
vr{eweto na dejnosta sport, ostvaruvaweto na javniot interes vo sportot,
stopanisuvaweto so objekti za sport vo sopstvenost na Republika
Makedonija, op{tinite i gradot Skopje, kako i drugi pra{awa od zna-
~ewe za sportot (~len 1).
Definiraj}i go sportot vo ~lenot 2 od Zakonot kako dejnost
koja gi opfa}a site formi na sportski aktivnosti na sportistite od
site vozrasti, kako i sportsko-rekreativnite aktivnosti na gra|anite,
zakonodavecot vo ~lenot 3 od ovoj zakon, kako organizacioni oblici
{to ja vr{at dejnosta sport gi utvrduva sprotskite zdru`enija na gra-
|anite i drugite pravni lica od oblasta na sportot. Ona {to e su{-
testveno za konkretniot predmet e toa {to vo ~lenot 5 od ovoj zakon e
utvrdeno deka zaradi ostvaruvawe na potrebite od zanimavawe so aktivnosti
i za{tita na pravata i interesite od oblasta na sportot,
744

gra|anite mo`at slobodno i dobrovolno da se zdru`uvaat i da osnovaat
sportski zdru`enija, pod uslovi i na na~in utvrdeni so zakon, dokolku
so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.
Spored ~len 6 od Zakonot, sportskiot klub vo smisla na ovoj
zakon e sportsko zdru`enie, odnosno trgovsko dru{tvo koe vr{i dejnost
sport.
Vo ~len 7 stav 2 od Zakonot e opredeleno deka sportskiot klub
mo`e da organizira sportska {kola vo sportot za koj ima dobieno re-
{enie za vr{ewe na dejnost sport soglasno so ~len 11 stav 2 od Zakonot.
Na sportskiot klub licenca za organizirawe na sportska {kola
mu izdava Dr`avnata sportska federacija.
Vo ~len 10 stav 1 od Zakonot e opredeleno deka sportskiot klub
mo`e da vr{i dejnost sport, ako se ispolneti uslovite koi se odnesuvaat
na soodvetni objekti, soodvetna oprema, obezbeden stru~en kadar
i u~estvo vo organiziran sistem na natprevari odnosno sportsko rekreativni
aktivnosti.
Ponatamu, vo stavot 2 na ~len 10 e opredeleno koi uslovi treba
da gi ispolnuva profesionalniot sportski klub za da vr{i dejnost
sport, a vo stav 3, pak, e opredeleno deka sportska {kola mo`e da raboti
ako ima programi za realizacija na sportskoto {kolo, da e odobreno
i prifateno od Dr`avnata sportska federacija, da se obezbedeni
prostorni uslovi za nejzina realizacija, da se obezbedeni osnovna
oprema i rekviziti koi gi propi{uva Dr`avnata sportska federacija
i Programata }e ja realiziraat stru~ni lica utvrdeni vo ~len 27 od
ovoj zakon.
Vo ~lenot 13 od Zakonot e predvidena mo`nosta na sportskite
klubovi od razli~ni sportovi ili od ist sport da se zdru`at zaradi
ostvaruvawe na javniot interes vo op{tinata i gradot Skopje vo op{-
tinski i gradski sojuzi od razli~ni ili isti sportovi.
Spored ~lenot 14 stav 1 od Zakonot, sportskite klubovi od ist
sport, kako i od u~ili{niot, studentskiot i sportot na invalidiziranite
lica, mo`at da se zdru`uvaat vo soodvetna dr`avna sportska federacija
na Republika Makedonija zaradi:
- pottiknuvawe i unapreduvawe na soodvetniot sport;
- realizirawe na utvrdenata programa za razvoj na sportot i
- usoglasuvawe i koordinirawe na programskite aktivnosti na
zdru`enite ~lenki.
Spored stavot 2 na ~len 14 od Zakonot, Dr`avnata sportska federacija
na Republika Makedonija, pokraj rabotite od stav 1 na ovoj
~len, gi sostavuva i se gri`i za dr`avnite reprezentacii.
Spored stavot 3 na ~len 14 od Zakonot, vo eden sport mo`e da se
osnova samo edna dr`avna sportska federacija.
Ponatamu, vo stavot 6 na ~lenot 14 od Zakonot e utvrdeno deka
dr`avna sportska federacija e onaa federacija vo koja se zdru`eni
745

pove}e od polovinata sportski klubovi vo Republika Makedonija koi
imaat re{enija za vr{ewe dejnost od ist vid na sport.
Od analizata na navedenite odredbi kako i zakonot vo celina,
proizleguva deka me|u pra{awata {to na specifi~en na~in se uredeni
so Zakonot za sport kako specijalen zakon vo odnos na Zakonot za zdru-
`enija i fondacii ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 52/
2010) se i oblicite vo koi mo`at da se zdru`at sportskite klubovi na
op{tinata odnosno na nivo na grad Skopje i na nivo na Republika ( vo
dr`avna sportska federacija).
Ponatamu, od analizata proizleguva deka zakonodavecot na
Dr`avnata sportska federacija i dal ovlastuvawe na sportskiot klub
koj ima dobieno re{enie za vr{ewe na dejnost sport i organizira
sportska {kola da mu izdade licenca dokolku gi ispolni predvidenite
zakonski uslovi.
Toa zna~i deka ovlastuvaweto za davawe na licenca od strana
na Dr`avnata sportska federacija se odnesuva isklu~ivo na sportski
klub koj organizira sportska {kola.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi odredbite od Zakonot
za sportot kako i sodr`inata na osporeniot pravilnik so koj se
utvrduvaat prava i obvrski za klubovite, {kolite i drugite subjekti
koi se zanimavaat so ko{arka vo Republika Makedonija, odnosno se
propi{uvaat licenci i se utvrduva visinata na licencata od A, B i C
kategorija, Sudot oceni deka donositelot na podzakonskiot akt Makedonskata
Ko{arkarska Federacija gi nadminala zakonskite ramki
vo smisla na toa {to so pravilnik ureduva pra{awa koi treba da se
uredat so zakon.
So ogled na navedenoto, Sudot oceni deka osporeniot Pravilnik
ne e vo soglasnost so odredbite od Ustavot i Zakonot za sportot na
koj se povikuva podnositelot na inicijativata.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ovaa odluka.
7. Ovaa odluka Sudot ja donese so mnozinstvo vo sostav od pretsedatelot
na Sudot Branko Naumoski i sudiite d-r Nata{a Gaber-
Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera
Markova, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
746

U. br. 221/2010 (23. 02. 2010)
Osporen akt
^len 128 st. 6 od Zakonot za osnovno obrazovanie ("SV RM," br.
103/2008, 33/2010, 116/2010 i 156/2010) i Avtenti~no tolkuvawe na ~l.
128 st. 6 od Zakonot za osnovno obrazovanie ("SV RM," br. 103/ 2008),
objaveno vo "SV RM," br.112/2010
Navodi vo inicijativata
Spored Svetlana Trajkovska, kako podnositel na inicijativata,
so osporeniot ~l. 128 st. 6 od Zakonot, se ograni~uvale slobodite i
pravata na direktorite, stavaj}i gi vo diskriminatorska polo`ba,
sprotivna na Ustavot, so toa {to mandatot na direktorite protivustavno
bil ograni~en samo na dva mandata, {to ne bilo slu~aj so prethodnata
zakonska regulativa. Bitnite povredi na Ustavot zakonodavecot
gi pravel na na~in {to poveduvaj}i se od politi~ki, nestru~ni i pristrasni
pobudi, vr{el diskriminacija i povreda na ekonomskite, socijalni
i kulturni prava na ~ovekot i gra|aninot zagarantirani so
Ustavot.
So avtenti~noto tolkuvawe na osporeniot ~l. 128 st. 6 od Zakonot,
zakonodavecot, spored podnositelot na inicijativata, so nedemokratsko,
nezakonito, nestru~no, nesovesno i pristrasno tolkuvawe, predviduval
prethodnite dva mandati na direktorot na osnovnoto u~ili-
{te pred vleguvawe vo sila na ovoj zakon, da se zasmetuvaat vo mandatot
na direktorot, {to samo po sebe zna~elo kr{ewe na Ustavot i ustavnata
zabrana za povratno dejstvo na zakonite, kako op{to pravilo i
demokratski princip koj ja zacvrstuva pravnata sigurnost na gra-
|anite.
Soglasno navedenoto, ograni~uvaweto na izborot za direktor
na osnovno obrazovanie, so pravo na samo dva mandati, a sledstveno i
so zasmetuvawe na negovite prethodni mandati na direktor na osnovno
u~ili{te pred vleguvawe vo sila na ovoj zakon, bilo sprotivno na ~l.
32 st. 2 i ~l. 52 od Ustavot, poradi {to se bara ~l. 128 st. 6 od Zakonot
i negovoto avtenti~no tolkuvawe da bidat poni{teni ili ~l. 128 st. 6
da bide smenet na na~in {to zborovite "so mo`nost za u{te eden mandat"
da bidat bri{ani, kako edinstven na~in Sudot da mo`e da ja
ispravi neednakvosta {to zakonodavecot ja napravil so osporeniot
~len od Zakonot.
747

Spored navodite vo inicijativata podnesena od Elka Daskalova
od Skopje i 33 drugi direktori na osnovni u~ili{ta vo Skopje, Veles,
Strumica, op{tina Novo Selo i dr., osporenoto avtenti~no tolkuvawe
bilo vo sprotivnost so ~l. 9 i ~l. 32 st. 2 od Ustavot. Podnositelite
na inicijativaata smetaat deka prethodnite dva mandati na direktor
ne mo`at da bidat ograni~uvawe za povtoren izbor na odreden
direktor na osnovno u~ili{te, odnosno deka prethodnata op{testvena
polo`ba/ direktor ne smeela da bide pre~ka za nov izbor na sledna
op{testvena polo`ba/direktor. Celta na zakonodavecot bi bila,
zaradi pospe{uvawe na obrazovniot proces i mo`nosta za profesionalnost
na direktorite kako menaxeri na u~ili{tata da bidat ograni~eni
vo svoeto "vladeewe" so u~ili{teto. Me|utoa, ovie celi se
sproveduvale so ograni~uvawe na direktorite koi ve}e go ostvaruvaat
momentalniot mandat ili pak, pred neograni~en period vo minatoto
bile na tie funkcii vo vreme koga va`ele drugi propisi. Vo ovoj
pravec, dokolku se vidi ekstenzivnosta na opsegot na za{tita na ~l. 32
st. 2 od Ustavot, mo`elo so sigurnost da se konstatira deka vo ovoj
slu~aj, ne na sekogo mu bilo dostapno sekoe rabotno mesto pod ednakvi
uslovi. Od druga strana, legitimnata cel za ograni~uvawe na mandatot
so avtenti~noto tolkuvawe bila u{te pove}e neustavna zaradi faktot
{to, prethodnite mandati na odreden direktor pretstavuvale ograni-
~uvawe za povtoren izbor na direktor, ne vodej}i smetka dali tie
mandati bile izvr{uvani so uspeh vo funkcija na obrazovniot proces.
Istovremeno, cenej}i ja celta na zakonodavecot za ograni~uvawe
na mandatite na direktorite na eden mandat od ~etiri godini so
mo`nost za u{te eden mandat, kako rezultat na tn. otstranuvawe na mo-
`nosta za avtoritarnost vo osnovnite u~ili{ta, kako i za eventualnite
politi~ki konsekvenci, podnositelite na inicijativaata smetaat
deka momentalnite mandati koi gi zateknale direktorite vo vremeto
na donesuvawe na Zakonot za osnovnoto obrazovanie i na tie {to
prethodno bile, pretstavuval dopolnitelen somne` za politizacija na
funkcijata direktor na osnovno u~ili{te. Ovaa politizacija zakonodavecot
ja ovozmo`il so neustavnoto avtenti~no tolkuvawe.
Pokraj toa, napravena bila i gruba povreda na ~l. 52 st. 4 od
Ustavot, zatoa {to avtenti~noto tolkuvawe bilo ponepovolno za gra-
|anite vo izvr{uvawe na nivnite javni funkcii. Istovremeno, so noviot
Zakon za osnovno obrazovanie se regulirale novi op{testveni
odnosi koi ne bile predmet na ureduvawe prethodno. Ottuka, ne mo-
`ele da se povrzuvaat uslovite za izbor na direktor so eden zakon koj
prestanal da va`i, so drug zakon koj odnosite gi ureduval na drug
na~in.
Za~uduval faktot kako mo`elo da se dade vakvo avtenti~no tolkuvawe
na Zakonot, ako se imalo predvid dosega{noto iskustvo vo
primenata na ovoj zakon koe se odnesuvalo na uslovite za transformacija
na raboten odnos od opredeleno na neopredeleno vreme, za koe i
748

Ustavniot sud, no i sudskata praksa, poka`ale deka zakonite vo vrska
so nivnite izmeni ili novi odredbi ne mo`at da va`at retroaktivno.
So primena na analogija vo ovoj slu~aj, ne mo`elo avtenti~noto tolkuvawe
da se smeta za relevantno, dozvoluvaj}i odredbata od ~l. 128 st. 6
od Zakonot za osnovnoto obrazovanie, da zna~i ograni~uvawe na mo`nosta
da bide izbran za direktor kandidatot koj pred izborot rakovodel
kako direktor dva mandata, tuku tolkuvaweto moralo da bide vo
nasoka na primena na Zakonot od denot koga vlegol vo sila, pa za vo
idnina.
Ponatamu, se postavuvalo pra{awe dali vakvoto tolkuvawe
zna~elo zabrana, odnosno ograni~uvawe i za onie direktori koi po
istekot na dva mandati bi se javile na oglas za direktor vo drugo u~ili{te
od ona vo koe dotoga{ rakovodele, ili ovaa zabrana-ograni~uvawe
se odnesuvala samo za isklu~uvawe na mo`nosta koga se raboti za
prijavuvawe na kandidat vo istoto u~ili{te? Ako se prifatel rezonot
na Zakonodavnata komisija, proizleguvalo kako i vo vakov slu~aj
da va`elo nivnoto tolkuvawe. Tokmu zaradi toa bila naru{ena ustavnata
garancija za dostapnost na sekoe rabotno mesto pod ednakvi
uslovi, utvrdena vo ~l. 32 st. 2 od Ustavot.
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na osporenata odredba i da donese vremena
merka za zapirawe na site odluki na u~ili{nite odbori pri
osnovnite u~ili{ta vo Republika Makedonija za izbor na direktori i
sledstveno, da go poni{ti kako neustavno osporenoto avtenti~no tolkuvawe.
Sodr`ina na osporenite odredbi
^len 128
(1) Organ na rakovodewe vo osnovnoto u~ili{te e direktorot.
(2) Direktorot e odgovoren za zakonitosta vo rabotata i za
materijalno-finansiskoto rabotewe na u~ili{teto.
(3) Za direktor na osnovno u~ili{te mo`e da se izbira lice
koe ima najmalku visoko obrazovanie i koe gi ispolnuva uslovite za
nastavnik ili stru~en sorabotnik vo osnovno u~ili{te i ako ima najmalku
pet godini rabotno iskustvo vo vospitno-obrazovnata rabota,
polo`en ispit za direktor.
(4) Po isklu~ok, dokolku nema prijaveno kandidat so polo`en
ispit za direktor, za direktor mo`e da bide izbrano i lice koe ne polo`ilo
ispit za direktor, no e dol`no istiot da go polo`i vo rok od
edna godina od denot na izborot za direktor.
(5) Ako izbraniot direktor ne go polo`i ispitot za direktor
vo rokot utvrden vo stavot (4) na ovoj ~len, mu prestanuva mandatot na
direktor.
749

(6) Mandatot na direktorot trae ~etiri godini, so mo`nost za
u{te eden mandat. (osporen del)
AVTEN TI^NO TOLKUVAWE
na ~l. 128 st. 6 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie ("SV RM," br. 103/2008)
...
Odredbata od ~l. 128 st. (6) na Zakonot za osnovnoto obrazovanie
("SV RM," br. 103/2008), treba da se tolkuva taka {to prethodnite
mandati na direktorot na osnovnoto u~ili{te pred vleguvaweto vo
sila na ovoj zakon se zasmetuvaat vo mandatot na direktorot. Sledovatelno
prethodnite dva mandata na direktorot na osnovnoto u~ili-
{te pretstavuvaat ograni~uvawe za povtoren izbor za direktor na
osnovnoto u~ili{te.
750
SOBRANIE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Br. 07-3521/1 Pretsedatel
24 avgust 2010 godina na Sobranieto na Republika
Skopje Makedonija,
Trajko Veqanoski, s.r.
Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br. 21/
1997, ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na Avtenti~noto
tolkuvawe na ~l. 70 od Zakonot za banki i {tedilnici, dadeno od Sobranieto
na Republika Makedonija na 25. 12. 1996 godina ("SV RM," "
br.71/1996).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Spored ~l. 68 st. 1 al. 2 od
Ustavot, Sobranieto na Republika Makedonija donesuva zakoni i dava
avtenti~no tolkuvawe na zakonite.
Od iznesenata ustavna odredba proizleguva deka Sobranieto na
Republika Makedonija ima ovlastuvawe da dava avtenti~no tolkuvawe
na zakonskite odredbi, pri {to Ustavot ostava zakonodavecot da go
opredeli obemot i postapkata na davaweto avtenti~no tolkuvawe, so
ogled na toa {to toj ja donesuva zakonskata odredba.
So ogled na toa, Sudot smeta deka osporenoto Avtenti~no tolkuvawe
na ~l. 70 od Zakonot ima ustavna osnova, poradi {to ne mo`e da
se postavi pra{aweto za negovata soglasnost so navedenata ustavna
odredba.
Od druga strana, ako na Avtenti~noto tolkuvawe se gleda istovremeno
so sodr`inata na ~l. 70 od Zakonot, Sudot, isto taka, smeta
deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za negovata ustavnost. Imeno,
spored ~l. 60 od Ustavot, Narodnata banka e samostojna i odgovorna za

stabilnosta na valutata, za monetarnata politika i za op{tata likvidnost
na pla}awata vo Republikata i kon stranstvo (st. 2), pri {to
rabotata na Narodnata banka se ureduva so zakon (st. 3).
Od iznesenite ustavni odredbi proizleguva deka so zakon se
ureduva rabotata na Narodnata banka vo ostvaruvaweto na nejzinite
funkcii: stabilnost na valutata, monetarnata politika i op{tata
likvidnost.
So ogled na toa {to Avtenti~noto tolkuvawe na ~l. 70 od Zakonot
za bankite i {tedilnicite se opredeluva ovlastuvawe za Narodnata
banka da mo`e da zabrani vr{ewe na rabotite od strana na direktor
na banka, ako pri kontrolata na zakonitosta vo raboteweto na bankata
se utvrdi deka bankata ne gi sproveduva propisite, proizleguva deka
takvoto zakonsko re{enie ima ustavna osnova vo ~l. 60 od Ustavot.
Vo odnos na navodot vo inicijativata deka Avtenti~noto tolkuvawe
ne e proglaseno so ukaz i deka poradi toa ne e vo soglasnost so
~l. 75 st. 1 i 2 od Ustavot, Sudot smeta deka Avtenti~noto tolkuvawe
spored svojata pravna priroda e op{ta pravna norma izrazena preku
tolkuvawe, objasnuvawe, interpretacija koja se inkorporira vo zakonskata
odredba na koja se odnesuva, pri {to Ustavot ne propi{uva deka
avtenti~no tolkuvawe se proglasuva so ukaz, tuku deka zakonite se
proglasuvaat so ukaz (~l. 75 st. 1) {to go potpi{uvaat Pretsedatelot
na Republikata i Pretsedatelot na Sobranieto (~l. 75 st. 2), a {to e
storeno vo odnos na Zakonot ~ij sostaven del e i ovaa norma {to e predmet
na avtenti~no tolkuvawe, poradi {to ne mo`e da se postavi pra-
{aweto za soglasnosta na Avtenti~noto tolkuvawe so ozna~enata ustavna
odredba.
Okolu navodite vo inicijativata, deka (1) Avtenti~noto tolkuvawe
ne mo`elo da bide takvo po svojata sodr`ina, deka (2) mo`elo da
se dava samo so cel da se voedna~i primena na edna zakonska odredba, a
ne i von toj slu~aj, deka (3) vr{i vsu{nost dopolnuvawe na ~l. 70 od
Zakonot, deka (4) toa, spored svojata sodr`ina, trebalo da se odnesuva
na Zakonot za Narodnata banka na Republika Makedonija, Sudot smeta
deka obemot i procedurata na tolkuvawe na edna zakonska odredba e
rabota na zakonodavecot, za {to toj ima ustavna osnova vo ~l. 68 od
Ustavot.
[to se odnesuva, pak, do navodot vo inicijativata za nesoglasnosta
na Avtenti~noto tolkuvawe so ~l. 101 od Ustavot bidej}i so nego
ne e ispo~ituvano misleweto na Vrhovniot sud na Republika Makedonija,
Sudot smeta deka misleweto na Vrhovniot sud za smislata na edna
zakonska odredba, spored ~l. 101 od Ustavot, ne go obvrzuva Sobranieto
na Republika Makedonija pri davawe na avtenti~no tolkuvawe,
poradi {to ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na Avtenti~noto
tolkuvawe so navedenata ustavna odredba.
2. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
210/1997, ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na Avtenti~noto
751

tolkuvawe na ~l. 37 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,
doneseno od Sobranieto na Republika Makedonija na sednicata
od 17. 09. 1997 godina ("SV RM," br. 49/1997).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Vo prethodnata postapka i
na sednicata Sudot utvrdi deka spored ~l. 37 od Zakonot za penzisko i
invalidsko osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996
i 32/1997), usoglasuvaweto na starosnata penzija se vr{i od 1. 01. i od
1. 07. vo tekovnata godina spored dvi`eweto na prose~nata plata na
vrabotenite vo nestopanstvoto vo Republikata i toa:
- od 1 januari spored dvi`eweto na prose~nata plata na vrabotenite
vo nestopanstvoto vo Republikata ostvarena za dekemvri prethodnata
godina vo odnos na prose~nata plata vo nestopanstvoto ostvarena
vo juni istata godina i
- od 1 juli spored dvi`eweto na prose~nata plata na vrabotenite
vo nestopanstvoto na Republikata ostvarena za juni tekovnata
godina vo odnos na prose~nata plata vo nestopanstvoto, ostvarena vo
dekemvri prethodnata godina.
Usoglasuvaweto od st. 1 na ovoj ~len se vr{i po~nuvaj}i od isplatata
na penziite za januari, odnosno juli tekovnata godina.
Usoglasuvaweto na starosnata penzija se vr{i i vo rokovite
pokratki od vremeto predvideno vo stav 1 na ovoj ~len dokolku rastot,
odnosno padot na platite bide pogolem od 5% za eden ili pove}e meseci
vo odnos na mesecot za koj e izvr{eno poslednoto usoglasuvawe.
Usoglasenata penzija od st. 3 na ovoj ~len pripa|a od prviot den
vo mesecot za koj e utvrden porastot na platite vo januari taa godina
vo odnos na celata prethodna godina, zemaj}i go predvid i vlijanieto
na usoglasuvaweto na penziite predizvikani so drug zakon.
Trgnuvaj}i od sodr`inata na osporenoto Avtenti~no tolkuvawe
spored misleweto na Sudot toa ne sozdava novi odnosi vo vrska so
usoglasuvaweto na penziite, odnosno ne izleguva od ramkite za pravoto
na usoglasuvawe na penziite utvrdeno so ~l. 37 od Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe. Ova od pri~ini {to Avtenti~noto
tolkuvawe samo go pojasnuva zna~eweto na del od odredbata na
ovoj ~len "vlijanieto na usoglasuvaweto na penziite predizvikani so
drug zakon" odnosno vlijanieto na ~lenot 6 od Zakonot za isplata na
plati i penzii za vreme na va`eweto, do negovoto otstranuvawe od
pravniot poredok na Republikata, kako pravna situacija nastanata dodeka
bil vo sila, a ne deka so Avtenti~noto tolkuvwe se vra}a vo pravniot
poredok ukinatiot ~len 6 od ozna~eniot zakon. Spored toa,
osporenoto avtenti~no tolkuvawe ne go doveduva vo pra{awe ustavniot
princip za vladeewe na pravoto, ustavnot princip za pravoto na socijalno
osiguruvawe i socijalnata sigurnost na gra|anite i za soglasnosta
na zakonite i drugite propisi so Ustavot i zakonite.
Isto taka, spored misleweto na Sudot, od istite pri~ini, so
Avteniti~noto tolkuvawe ne im e dadeno povratno dejstvo na zako-
752

nite, odnosno na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe i
Zakonot za isplata na plati i penzii, poradi {to ne mo`e da se postavi
pra{aweto za negovata ustavnost i od ovoj aspekt.
Vo pogled na pra{aweto za primenata na Avtenti~noto tolkuvawe
i posledicite od primenata na tolkuvaweto, Sudot smeta deka ne
se vo nadle`nost na Ustavniot sud.
Sporno pravno pra{awe
- Dali so osporenoto avtenti~no tolkuvawe se povreduva vladeeweto
na pravoto, kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
Pravno mislewe
1. Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto e temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
Spored ~l. 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija se
ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot
i zakonite se ednakvi.
Soglasno ~l. 23 od Ustavot, sekoj gra|anin ima pravo da u~estvuva
vo vr{ewe na javni funkcii.
Spored ~l. 32 st. 1 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota, sloboden
izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna obezbedenost
za vreme na privremena nevrabotenost. Spored st. 2 od ovoj
~len od Ustavot, sekomu, pod ednakvi uslovi, mu e dostapno sekoe rabotno
mesto, dodeka spored st. 5 na istiot ~len, ostvaruvaweto na pravata
na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektivni
dogovori.
Spored ~l. 44 od Ustavot sekoj ima pravo na obrazovanie. Obrazovanieto
e dostapno na sekogo pod ednakvi uslovi. Osnovnoto obrazovanie
e zadol`itelno i besplatno.
Kako edna od garanciite na osnovnite slobodi i prava na ~ovekot
i gra|aninot, vo ~l. 52 st. 4 od Ustavot e utvrdena zabranata na povratnoto
dejstvo na zakonite i drugite propisi, osven vo slu~aj koga
toa e popovolno za gra|anite.
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka pravoto na
obrazovanie kako kompleksno pra{awe Ustavot go ureduva samo na-
~elno, ostavaj}i go negovoto poblisko ureduvawe so zakon. Trgnuvaj}i
od toa, nesporno e deka Sobranieto na Republika Makedonija, kako nositel
na zakonodavnata vlast, mo`e da donesuva zakoni, me|u drugoto i
za ureduvawe na pra{awa i odnosi povrzani so ostvaruvaweto na usta-
753

vno utvrdenoto pravo na osnovno obrazovanie, koe e zadol`itelno. Vo
ramkite na ureduvaweto na ovie pra{awa, zakonodavecot ima legitimno
pravo da gi propi{e i uslovite pod koi se izveduva vospitnoobrazovnata
dejnost vo osnovnoto obrazovanie, da go uredi upravuvaweto
i rakovodeweto so u~ili{teto, a vo taa smisla da gi utvrdi i
uslovite koi treba da gi ispolnuva liceto za vr{ewe funkcija direktor
na osnovno u~ili{te, kako i da go opredeli mandatot na direktorot.
So Zakonot za osnovnoto obrazovanie se ureduva zadol`itelnoto
osnovno obrazovanie {to se ostvaruva vo osnovnite u~ili{ta, kako
i dejnosta na osnovnoto obrazovanie kako del od edinstveniot vospitno-obrazoven
sistem (~l. 1).
Vo nasoka na ostvaruvawe, odnosno realizirawe na navedenite
pra{awa, zakonodavecot vo glavata X. Organi na upravuvawe, rakovodewe
i stru~ni organi na osnovnoto u~ili{te, vo ~l. 128, propi{al
deka organ na rakovodewe vo osnovnoto u~ili{te e direktorot (st. 1).
Direktorot e odgovoren za zakonitosta vo rabotata i za materijalnofinansiskoto
rabotewe na u~ili{teto (st. 2). Spored st. 3 na istiot
~len, za direktor na osnovno u~ili{te mo`e da se izbira lice koe ima
najmalku visoko obrazovanie i koe gi ispolnuva uslovite za nastavnik
ili stru~en sorabotnik vo osnovno u~ili{te i ako ima najmalku pet
godini rabotno iskustvo vo vospitno-obrazovnata rabota, polo`en
ispit za direktor. Soglasno st. 6 na ovoj ~len, mandatot na direktorot
trae ~etiri godini, so mo`nost za u{te eden mandat.
Navodite vo inicijativata za neustavnosta na odredbata spored
koja mandatot na direktorot trae ~etiri godini, so mo`nost za u{te
eden mandat, smetame deka se neosnovani. Ova od pri~ini {to e nesporno
ustavnoto ovlastuvawe na zakonodavecot, vo ramkite na ureduvaweto
na osnovnoto obrazovanie, da gi utvrdi uslovite koi treba da
gi ispolni liceto koe mo`e da ja izvr{uva rakovodnata funkcija vo
osnovnoto u~ili{te - direktor, kako i da go opredeli mandatot na direktorot,
{to go podrazbira i ograni~uvaweto isto lice da mo`e da ja
vr{i funkcijata direktor na osnovnoto u~ili{te najmnogu vo dva mandata.
Pritoa, zakonodavecot e obvrzan da go po~ituva ustavnoto na-
~elo na ednakvost na gra|anite pred Ustavot i zakonite, {to vo su{tina
zna~i obvrska na zakonodavecot vo zakonot da utvrdi isti uslovi
pod koi gra|anite }e gi ostvaruvaat svoite slobodi, prava i dol`nosti,
bez pritoa da se pravi razlika pome|u gra|anite po osnov na
pol, rasa, boja na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto
i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba.
Smetame deka tokmu na ovie principi zakonodavecot gi utvrdil uslovite,
odnosno kriteriumite za izbor na direktor na osnovno u~ili-
{te, vremetraeweto na mandatot na direktorot i brojot na mandatite
na isto lice za vr{ewe na ovaa funkcija, so {to ovozmo`il dostapnost
na ova rabotno mesto pod ednakvi uslovi za site, {to e negova ust-
754

avna obvrska, poradi {to smetame deka ne mo`e se prifati deka so toa
se vr{i diskriminacija i povreda na ekonomskite, socijalnite i kulturnite
prava na ~ovekot i gra|aninot zagarantirani so Ustavot, kako
{to se naveduva vo inicijativata.
Navodite vo inicijativata deka vo prethodnata zakonska regulativa
koja go ureduvala osnovnoto obrazovanie, ne postoelo ograni~uvawe
na brojot na mandatite za vr{ewe na funkcijata direktor na
osnovno u~ili{te, smetame deka sami po sebe ne vlijaat na ustavnosta
na sega va`e~koto re{enie so koe brojot na mandatite e ograni~en na
dva mandata. Ova od pri~ina {to zakonodavecot postapil vo ramkite
na ustavnoto ovlastuvawe, vo zavisnost od razvojot na op{testvenite i
ekonomskite odnosi, da gi ureduva i po potreba da gi menuva odnosite
vo osnovnoto obrazovanie, vo nasoka za koja ocenil deka e celishodno,
a za ustavnosta na vakvoto re{enie su{tinsko e {to dol`inata na mandatot
i brojot na dozvolenite mandati se odnesuvaat podednakvo na
site vr{iteli na ovaa funkcija.
Trgnuvaj}i od navedenoto, smetame deka ne mo`e osnovano da se
postavi pra{aweto za soglasnosta na ~l. 128 st. 6 od Zakonot so ~l. 8
st. 1 al. 3, ~l. 9, ~l. 32 st. 2 i ~l. 51 od Ustavot.
2. Vo odnos na navodite vo inicijativata koi se odnesuvaat na
osporuvaweto na ustavnosta na Avtenti~noto tolkuvawe na ~l. 128 st.
6 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie, uka`uvame na slednoto:
Spored ~l. 68 st. 1 al. 2 od Ustavot, Sobranieto na Republika
Makedonija donesuva zakoni i dava avtenti~no tolkuvawe na zakonite.
Od iznesenata ustavna odredba proizleguva deka Sobranieto na
Republika Makedonija ima ovlastuvawe da dava avtenti~no tolkuvawe
na zakonskite odredbi, pri {to Ustavot ostava zakonodavecot da go
opredeli obemot i postapkata na davaweto avtenti~no tolkuvawe, so
ogled na toa {to toj ja donesuva zakonskata odredba.
Spored ~l. 176 st. 7 od Delovnikot na Sobranieto na Republika
Makedonija ("SV RM," br. 91/2008 i 119/2010), predlogot na avtenti~noto
tolkuvawe se usvojuva so istoto mnozinstvo so koe se donesuva zakonot
na koj se dava avtenti~noto tolkuvawe.
Avtenti~noto tolkuvawe na ~l. 128 st. 6 od Zakonot za osnovnoto
obrazovanie, e dadeno od strana na Sobranieto na Republika Makedonija,
vo ista postapka spored koja e donesen i Zakonot za osnovnoto
obrazovanie, koj vrz osnova na t. 2 od Amandmanot X na Ustavot na Republika
Makedonija, e donesen so mnozinstvo glasovi od prisutnite
pratenici, pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi od prisutnite
pratenici koi pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika
Makedonija. Imeno, avtenti~noto tolkuvawe (vidno od stenogramot
za negovoto usvojuvawe na Prvoto prodol`enie od Stoidesettata
sednica na Sobranieto na Republika Makedonija, odr`ana na 24 avgust
2010 godina) e usvoeno so mnozinstvo glasovi od prisutnite pratenici,
pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi od prisutnite pratenici koi
755

ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija. Poradi navedenoto, navedenoto
avtenti~no tolkuvawe ima ustavna osnova.
Za analizata na osporenoto avtenti~no tolkuvawe, osven sodr`inata
na ~l. 128 st. 6 od Zakonot, na koe toa se odnesuva, smetame
deka treba da se ima predvid i sodr`inata na ~len 184 od Zakonot, koj
e sistematiziran vo Glavata XVI. PREODNI I ZAVR[NI ODRED-
BI. Imeno, vo ~l. 184 od Zakonot, zakonodavecot propi{al deka direktorite
na osnovnite u~ili{ta imenuvani pred vleguvaweto vo sila
na ovoj zakon prodol`uvaat da gi vr{at svoite funkcii do istekot na
vremeto za koi se imenuvani. Toa zna~i deka ovoj ~len po svojata sodr`ina
ima karakter na preodna odredba, so koja se regulira preodniot
re`im, odnosno na~inot na preminuvawe od postojnite pravni normi
kon novite, pri {to zakonodavecot vodel smetka da ne se zagrozi pravnata
sigurnost i legitimno ve}e steknatite prava i interesi na subjektite
na koi odredbata se odnesuva.
Spored osporenoto avtenti~no tolkuvawe, odredbata od ~l. 128
st. 6 na Zakonot za osnovnoto obrazovanie, treba da se tolkuva taka
{to prethodnite mandati na direktorot na osnovnoto u~ili{te pred
vleguvaweto vo sila na ovoj zakon se zasmetuvaat vo mandatot na direktorot.
Sledovatelno prethodnite dva mandata na direktorot na osnovnoto
u~ili{te pretstavuvaat ograni~uvawe za povtoren izbor za direktor
na osnovnoto u~ili{te.
Vo odnos na uslovite koi treba da gi ispolni liceto za direktor,
napravivme analiza na uslovite koi treba da gi ispolni liceto za
vr{ewe na ovaa funkcija, i toa spored stariot Zakon za osnovno obrazovanie
i spored noviot, sega va`e~ki zakon za osnovno obrazovanie.
Pritoa, se konstatira deka spored stariot Zakon za osnovnoto obrazovanie
(~l. 98), za direktor na osnovno u~ili{te se izbiralo lice
koe pokraj op{tite uslovi utvrdeni so zakon gi ispolnuvalo i uslovite
za nastavnik, pedagog ili psiholog vo osnovno u~ili{te, imalo
najmalku pet godini rabotno iskustvo vo ustanova za vospitno - obrazovna
rabota verificirana od Ministerstvoto i polo`en ispit za direktor
(uslovite se utvrdeni so Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za osnovnoto obrazovanie, objaven vo "SV RM," br. 63/2004).
Spored sega va`e~kiot zakon, za direktor na osnovno u~ili{te mo`e
da se izbira lice koe ima najmalku visoko obrazovanie i koe gi ispolnuva
uslovite za nastavnik ili stru~en sorabotnik vo osnovno u~ili-
{te i ako ima najmalku pet godini rabotno iskustvo vo vospitno-obrazovnata
rabota, polo`en ispit za direktor. Analizata na ovie zakonski
re{enija poka`uva deka vo su{tina nema razlika vo uslovite za
izbor na direktor na osnovno u~ili{te vo dvata zakoni, odnosno deka
i vo dvata slu~ai liceto treba da ima visoko obrazovanie, da gi ispolnuva
uslovite za nastavnik ili stru~en sorabotnik, da ima najmalku
pet godini rabotno iskustvo vo vospitno-obrazovana ustanova i da ima
polo`eno ispit za direktor. I vo dvata slu~ai, mandatot na direk-
756

torot trae ~etiri godini, no edinstvena razlika e {to sega toj mandat
e ograni~en najmnogu na dva mandati.
Avtenti~no tolkuvawe na zakonite zna~i utvrduvawe na sodr-
`inata i na vistinskata smisla na ve}e donesen zakon, koj vo primenata
poka`uva nejasnost, dvosmislenost ili sodr`i praznini. Avtenti~noto
tolkuvawe e sostaven del na objaveniot zakon, a ne negovo dopolnuvawe
ili nov zakon. Toa se primenuva od momentot na vleguvawe
vo sila na zakonot {to se tolkuva, na slu~ai koi ne se re{eni (retroaktivno
dejstvo). Ova tolkuvawe stapuva na mestoto na odredbata na
koja se odnesuva i na toj na~in stanuva del od zakonot od samiot po~etok
od negovoto vleguvawe vo sila.
Imaj}i go predvid navedenoto, proizleguva deka preku osporenoto
avtenti~no tolkuvawe zakonodavecot ja pojasnuva smislata na
ograni~uvaweto na brojot na mandatite za direktor na osnovno u~ili{te,
izvr{eno so noviot zakon, odnosno deka sekoj, pod isti uslovi,
ima pravo samo na dva mandati kako direktor na osnovno u~ili{te, so
{to site kandidati ili vr{iteli na ovaa funkcija se staveni vo ista
polo`ba.
Smetame deka so osporenoto avtenti~no tolkuvawe e popolneta
prazninata koja se pojavila vo primenata na ~l. 128 st. 6 Zakonot vo
odnos na preodniot re`im na Zakonot, i toa imaj}i go predvid preodniot
re`im utvrden so ~l. 184 od Zakonot, so koj zakonodavecot go prifatil
kako va`e~ki mandatot na direktorite vo tek. Vo takva situacija,
so avtenti~noto tolkuvawe, zakonodavecot opredelil soodvetno
da bidat tretirani i prethodnite mandati na direktorite, imaj}i
predvid deka nema su{tinska promena vo potrebnite uslovi za vr{ewe
na funkcijata, a {to vodi kon toa site kandidati ili vr{iteli na
ovaa funkcija da bidat staveni vo ista polo`ba, odnosno da imaat pravo
najmnogu na dva mandata za istata funkcija.
Trgnuvaj}i od toa deka avtenti~noto tolkuvawe e sostaven del
na Zakonot, smetano od denot na vleguvawe vo sila na Zakonot, smetame
deka ne mo`e osnovano da se prifati deka so avtenti~noto tolkuvawe
se naru{uvala ustavno utvrdenata grarancija deka sekomu, pod
ednakvi uslovi, mu e dostapno sekoe rabotno mesto, deka se ovozmo`uvala
retroaktivna primena na zakonot koja e ponepovolna za gra|anite
i deka so toa se povreduval principot na vladeeweto na pravoto
kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija,
poradi {to smetame deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za negovata
ustavnost od ovoj aspekt.
Vrz osnova na navedenoto, se predlaga:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe.
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 128 st. 6 od Zakonot za osnovno obrazovanie ("SV RM," br. 103/2008,
33/2010, 116/2010 i 156/2010) i na Avtenti~noto tolkuvawe na ~l. 128 st.
757

6 od Zakonot za osnovno obrazovanie ("SV RM," br. 103/2008), objaveno
vo "SV RM," br. 112/2010).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 23 fevruari 2011
godina, donese
758
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 128 stav 6 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 103/2008, 33/2010, 116/2010 i 156/2010) i
na ustavnosta na Avtenti~noto tolkuvawe na ~lenot 128 stav 6 od Zakonot
za osnovnoto obrazovanie ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 103/2008), objaveno vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br.112/2010.
2. Svetlana Trajkovska od Kumanovo, Elka Daskalova od Skopje
i 33 drugi direktori na osnovni u~ili{ta vo Skopje, Veles, Strumica,
op{tina Novo Selo i dr., na Ustavniot sud na Republika Makedonija
mu podnesoa inicijativi za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na odredbite od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
- Spored Svetlana Trajkovska, kako podnositel na inicijativata,
so osporeniot ~len 128 stav 6 od Zakonot, se ograni~uvale slobodite
i pravata na direktorite, stavaj}i gi vo diskriminatorska polo`ba,
sprotivna na Ustavot, so toa {to mandatot na direktorite protivustavno
bil ograni~en samo na dva mandata, {to ne bilo slu~aj so
prethodnata zakonska regulativa. Bitnite povredi na Ustavot zakonodavecot
gi pravel na na~in {to poveduvaj}i se od politi~ki, nestru-
~ni i pristrasni pobudi, vr{el diskriminacija i povreda na ekonomskite,
socijalnite i kulturnite prava na ~ovekot i gra|aninot zagarantirani
so Ustavot.
So avtenti~noto tolkuvawe na osporeniot ~len 128 stav 6 od
Zakonot, zakonodavecot, spored podnositelot na inicijativata, so nedemokratsko,
nezakonito, nestru~no, nesovesno i pristrasno tolkuvawe,
predviduval prethodnite dva mandati na direktorot na osnovnoto u~ili{te
pred vleguvawe vo sila na ovoj zakon, da se zasmetuvaat vo mandatot
na direktorot, {to samo po sebe zna~elo kr{ewe na Ustavot i
ustavnata zabrana za povratno dejstvo na zakonite, kako op{to pravilo
i demokratski princip koj ja zacvrstuva pravnata sigurnost na
gra|anite.
Soglasno navedenoto, ograni~uvaweto na izborot za direktor
na osnovno obrazovanie, so pravo na samo dva mandati, a sledstveno i
so zasmetuvawe na negovite prethodni mandati na direktor na osnovno

u~ili{te pred vleguvawe vo sila na ovoj zakon, bilo sprotivno na
~len 32 stav 2 i ~len 52 od Ustavot, poradi {to se bara ~len 128 stav 6
od Zakonot i negovoto avtenti~no tolkuvawe da bidat poni{teni ili
~lenot 128 stav 6 da bide smenet na na~in {to zborovite "so mo`nost
za u{te eden mandat" da bidat bri{ani, kako edinstven na~in Sudot da
mo`e da ja ispravi neednakvosta {to zakonodavecot ja napravil so osporeniot
~len od Zakonot.
- Spored navodite vo inicijativata podnesena od Elka Daskalova
od Skopje i 33 drugi direktori na osnovni u~ili{ta vo Skopje,
Veles, Strumica, op{tina Novo Selo i dr., osporenoto avtenti~no
tolkuvawe bilo vo sprotivnost so ~len 9 i ~len 32 stav 2 od Ustavot.
Podnositelite na inicijativaata smetaat deka prethodnite dva mandati
na direktor ne mo`ele da bidat ograni~uvawe za povtoren izbor
na odreden direktor na osnovno u~ili{te, odnosno deka prethodnata
op{testvena polo`ba/direktor ne smeela da bide pre~ka za nov izbor
na sledna op{testvena polo`ba/direktor. Celta na zakonodavecot bi
bila, zaradi pospe{uvawe na obrazovniot proces i mo`nosta za profesionalnost,
direktorite kako menaxeri na u~ili{tata da bidat
ograni~eni vo svoeto „vladeewe“ so u~ili{teto. Me|utoa, ovie celi se
sproveduvale so ograni~uvawe na direktorite koi ve}e go ostvaruvaat
momentalniot mandat ili pak, pred neograni~en period vo minatoto
bile na tie funkcii vo vreme koga va`ele drugi propisi. Vo ovoj
pravec, dokolku se vidi ekstenzivnosta na opsegot na za{tita na ~lenot
32 stav 2 od Ustavot, mo`elo so sigurnost da se konstatira deka vo
ovoj slu~aj, ne na sekogo mu bilo dostapno sekoe rabotno mesto pod
ednakvi uslovi. Od druga strana, legitimnata cel za ograni~uvawe na
mandatot so avtenti~noto tolkuvawe bila u{te pove}e neustavna zaradi
faktot {to, prethodnite mandati na odreden direktor pretstavuvale
ograni~uvawe za povtoren izbor na direktor, ne vodej}i smetka
dali tie mandati bile izvr{uvani so uspeh vo funkcija na obrazovniot
proces.
Istovremeno, cenej}i ja celta na zakonodavecot za ograni~uvawe
na mandatite na direktorite na eden mandat od ~etiri godini so
mo`nost za u{te eden mandat, kako rezultat na t.n. otstranuvawe na
mo`nosta za avtoritarnost vo osnovnite u~ili{ta, kako i za eventualnite
politi~ki konsekvenci, podnositelite na inicijativaata smetaat
deka momentalnite mandati koi gi zateknale direktorite vo vremeto
na donesuvawe na Zakonot za osnovnoto obrazovanie i na tie {to
prethodno bile, pretstavuval dopolnitelen somne` za politizacija na
funkcijata direktor na osnovno u~ili{te. Ovaa politizacija zakonodavecot
ja ovozmo`il so neustavnoto avtenti~no tolkuvawe.
Pokraj toa, napravena bila i gruba povreda na ~len 52 stav 4 od
Ustavot, zatoa {to avtenti~noto tolkuvawe bilo ponepovolno za gra-
|anite vo izvr{uvawe na nivnite javni funkcii. Istovremeno, so noviot
zakon za osnovno obrazovanie se regulirale novi op{testveni
759

odnosi koi ne bile predmet na ureduvawe prethodno. Ottuka, ne mo`ele
da se povrzuvaat uslovite za izbor na direktor so eden zakon koj
prestanal da va`i, so drug zakon koj odnosite gi ureduval na drug na-
~in. Za~uduval faktot kako mo`elo da se dade vakvo avtenti~no tolkuvawe
na Zakonot, ako se imalo predvid dosega{noto iskustvo vo primenata
na ovoj zakon koe se odnesuvalo na uslovite za transformacija
na raboten odnos od opredeleno na neopredeleno vreme, za koe i Ustavniot
sud, no i sudskata praksa, poka`ale deka zakonite vo vrska so nivnite
izmeni ili novi odredbi ne mo`at da va`at retroaktivno. So
primena na analogija vo ovoj slu~aj, ne mo`elo avtenti~noto tolkuvawe
da se smeta za relevantno, dozvoluvaj}i odredbata od ~len 128 stav 6
od Zakonot za osnovnoto obrazovanie, da zna~i ograni~uvawe na mo`nosta
da bide izbran za direktor kandidatot koj pred izborot rakovodel
kako direktor dva mandata, tuku tolkuvaweto moralo da bide vo nasoka
na primena na Zakonot od denot koga vlegol vo sila, pa za vo
idnina.
Ponatamu, se postavuvalo pra{awe dali vakvoto tolkuvawe
zna~elo zabrana, odnosno ograni~uvawe i za onie direktori koi po
istekot na dva mandati bi se javile na oglas za direktor vo drugo u~ili{te
od ona vo koe dotoga{ rakovodele, ili ovaa zabrana - ograni~uvawe
se odnesuvala samo za isklu~uvawe na mo`nosta koga se raboti
za prijavuvawe na kandidat vo istoto u~ili{te? Ako se prifatel rezonot
na Zakonodavnata komisija, proizleguvalo kako i vo vakov slu~aj
da va`elo nivnoto tolkuvawe. Tokmu zaradi toa bila naru{ena ustavnata
garancija za dostapnost na sekoe rabotno mesto pod ednakvi uslovi,
utvrdena vo ~len 32 stav 2 od Ustavot.
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na osporenata odredba i da donese vremena
merka za zapirawe na site odluki na u~ili{nite odbori pri
osnovnite u~ili{ta vo Republika Makedonija za izbor na direktori i
sledstveno, da go poni{ti kako neustavno osporenoto avtenti~no tolkuvawe.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 128 stav 6 od Zakonot
za osnovnoto obrazovanie, mandatot na direktorot trae ~etiri
godini, so mo`nost za u{te eden mandat.
Sudot, isto taka, utvrdi deka spored Avtenti~noto tolkuvawe
na ~lenot 128 stav 6 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie, odredbata
od ~lenot 128 stav 6 na Zakonot za osnovnoto obrazovanie ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 103/2008), treba da se tolkuva
taka {to prethodnite mandati na direktorot na osnovnoto u~ili{te
pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon se zasmetuvaat vo mandatot na
direktorot. Sledovatelno prethodnite dva mandata na direktorot na
osnovnoto u~ili{te pretstavuvaat ograni~uvawe za povtoren izbor za
direktor na osnovnoto u~ili{te.
760

4. Soglasno ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika
Makedonija, vladeeweto na pravoto e temelna vrednost na ustavniot
poredok na Republika Makedonija.
Spored ~len 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot
i zakonite se ednakvi.
Soglasno ~len 23 od Ustavot, sekoj gra|anin ima pravo da u~estvuva
vo vr{ewe na javni funkcii.
Spored ~len 32 stav 1 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota,
sloboden izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
obezbedenost za vreme na privremena nevrabotenost. Spored stavot
2 od ovoj ~len od Ustavot, sekomu, pod ednakvi uslovi, mu e dostapno
sekoe rabotno mesto, dodeka spored stavot 5 na istiot ~len, ostvaruvaweto
na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat
so zakon i so kolektivni dogovori.
Spored ~len 44 od Ustavot sekoj ima pravo na obrazovanie.
Obrazovanieto e dostapno na sekogo pod ednakvi uslovi. Osnovnoto
obrazovanie e zadol`itelno i besplatno.
Kako edna od garanciite na osnovnite slobodi i prava na ~ovekot
i gra|aninot, vo ~len 52 stav 4 od Ustavot e utvrdena zabranata na
povratnoto dejstvo na zakonite i drugite propisi, osven vo slu~aj koga
toa e popovolno za gra|anite.
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka pravoto na
obrazovanie kako kompleksno pra{awe Ustavot go ureduva samo na~elno,
ostavaj}i go negovoto poblisko ureduvawe so zakon. Trgnuvaj}i od
toa, nesporno e deka Sobranieto na Republika Makedonija, kako nositel
na zakonodavnata vlast, mo`e da donesuva zakoni, me|u drugoto i za
ureduvawe na pra{awa i odnosi povrzani so ostvaruvaweto na ustavno
utvrdenoto pravo na osnovno obrazovanie, koe e zadol`itelno. Vo ramkite
na ureduvaweto na ovie pra{awa, zakonodavecot ima legitimno
pravo da gi propi{e i uslovite pod koi se izveduva vospitno-obrazovnata
dejnost vo osnovnoto obrazovanie, da go uredi upravuvaweto i rakovodeweto
so u~ili{teto, a vo taa smisla da gi utvrdi i uslovite koi
treba da gi ispolnuva liceto za vr{ewe funkcija direktor na osnovno
u~ili{te, kako i da go opredeli mandatot na direktorot.
So Zakonot za osnovnoto obrazovanie se ureduva zadol`itelnoto
osnovno obrazovanie {to se ostvaruva vo osnovnite u~ili{ta,
kako i dejnosta na osnovnoto obrazovanie kako del od edinstveniot
vospitno-obrazoven sistem (~len 1).
Vo nasoka na ostvaruvawe, odnosno realizirawe na navedenite
pra{awa, zakonodavecot vo glavata X. Organi na upravuvawe, rakovodewe
i stru~ni organi na osnovnoto u~ili{te, vo ~len 128, propi{al
deka organ na rakovodewe vo osnovnoto u~ili{te e direktorot (stav
761

1). Direktorot e odgovoren za zakonitosta vo rabotata i za materijalno-finansiskoto
rabotewe na u~ili{teto (stav 2). Spored stav 3 na
istiot ~len, za direktor na osnovno u~ili{te mo`e da se izbira lice
koe ima najmalku visoko obrazovanie i koe gi ispolnuva uslovite za
nastavnik ili stru~en sorabotnik vo osnovno u~ili{te i ako ima najmalku
pet godini rabotno iskustvo vo vospitno-obrazovnata rabota,
polo`en ispit za direktor. Soglasno stav 6 na ovoj ~len, mandatot na
direktorot trae ~etiri godini, so mo`nost za u{te eden mandat.
Navodite vo inicijativata za neustavnosta na odredbata spored
koja mandatot na direktorot trae ~etiri godini, so mo`nost za u{te
eden mandat, Sudot gi oceni kako neosnovani. Ova od pri~ini {to e
nesporno ustavnoto ovlastuvawe na zakonodavecot, vo ramkite na ureduvaweto
na osnovnoto obrazovanie, da gi utvrdi uslovite koi treba da
gi ispolni liceto koe mo`e da ja izvr{uva rakovodnata funkcija vo
osnovnoto u~ili{te - direktor, kako i da go opredeli mandatot na
direktorot, {to go podrazbira i ograni~uvaweto isto lice da mo`e da
ja vr{i funkcijata direktor na osnovnoto u~ili{te najmnogu vo dva
mandata. Pritoa, zakonodavecot e obvrzan da go po~ituva ustavnoto na-
~elo na ednakvost na gra|anite pred Ustavot i zakonite, {to vo su{tina
zna~i obvrska na zakonodavecot vo zakonot da utvrdi isti uslovi
pod koi gra|anite }e gi ostvaruvaat svoite slobodi, prava i dol`nosti,
bez pritoa da se pravi razlika pome|u gra|anite po osnov na
pol, rasa, boja na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto
i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba.
Spored Sudot, tokmu na ovie principi zakonodavecot gi utvrdil uslovite,
odnosno kriteriumite za izbor na direktor na osnovno u~ili-
{te, vremetraeweto na mandatot na direktorot i brojot na mandatite
na isto lice za vr{ewe na ovaa funkcija, so {to ovozmo`il dostapnost
na ova rabotno mesto pod ednakvi uslovi za site, {to e negova ustavna
obvrska, poradi {to ne mo`e se prifati deka so toa se vr{i
diskriminacija i povreda na ekonomskite, socijalnite i kulturnite
prava na ~ovekot i gra|aninot zagarantirani so Ustavot, kako {to se
naveduva vo inicijativata.
Navodite vo inicijativata deka vo prethodnata zakonska regulativa
koja go ureduvala osnovnoto obrazovanie, ne postoelo ograni~uvawe
na brojot na mandatite za vr{ewe na funkcijata direktor na
osnovno u~ili{te, spored Sudot, sami po sebe ne vlijaat na ustavnosta
na sega va`e~koto re{enie so koe brojot na mandatite e ograni~en na
dva mandata. Ova od pri~ina {to zakonodavecot postapil vo ramkite
na ustavnoto ovlastuvawe, vo zavisnost od razvojot na op{testvenite i
ekonomskite odnosi, da gi ureduva i po potreba da gi menuva odnosite
vo osnovnoto obrazovanie, vo nasoka za koja ocenil deka e celishodno,
a za ustavnosta na vakvoto re{enie su{tinsko e {to dol`inata na mandatot
i brojot na dozvolenite mandati se odnesuvaat podednakvo na
site vr{iteli na ovaa funkcija.
762

Trgnuvaj}i od navedenoto, pred Sudot ne se postavi pra{aweto
za soglasnosta na ~len 128 stav 6 od Zakonot so ~len 8 stav 1 alineja 3,
~len 9, ~len 32 stav 2 i ~len 51 od Ustavot.
5. Vo odnos na navodite vo inicijativata koi se odnesuvaat na
osporuvaweto na ustavnosta na Avtenti~noto tolkuvawe na ~lenot 128
stav 6 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie, Sudot go ima{e predvid
slednoto:
Spored ~len 68 stav 1 alineja 2 od Ustavot, Sobranieto na Republika
Makedonija donesuva zakoni i dava avtenti~no tolkuvawe na
zakonite.
Od iznesenata ustavna odredba proizleguva deka Sobranieto na
Republika Makedonija ima ovlastuvawe da dava avtenti~no tolkuvawe
na zakonskite odredbi, pri {to Ustavot ostava zakonodavecot da go
opredeli obemot i postapkata na davaweto avtenti~no tolkuvawe, so
ogled na toa {to toj ja donesuva zakonskata odredba.
Spored ~len 176 stav 7 od Delovnikot na Sobranieto na Republika
Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 91/
2008 i 119/2010), predlogot na avtenti~noto tolkuvawe se usvojuva so
istoto mnozinstvo so koe se donesuva zakonot na koj se dava avtenti~noto
tolkuvawe.
Avtenti~noto tolkuvawe na ~len 128 stav 6 od Zakonot za osnovnoto
obrazovanie, e dadeno od strana na Sobranieto na Republika
Makedonija, vo ista postapka spored koja e donesen i Zakonot za osnovnoto
obrazovanie, koj vrz osnova na to~ka 2 od Amandmanot X na Ustavot
na Republika Makedonija, e donesen so mnozinstvo glasovi od
prisutnite pratenici, pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi od
prisutnite pratenici koi pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo
vo Republika Makedonija. Imeno, avtenti~noto tolkuvawe (vidno
od stenogramot za negovoto usvojuvawe na Prvoto prodol`enie od
Stoidesettata sednica na Sobranieto na Republika Makedonija, odr`ana
na 24 avgust 2010 godina) e usvoeno so mnozinstvo glasovi od prisutnite
pratenici, pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi od prisutnite
pratenici koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija. Poradi
navedenoto, navedenoto avtenti~no tolkuvawe ima ustavna
osnova.
Za analizata na osporenoto avtenti~no tolkuvawe, osven sodr-
`inata na ~len 128 stav 6 od Zakonot, na koe toa se odnesuva, Sudot ja
ima{e predvid i sodr`inata na ~len 184 od Zakonot, koj e sistematiziran
vo Glava XVI. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI.
Imeno, vo ~len 184 od Zakonot, zakonodavecot propi{al deka direktorite
na osnovnite u~ili{ta imenuvani pred vleguvaweto vo sila na
ovoj zakon prodol`uvaat da gi vr{at svoite funkcii do istekot na
vremeto za koe se imenuvani. Toa zna~i deka ovoj ~len od Zakonot po
svojata sodr`ina ima karakter na preodna odredba, so koja se regulira
preodniot re`im, odnosno na~inot na preminuvawe od postojnite
763

pravni normi kon novite, pri {to zakonodavecot vodel smetka da ne se
zagrozi pravnata sigurnost i legitimno steknatite prava i interesi
na subjektite na koi odredbata se odnesuva.
Spored osporenoto avtenti~no tolkuvawe, odredbata od ~lenot
128 stav 6 na Zakonot za osnovnoto obrazovanie, treba da se tolkuva
taka {to prethodnite mandati na direktorot na osnovnoto u~ili{te
pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon se zasmetuvaat vo mandatot na
direktorot. Sledovatelno prethodnite dva mandata na direktorot na
osnovnoto u~ili{te pretstavuvaat ograni~uvawe za povtoren izbor za
direktor na osnovnoto u~ili{te.
Vo odnos na uslovite koi treba da gi ispolni liceto za direktor,
Sudot napravi analiza na uslovite koi treba da gi ispolni liceto
za vr{ewe na ovaa funkcija, i toa spored stariot zakon za osnovno
obrazovanie i spored noviot, sega va`e~ki zakon za osnovno obrazovanie.
Pritoa, se konstatira deka spored stariot zakon za osnovnoto
obrazovanie (~len 98), za direktor na osnovno u~ili{te se izbiralo
lice koe pokraj op{tite uslovi utvrdeni so zakon gi ispolnuvalo i
uslovite za nastavnik, pedagog ili psiholog vo osnovno u~ili{te, imalo
najmalku pet godini rabotno iskustvo vo ustanova za vospitno -
obrazovna rabota verificirana od Ministerstvoto i polo`en ispit
za direktor (uslovite se utvrdeni so Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za osnovnoto obrazovanie, objaven vo "Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 63/2004). Spored sega va`e~kiot
zakon, za direktor na osnovno u~ili{te mo`e da se izbira lice koe
ima najmalku visoko obrazovanie i koe gi ispolnuva uslovite za nastavnik
ili stru~en sorabotnik vo osnovno u~ili{te i ako ima najmalku
pet godini rabotno iskustvo vo vospitno-obrazovnata rabota,
polo`en ispit za direktor. Analizata na ovie zakonski re{enija poka`uva
deka vo su{tina nema razlika vo uslovite za izbor na direktor
na osnovno u~ili{te vo dvata zakoni, odnosno deka i vo dvata slu~ai
liceto treba da ima visoko obrazovanie, da gi ispolnuva uslovite za
nastavnik ili stru~en sorabotnik, da ima najmalku pet godini rabotno
iskustvo vo vospitno-obrazovana ustanova i da ima polo`eno ispit za
direktor. I vo dvata slu~ai, mandatot na direktorot trae ~etiri godini,
no edinstvena razlika e {to sega toj mandat e ograni~en najmnogu
na dva mandati.
Spored pravnata teorija, avtenti~no tolkuvawe na zakonite
zna~i utvrduvawe na sodr`inata i na vistinskata smisla na ve}e donesen
zakon, koj vo primenata poka`uva nejasnost, dvosmislenost ili
sodr`i praznini. Avtenti~noto tolkuvawe e sostaven del na objaveniot
zakon, a ne negovo dopolnuvawe ili nov zakon. Toa se primenuva
od momentot na vleguvawe vo sila na zakonot {to se tolkuva, na slu~ai
koi ne se re{eni (retroaktivno dejstvo). Ova tolkuvawe stapuva na mestoto
na odredbata na koja se odnesuva i na toj na~in stanuva del od
zakonot od samiot po~etok od negovoto vleguvawe vo sila.
764

Imaj}i go predvid navedenoto, proizleguva deka preku osporenoto
avtenti~no tolkuvawe zakonodavecot ja pojasnuva smislata na
ograni~uvaweto na brojot na mandatite za direktor na osnovno u~ili{te,
izvr{eno so noviot zakon, odnosno deka sekoj, pod isti uslovi,
ima pravo samo na dva mandati kako direktor na osnovno u~ili{te, so
{to site kandidati ili vr{iteli na ovaa funkcija se staveni vo ista
polo`ba.
Spored Sudot, so osporenoto avtenti~no tolkuvawe e popolneta
prazninata koja se pojavila vo primenata na ~lenot 128 stav 6 Zakonot
vo odnos na preodniot re`im na Zakonot, i toa imaj}i go predvid
preodniot re`im utvrden so ~len 184 od Zakonot, so koj zakonodavecot
go prifatil kako va`e~ki mandatot na direktorite vo tek. Vo takva
situacija, so avtenti~noto tolkuvawe, zakonodavecot opredelil soodvetno
da bidat tretirani i prethodnite mandati na direktorite,
imaj}i predvid deka nema su{tinska promena vo potrebnite uslovi za
vr{ewe na funkcijata, a {to vodi kon toa site kandidati ili vr{iteli
na ovaa funkcija da bidat staveni vo ista polo`ba, odnosno da
imaat pravo najmnogu na dva mandata za istata funkcija.
Trgnuvaj}i od toa deka avtenti~noto tolkuvawe e sostaven del
na Zakonot, smetano od denot na vleguvawe vo sila na Zakonot, spored
Sudot, ne mo`e osnovano da se prifati deka so avtenti~noto tolkuvawe
se naru{uvala ustavno utvrdenata grarancija deka sekomu, pod ednakvi
uslovi, mu e dostapno sekoe rabotno mesto, deka se ovozmo`uvala
retroaktivna primena na zakonot koja e ponepovolna za gra|anite i
deka so toa se povreduval principot na vladeeweto na pravoto kako
temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija, poradi
{to Sudot ne go postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenoto
avtenti~no tolkuvawe so ~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 32 stav 2 i ~len
52 stav 4 od Ustavot.
6. Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
7. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi, vo sostav
od pretsedatelot na Sudot, Branko Naumoski i sudiite: d-r Nata{a
Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, d-r Trendafil Ivanovski,
Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Igor Spirovski, d-r
Gzime Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
765

766

56. U. br. 165/2010 (23. 02. 2011)
Osporen akt
Naredba "I" br. 21-255/2 od 7. 04. 2010, donesena od komandantot
na Zdru`enata operativna komanda vo Kumanovo.
Sodr`ina na osporeniot akt
Naredbata se dostavuva vo prilog na referatot.
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata, ne mo`elo da se dozvoli pretpostavenite
lica vo slu`bata vo Armijata na Republika Makedonija,
da izdavaat naredbi na pripadnicite na slu`ba vo Armijata na Republika
Makedonija, so koi im se zabranuvalo da go izrazuvaat svoeto
mislewe so nadvore{na manifestacija preku sredstvata za javno komunicirawe
i javni nastapi, poradi {to osporenata Naredba bila vo
nesoglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 1, 3, 4 i 11 i st. 2 i ~l. 9, 16, 21, 51 i 54 od
Ustavot na Republika Makedonija, kako i so zakonite koi vo pravniot
poredok na Republika Makedonija. Nabbrojani se Zakonot za odbrana,
Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija i Zakonot za
javnite sobiri, no ne se poso~uvaat normi nitu se davaat argumenti za
nesoglasnosta so zakonite, poradi {to inicijativata }e se tretira
deka se odnesuva samo od aspekt na ustavnosta. Spored navodite vo inicijativata
so osporenata naredba se ograni~uvala slobodata na ~ovekot
"ona {to go misli i da go soop{ti na javnosta" za raboti {to se
op{to zna~ewe za `ivotot na edna op{testvena zaednica, kako i na sostojbi
i interesi na poedinci, Naredbata onevozmo`uvala edno mislewe
da dobielo svoja nadvore{na manifestacija preku sredstvata za
javno komunicirawe na site pripadnici na slu`ba vo Armijata, vo
odnos na pra{awa, nastani i razni pojavi, so {to im se ograni~uvala
slobodata na javnoto izrazuvawe na mislata.
Od ovie pri~ini se predlaga Sudot da povede postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na osporeniot akt.
Ustavnosudska praktika
U. br. 189/2008, U. br. 86/2004, U.br.113/2010 ......
767

Nesporno za Sudot e deka Naredbata ne e propis nitu e upraven
akt, tuku e interen akt.
768
Pravno mislewe
Vrz osnova na ~l.e 6 i 19 od Zakonot za slu`ba vo Armijata na
Republika Makedonija i t. 9 od Praviloto za slu`ba vo Armijata na
Republika Makedonija doneseno od Pretsedatelot na Republika Makedonija,
komandantot general major Zoran Dimov na Zdru`enata operativna
komanda vo Kumanovo, so osporeniot akt na 7. 04. 2010 godina, na
komandantite na pot~inetite edinici im naredil da prezemaat merki
kon pot~inetite edinici na Zdru`enata operativna komanda, so cel
navremeno da gi izvestat pripadnicite navedeni vo Naredbata, za nivnite
u~estva vo emisii koi se emituvaat preku elektronskite mediumi
(kvizovi, emisii so zabaven karakter, kontaktni emisii, radio
emisii i sl.) za na~inot na odnesuvawe soglasno Zakonot i Praviloto.
Imeno, komandantite se dol`ni da gi zapoznaat svoite pot~ineti koi
u~estvuvaat vo javen nastap, so ~l. 6 i 19 od Zakonot za slu`ba vo Armijata
na Republika Makedonija i t. 9 od Praviloto za slu`ba vo Armijata
na Republika Makekdonija, koi se odnesuvaat na obvrskite za ~uvawe
na ugledot na Armijata, kako i za ~uvawe na klasificirani informacii.
So ovaa Naredba trebale soodvetno da bidat zapoznaeni site
pripadnici na Armijata, a protiv licata koi nemalo da se pridr`uvaat
kon nea }e se prezemele soodvetni disciplinski merki. Za izvr-
{uvawe na ovaa naredba odgovorni bile na~alnicite na sekciite vo
Zdru`enata operativna komanda i komandantite na pot~inetite
edinici.
Soglasno ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija, Ustavniot
sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite
so Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i kolektivni dogovori
so Ustavot i zakonite.
Spored ~l. 29 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle`en
da odlu~uva po baraweto.
Od sodr`inata na osporeniot akt proizleguva deka toj e interen
akt donesen od komandant - general major na Zdru`enata operativna
komanda vo Kumanovo za na~inot na raboteweto i funkcioniraweto
na pripadnicite vo Armijata na Republika Makedonija vo Zdru-
`enata operativna komanda vo Kumanovo, preku Naredba za izvestuvawe
za odredeni pra{awa koi decidno se odnesuvaat na licata koi se
navedeni vo nea. So ogled na toa Naredbata ne e propis i nema osnova
za meritorna ocena na ustavnosta, poradi {to Sudot ne se vpu{ta vo
analiza na osnovanosta na navodite vo inicijativata.
Poa|aj}i od faktot {to osporenata naredba nema karakter na
propis vo smisla na ~l. 110 od Ustavot tuku pretstavuva interen akt,

proizleguva deka Sudot ne e nadle`en za ocenuvawe na ustavnosta na
osporeniott akt, poradi {to se nastapeni delovni~kite uslovi za otfrlawe
na inicijativata.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na Naredbata "I" br. 21-255/2 od 7. 04. 2010
godina, donesena od komandanttot na Zdru`enata operativna komanda
vo Kumanovo.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 1 i ~len 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 23
fevruari 2011 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na Naredbata "I"br. 21-255/2 od 7 april 2010 godina
donesena od komandantot na Zdru`enata operativna komanda vo Kumanovo.
2. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniiot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na aktot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, ne mo`elo da se dozvoli pretpostavenite
lica vo slu`bata vo Armijata na Republika Makedonija,
da izdavaat naredbi na pripadnicite na slu`ba vo Armijata na Republika
Makedonija, so koi im se zabranuvalo da go izrazuvaat svoeto mislewe
so nadvore{na manifestacija preku sredstvata za javno komunicirawe
i javni nastapi, poradi {to osporenata Naredba bila vo nesoglasnost
so ~lenot 8 stav 1 alinei 1, 3, 4 i 11 i stav 2 i ~lenovite 9, 16,
21, 51 i 54 od Ustavot na Republika Makedonija, kako i so zakonite koi
se vo pravniot poredok na Republika Makedonija. Nabrojani se Zakonot
za odbrana, Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija
i Zakonot za javnite sobiri, no ne se poso~uvaat normi nitu se
davaat argumenti za nesoglasnosta so zakonite, poradi {to inicijativata
}e se tretira deka se odnesuva samo od aspekt na ustavnosta. Spored
navodite vo inicijativata so osporenata naredba se ograni~uvala
slobodata na ~ovekot "ona {to go misli i da go soop{ti na javnosta"
za raboti {to se op{to zna~ewe za `ivotot na edna op{testvena zaednica,
kako i na sostojbi i interesi na poedinci, Naredbata onevozmo-
`uvala edno mislewe da dobielo svoja nadvore{na manifestacija preku
sredstvata za javno komunicirawe na site pripadnici na slu`ba vo
769

Armijata, vo odnos na pra{awa, nastani i razni pojavi, so {to im se
ograni~uvala slobodata na javnoto izrazuvawe na mislata.
Od ovie pri~ini se predlaga Sudot da povede postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na osporeniot akt.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka vrz osnova na ~lenovite 6 i 19
od Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija i to~ka 9
od Praviloto za slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija doneseno
od Pretsedatelot na Republika Makedonija, komandantot general
major Zoran Dimov na Zdru`enata operativna komanda vo Kumanovo,
so osporeniot akt na 7 april 2010 godina na komandantite na pot~inetite
edinici im naredil da prezemaat merki kon pot~inetite edinici
na Zdru`enata operativna komanda, so cel navremeno da gi izvestat
pripadnicite navedeni vo Naredbata, za nivnite u~estva vo emisii
koi se emituvaat preku elektronskite mediumi (kvizovi, emisii so zabaven
karakter, kontaktni emisii, radio emisii i sl.) za na~inot na
odnesuvawe soglasno Zakonot i Praviloto. Imeno, komandantite se
dol`ni da gi zapoznaat svoite pot~ineti koi u~estvuvaat vo javen nastap,
so ~lenovite 6 i 19 od Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika
Makedonija i to~kata 9 od Praviloto za slu`ba vo Armijata na
Republika Makekdonija, koi se odnesuvaat na obvrskite za ~uvawe na
ugledot na Armijata, kako i za ~uvawe na klasificirani informacii.
So ovaa Naredba trebale soodvetno da bidat zapoznaeni site pripadnici
na Armijata, a protiv licata koi nemalo da se pridr`uvaat kon
nea }e se prezemele soodvetni disciplinski merki. Za izvr{uvawe na
ovaa naredba odgovorni bile na~alnicite na sekciite vo Zdru`enata
operativna komanda i komandantite na pot~inetite edinici.
Soglasno ~lenot 110 od Ustavot na Republika Makedonija, Ustavniot
sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite
so Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i kolektivni dogovori
so Ustavot i zakonite.
Spored ~lenot 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na
Republika Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle`en
da odlu~uva po baraweto.
Od sodr`inata na osporeniot akt Sudot oceni deka toj e interen
akt donesen od komandant - general major na Zdru`enata operativna
komanda vo Kumanovo za na~inot na raboteweto i funkcioniraweto
na pripadnicite vo Armijata na Republika Makedonija vo
Zdru`enata operativna komanda vo Kumanovo, preku Naredba za izvestuvawe
za odredeni pra{awa koi decidno se odnesuvaat na licata koi
se navedeni vo nea. So ogled na toa Naredbata ne e propis i nema osnova
za meritorna ocena na ustavnosta, poradi {to Sudot ne se vpu{ta vo
analiza na osnovanosta na navodite vo inicijativata.
Poa|aj}i od faktot {to osporenata naredba nema karakter na
propis vo smisla na ~len 110 od Ustavot, tuku pretstavuva interen akt,
proizleguva deka Sudot ne e nadle`en za ocenuvawe na ustavnosta na
770

osporeniot akt, poradi {to se nastapeni delovni~kite uslovi za otfrlawe
na inicijativata.
4. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
5. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Branko Naumoski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, d-r Trendafil Ivanovski, Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
771

772

57. U. br. 173/2010 (2. 03. 2011)
Akt {to se osporuva
^len 53 1 st. 1 al. 5 i 6 od Zakonot za vrabotuvaweto i osiguruvawe
vo slu~aj na nevrabotenost ("SV RM," br. 37/1997, 25/2000, 101/
2000, 50/2001, 25/2003, 37/2004, 4/2005, 50/2006, 29/2007, 102/2008, 161/2008,
50/2010 i 88/2010).
Sodr`ina na osporeniot ~len
Spored ~l. 53 st. 1 al. 5 i 6 od Zakonot, nevraboteno lice vo
smisla na ovoj zakon e lice koe 5) ne odbilo soodvetna ponuda za vrabotuvawe
i 6) na koe rabotniiot odnos ne mu prestanal po negova volja.
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite na podnositelite na inicijativata osporenite
al. 5 i 6 na ~l. 53 od Zakonot ne bile vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 1, 3
i 8, ~l. 9, ~l. 11, ~l. 32 st. 1 i 2, ~l. 34, ~l. 35 st. 1, ~l. 51 i ~l. 54 st. 1, 2 i
3 od Ustavot na Republika Makedonija.
Ova od pri~ina {to so osporenite odredbi zakonodavecot bez
pravni i logi~ki pri~ini kategorijata rabotnici na koi rabotniot
odnos im prestanal po nivna volja ili odbile soodvetna ponuda za rabota,
ja izostavil od evidencijata na nevraboteni lica i ja li{il od
pravata po osnov na privremena nevrabotenost. So toa istovremeno se
voveduvala podvoenost pome|u samite nevraboteni lica vo zavisnost
od faktot na koj na~in im prestanal rabotniot odnos kako i pri~inite
i okolnostite vo sekoj konkreten slu~aj za toa kakva e taa ponuda za
vrabotuvawe.
Ponatamu, spored podnositelite osporenata odredba od ~l. 53
st. 1 al. 5 bila vo protivre~nost so osnovniot tekst na Zakonot kade e
definirano {to se podrazbira pod poimot "nevraboteno lice" pri
{to vo definiraweto na ovoj poim ne e predviden nikakov dopolnitelen
kriterium za steknuvawe na status na nevraboteno lice.
Isto taka, spored podnositelite, delot od odredbata od ~l. 53
st. 1 al. 6, na koe rabotniot odnos ne mu prestanalo po negova volja
bila vo protivre~nost so ~l. 70 i 71 od Zakonot za rabotnite odnosi vo
koi se predvideni slu~aite na prestanok na rabotniot odnos me|u koi
773

se predvideni i slu~ai na spogodbeno raskinuvawe na dogovorot i ostavka
dadena od strana na rabotnikot.
Povikuvaj}i se na navedenite odredbi od Zakonot za rabotnite
odnosi i citiraj}i gi site slu~ai na prestanok na rabotniot odnos na
rabotnikot, podnositelite smetaat deka nedopu{teno bilo za ne{to
{to na rabotnikot mu e priznato i zagarantirano pravo paralelno za
toa isto pravo, dejstvie da trpi {tetni sankcii vo praksata. Vo najmala
raka, nepravilno i nelogi~no bilo na eden rabotnik koj ne zemal
plata tri meseci poradi {to toj dal otkaz da ne mu se dozvoli da se
prijavi vo Agencijata za vrabotuvawe samo poradi faktot {to rabotniot
odnos mu prestanal po negova volja na {to vo su{tina toj e prisilen.
Rabotniot odnos ne e do`ivoten i zakreposten praven odnos od
koj nikoga{ ne smee da se izleze.
Ova ne{to go potvrduva i ~l. 32 st. 1 od Ustavot spored koj
sekoj ima pravo na rabota, sloboda pri izbor na vrabotuvawe. Slobodata
na vrabotuvawe vpro~em i fakti~ki i pravno zna~i li~no pravo
na vleguvawe i izleguvawe od konkreten trudovo praven (raboten)
odnos.
Se drugo, od druga strana direktno i grubo go povreduva na~eloto
na pravna sigurnost na gra|anite, kako element na vladeeweto na
pravoto koe {to vo sebe go sodr`i na~eloto na zakonitost sfateno vo
formalna i materijalna smisla.
Ova seto, spored podnositelite go obvrzuva zakonodavecot da
formulira precizni, nevosmisleni i jasni pravni normi, usoglaseni i
so ostanatite zakoni vo vnatre{niot praven poredok.
Sporni pravni pra{awa
Dali so predviduvaweto deka statusot na nevraboteno lice go
zadr`uva liceto koe ne odbilo soodvetno vrabotuvawe, odnosno dali
so odbivaweto na ponudata za vrabotuvawe na nevrabotenoto lice go
gubi statusot na nevraboteno lice se doveduva vo pra{awe ustavnata
odredba na pravoto na rabota, pravoto na socijalna sigurnost i drugi
prava na koi se povikuvaat podnositelite na inicijativata.
Dali so predviduvaweto deka liceto ne steknuva status na nevraboteno
lice ako rabotniot odnos mu prestane po negova volja se doveduva
vo pra{awe ustavno garantiranoto pravo na rabota i sloboden
izbor na vrabotuvawe.
Pravno mislewe
1. Spored ~l. 8 st. 1 al. 1 i 11 od Ustavot, temelni vrednosti na
ustavniot poredok na Republika Makedonija, pokraj drugite, se i osnovnite
slobodi i prava na ~ovekot i gra|anino priznati vo me|unar-
774

odnoto pravo i utvrdeni so Ustavot i po~ituvawe na op{to prifatenite
normi na me|unarodnoto pravo.
Spored ~l. 4 od Ustavot, gra|anite vo Republika Makedonija se
ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba.
Spored ~l. 32 st. 1 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota, sloboden
izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
obezbednost za vreme na privremena nevrabotenost, a spored st. 2 na
ovoj ~len sekomu, pod ednakvi uslovi mu e dostapno sekoe rabotno
mesto.
Spored st. 5, pak, od Ustavot ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite
i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektivni dogovori.
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka Ustavot, me|u
drugite osnovni socijalno ekonomski prava go utvrdil i pravoto na
rabota pri {to opredeluvaweto na sodr`inata na ova pravo e ostaveno
na ureduvawe so zakon i kolektivni dogovori.
Pravoto na rabota kako osnovno ekonomsko socijalno pravo se
manifestira odnosno operacionalizira preku pravoto na pristap do
vrabotuvawe i ostvaruvawe na ova pravo po zasnovawe na raboten
odnos.
Ottuka, pravoto na pristap do vrabotuvawe i osiguruvawe vo
slu~aj na nevrabotenost e uredeno so Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe
vo slu~aj na nevrabotenost, a ostvaruvaweto na pravata na
vrabotenite kako dogovoren odnos me|u rabotnicite i rabotodava~ite
se ureduva so Zakonot za rabotnite odnosi.
Spored ~l. 1 od Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj
na nevrabotenost, so ovoj zakon se ureduvaat pra{awata na razmena na
trudot, pravoto i obvrskite na rabotodava~ite, nevrabotenite lica,
drugite lica koi baraat rabota i dru{tvata vo vrska so vrabotuvaweto
i osiguruvaweto vo slu~aj na nevrabotenost i drugi pra{awa od zna-
~ewe za vrabotuvaweto.
Vo ~l. 1-a od Zakonot e predvideno deka sekoj ima pravo na pristap
do vrabotuvawe, bez kakvi bilo ograni~uvawa, soglasno so principot
na ednakov tretman utvrden vo Zakonot za rabotnite odnosi i
drugite zakoni. Soglasno so principite na ednakov tretman zabraneta
e diskriminacija pri vrabotuvawe po osnov na bra~en status, semeen
status, boja na ko`a, pol, jazik, politi~ko ili drugo ubeduvawe, aktivnost
vo sindikati, nacionalna pripadnost, socijalen status, invalidnost,
vozrast, sopstvenost, op{testven ili drug status.
Soglasno ~l. 6 st. 1 od Zakonot za rabotnite odnosi rabotodva~ot
ne smee baratelot na vrabotuvawe (kandidat za vrabotuvawe)
ili rabotnikot da go stava vo neednakva polo`ba zaradi rasata, bojata
775

na ko`ata, polot, vozrasta, zdravstvenata sostojba... imotnata sostojba
ili zaradi drugi li~ni okolnosti.
Spored ~l. 7 st. 4 al. 1 od Zakonot, diskriminacija vo smisla na
~l. 6 od ovoj Zakon, e zabraneta vo odnos i na uslovite za vrabotuvawe.
Vo ~l. 2 od Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na
nevrabotenost e opredeleno zna~eweto na oddelni izrazi {to se koristat
za potrebite na zakonot. Taka pod "soodvetno vrabotuvawe" e vrabotuvawe
koe gi zema predvid zdravstvenata sostojba, kvalifikaciite
i profesionalnite sposobnosti na liceto, vidot i dol`inata na prethodno
rabotno mesto kako i potrebnite karakteristiki i osobenosti
na novoto rabotno mesto.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, odredbite od Zakonot
za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost i sodr-
`inata na osporeniot ~l. 53 st. 1 al. 5, nasprema navodite izneseni vo
inicijativata, smetame deka istite se neosnovani.
Imeno, spored na{e mislewe, osporenata odredba treba da se
gleda vo korelacija so odredbite od ~l. 2 od Zakonot vo koj e utvrdeno
zna~eweto na poimot "soodvetno vrabotuvawe" pod koe se podrazbira
vrabotuvawe koe gi zema predvid zdravstvenata sostojba, kvalifikaciite
i profesionalnite sposobnosti na liceto, vidot i dol`inata na
prethodnoto rabotno mesto kako i potrebnite karakteristiki i osobenosti
na novoto rabotno mesto.
Spored toa, predvideniot uslov liceto da go zadr`i i ponatamu
statusot na nevraboteno lice dokolku ne odbilo soodvetna ponuda za
vrabotuvawe, pri {to soodvetnata ponudena rabota ne gi zadovoluva
kriteriumite od ~l. 2 na Zakonot, odnosno go gubi statusot na nevraboteno
lice i pokraj faktot {to mu e ponudeno soodvetno vrabotuvawe
koe gi zadovoluva kriteriumite e sosema opravdano, objektivno i
realno. Ova od pri~ina {to celta na zakonodavecot vo konkretniov
slu~aj e objektivno na nevrabotenite lica koi se vodat vo Agencijata
da im obezbedi vrabotuvawe, odnosno so nivna ponuda na pazarot na
trudot da gi obezbedi i da gi vraboti soodvetno na nivnite kvalifikacii,
a ne tie da se vodat kako nevraboteni samo kako statisti~ki pokazatel.
So ogled na navedenoto, smetame deka osporenata odredba gledano
vo celinata na Zakonot, ne se doveduvale vo pra{awe ustavnite
odredbi na koi se povikuvaat podnositelite na inicijativata.
2. [to se odnesuva do navodite od inicijativata so koi se osporuva
~l. 53 st. 1 al. 6 od Zakonot, smetame deka istite se osnovani.
Ova od pri~ina {to so osporenoto zakonsko re{enie spored
koe status na nevraboteno lice ima samo liceto na koe rabotniot
odnos ne mu prestanal po negova volja, a ne i na liceto na koe rabotniot
odnos mu prestanal po negova volja se doveduva vo pra{awe pravoto
na rabota i sloboden izbor na vrabotuvawe utvrdeno vo ~l. 32 od
Ustavot.
776

Pravoto na rabota i sloboden izbor na vrabotuvaweto e operacionalizirano
vo Zakonot za rabotnite odnosi spored koj rabotniot
odnos e dogovoren dobrovolen odnos pome|u rabotodava~ot i rabotniot,
vo koj rabotnikot se vklu~uva vo organizacioniot proces na rabota
kaj rabotodava~ za plata i drugi primawa.
Dogovorot za vrabotuvawe kako dvostran odnos mo`e da bide
otka`an spogodbeno soglasno uslovite i na~inot utvrdeni vo Zakonot,
da bide otka`an od strana na rabotodava~ot pod uslovi i na~in predvideni
so Zakon i rabotniot odnos mo`e da bide otka`an od strana na
rabotnikot povtorno pod uslovi i na~in utvrdeni so Zakon (~l. 100).
Spored navedenoto ako rabotniot odnos mo`e da se otka`e spogodbeno
ili po volja na rabotodava~ot i vo takvi slu~ai rabotnikot
steknuva status na nevraboteno lice i se vodi vo Agencijata za vrabotuvawe,
a dokolku rabotniot odnos e otka`an po volja na rabotnikot toj
ne mo`e da go stekne statusot na nevraboteno lice, odnosno ne mo`e da
se prijavi vo Agencijata za vrabotuvawe, osnovano se postavuva pra{aweto
koja bila celta na zakonodavecot od edna strana da mu dade pravo
na rabotnikot da mo`e da go otka`e dogovorot za vrabotuvawe po negova
volja, a od druga strana ostvaruvaweto na ova pravo da pretstavuva
pre~ka toj da stekne status na nevraboteno lice, odnosno da se prijavi
vo Agencijata i vo takov slu~aj da gi ostvaruva pravata vo slu~aj na
privremena nevrabotenost, ako ispolnuva odredeni uslovi.
Ottuka, spored na{e mislewe, a imaj}i predvid deka Agencijata
za vrabotuvawe, pokraj drugoto, vodi evidencija na rabotodava~ite i
nivnite potrebi od rabotnici i evidencija na nevraboteni lica spored
nivnata kvalifikacija, znaewe i iskustva so cel preku posreduvawe
za vrabotuvawe na rabotodava~ite da im pomogne vo popolnuvawe
na slobodnite rabotni mesta, a na nevrabotenite da im pomogne da najdat
rabota, so osporenata odredba na izvesen na~in trpat posledici ne
samo licata koi ne mo`at poradi neprijavuvawe vo Agencijata da go
ponudat svojot trud na pazarot, tuku i rabotodava~ite koi nemaat uvid
odnosno ne se vo mo`nost da znaat deka ima lica za koi mo`ebi bi
bile zainteresirani ili poto~no re~eno spored nas so osporenata
odredba na indirekten na~in se ograni~uva pravoto na dvi`ewe - fluktuacija
na rabotnata sila odnosno se ograni~uva pazarot na rabotna
sila.
So ogled na navedenoto, smetame deka osnovano se postavuva
pra{aweto za soglasnosta na odredbite od ~l. 53 st. 1 al. 6 od Zakonot
so odredbite od Ustavot na koi se povikuvaat podnositelite na inicijativata,
poradi {to se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len
53 st. 1 al. 6 od Zakonot za vrabotuvaweto i osiguruvawe vo slu~aj na
777

nevrabotenost ("SV RM," br. 37/1997, 25/2000, 101/2000, 50/2001, 25/2003,
37/2004, 4/2005, 50/2006, 29/2007, 102/2008, 161/2008, 50/2010 i 88/2010).
3. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 53 st. 1 al. 5 od Zakonot ozna~en vo t. 2 od predlogot.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 2 mart 2011 godina,
donese
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len
53 stav 1 alineja 6 od Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj
na nevrabotenost ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br.
37/1997, 25/2000, 101/2000, 50/2001, 25/2003, 37/2004, 4/2005, 50/2006, 29/
2007, 102/2008, 161/2008, 50/2010 i 88/2010).
2. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 53 stav 1 alineja 5 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
3. Asocijacija "Magna karta" od Veles, pretstavuvana od Dimitar
Apasiev i Dvi`ewe za socijalna pravda "Lenka" od Skopje pretstavuvana
od Zdravko Savevski na Ustavniot sud na Republika Makedonija
mu podnesoa inicijativa za poveduvawe na postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~len 53 stav 1 alineite 5 i 6 od Zakonot ozna~en
vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite na podnositelite na inicijativata osporenite
alinei 5 i 6 na ~len 53 od Zakonot ne bile vo soglasnost so ~len 8 stav
1 alinei 1, 3 i 8, ~len 9, ~len 11, ~len 32 stavovite 1 i 2, ~len 34, ~len
35 stav 1, ~len 51 i ~len 54 stav 1, 2 i 3 od Ustavot na Republika Makedonija.
Ova od pri~ina {to so osporenite odredbi zakonodavecot bez
pravni i logi~ki pri~ini kategorijata rabotnici na koi rabotniot
odnos im prestanal po nivna volja ili odbile soodvetna ponuda za rabota,
ja izostavil od evidencijata na nevraboteni lica i ja li{il od
pravata po osnov na privremena nevrabotenost. So toa istovremeno se
voveduvala podvoenost pome|u samite nevraboteni lica vo zavisnost
od faktot na koj na~in im prestanal rabotniot odnos kako i pri~inite
i okolnostite vo sekoj konkreten slu~aj za toa kakva e taa ponuda
za vrabotuvawe.
Ponatamu, spored podnositelite osporenata odredba od ~len 53
stav 1 alineja 5 bila vo protivre~nost so osnovniot tekst na Zakonot
kade e definirano {to se podrazbira pod poimot "nevraboteno lice"
778

pri {to vo definiraweto na ovoj poim ne e predviden nikakov dopolnitelen
kriterium za steknuvawe na status na nevraboteno lice.
Isto taka, spored podnositelite, delot od odredbata od ~len 53
stav 1 alineja 6, na koe rabotniot odnos ne mu prestanal po negova volja
bila vo protivre~nost so ~lenovite 70 i 71 od Zakonot za rabotnite
odnosi vo koi se predvideni slu~aite na prestanok na rabotniot odnos
me|u koi se predvideni i slu~ai na spogodbeno raskinuvawe na dogovorot
i ostavka dadena od strana na rabotnikot.
Povikuvaj}i se na navedenite odredbi od Zakonot za rabotnite
odnosi i citiraj}i gi site slu~ai na prestanok na rabotniot odnos na
rabotnikot, podnositelite smetaat bilo nedopu{teno za ne{to {to
na rabotnikot mu e priznato i zagarantirano pravo paralelno za toa
isto pravo, dejstvie da trpi {tetni sankcii vo praksata. Vo najmala
raka, nepravilno i nelogi~no bilo na eden rabotnik koj ne zemal plata
tri meseci poradi {to toj dal otkaz da ne mu se dozvoli da se prijavi
vo Agencijata za vrabotuvawe samo poradi faktot {to rabotniot
odnos mu prestanal po negova volja na {to vo su{tina toj e prisilen.
Rabotniot odnos ne e do`ivoten i zakreposten praven odnos od koj
nikoga{ ne smee da se izleze.
Ova ne{to go potvrduva i ~len 32 stav 1 od Ustavot spored koj
sekoj ima pravo na rabota i sloboda pri izbor na vrabotuvawe. Slobodata
na vrabotuvawe vpro~em i fakti~ki i pravno zna~i li~no pravo
na vleguvawe i izleguvawe od konkreten trudovo praven (raboten)
odnos.
Se drugo, od druga strana direktno i grubo go povreduva na~eloto
na pravna sigurnost na gra|anite, kako element na vladeeweto na
pravoto koe {to vo sebe go sodr`i na~eloto na zakonitost svateno vo
formalna i materijalna smisla.
Ova seto, spored podnositelite go obvrzuva zakonodavecot da
formulira precizni, nevosmisleni i jasni pravni normi, usoglaseni i
so ostanatite zakoni vo vnatre{niot praven poredok.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 53 stav 1 alinei 5
i 6 od Zakonot, nevraboteno lice vo smisla na ovoj zakon e lice koe 5)
ne odbilo soodvetna ponuda za vrabotuvawe i 6) na koe rabotniot
odnos ne mu prestanal po negova volja.
5. Spored ~len 8 stav 1 alineite 1 i 11 od Ustavot, temelni vrednosti
na ustavniot poredok na Republika Makedonija, pokraj drugite,
se i osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo
me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot i po~ituvawe na op{to
prifatenite normi na me|unarodnoto pravo.
Spored ~len 4 od Ustavot, gra|anite vo Republika Makkedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba.
779

Spored ~len 32 stav 1 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota,
sloboden izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
obezbednost za vreme na privremena nevrabotenost, a spored
stavot 2 na ovoj ~len sekomu, pod ednakvi uslovi mu e dostapno sekoe
rabotno mesto.
Spored stav 5, pak, od Ustavot ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite
i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektivni dogovori.
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka Ustavot, me|u
drugite osnovni socijalno ekonomski prava go utvrdil i pravoto na
rabota pri {to opredeluvaweto na sodr`inata na ova pravo e ostaveno
ureduvawe so zakon i kolektivni dogovori.
Pravoto na rabota kako osnovno ekonomsko socijalno pravo se
manifestira odnosno operacionalizira preku pravoto na pristap do
vrabotuvawe i ostvaruvawe na ova pravo po zasnovawe na raboten
odnos.
Ottuka, pravoto na pristap do vrabotuvawe i osiguruvawe vo
slu~aj na nevrabotenost e uredeno so Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe
vo slu~aj na nevrabotenost, a ostvaruvaweto na pravata na
vrabotenite kako dogovoren odnos me|u rabotnicite i rabotodava~ite
se ureduva so Zakonot za rabotnite odnosi.
Spored ~len 1 od Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu-
~aj na nevrabotenost, so ovoj zakon se ureduvaat pra{awata na razmena
na trudot, pravoto i obvrskite na rabotodava~ite, nevrabotenite
lica, drugite lica koi baraat rabota i dru{tvata vo vrska so vrabotuvaweto
i osiguruvaweto vo slu~aj na nevrabotenost i drugi pra{awa
od zna~ewe za vrabotuvaweto.
Vo ~lenot 1-a od Zakonot e predvideno deka sekoj ima pravo na
pristap do vrabotuvawe, bez kakvi bilo ograni~uvawa, soglasno so
principot na ednakov tretman utvrden vo Zakonot za rabotnite odnosi
i drugite zakoni. Soglasno so principite na ednakov tretman zabraneta
e diskriminacija pri vrabotuvawe po osnov na bra~en status, semeen
status, boja na ko`a, pol, jazik, politi~ko ili drugo ubeduvawe,
aktivnost vo sindikati, nacionalna pripadnost, socijalen status,
invalidnost, vozrast, sopstvenost, op{testven ili drug status.
Soglasno ~len 6 stav 1 od Zakonot za rabotnite odnosi rabotodva~ot
ne smee baratelot na vrabotuvawe (kandidat za vrabotuvawe)
ili rabotnikot da go stava vo neednakva polo`ba zaradi rasata, bojata
na ko`ata, polot, vozrasta, zdravstvenata sostojba... imotnata sostojba
ili zaradi drugi li~ni okolnosti.
Spored ~len 7 stav 4 alineja 1 od Zakonot, diskriminacija vo
smisla na ~len 6 od ovoj Zakon, e zabraneta vo odnos i na uslovite za
vrabotuvawe.
Vo ~lenot 2 od Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj
na nevrabotenost e opredeleno zna~eweto na oddelni izrazi {to se
780

koristat za potrebite na zakonot. Taka, pod "soodvetno vrabotuvawe"
e vrabotuvawe koe gi zema predvid zdravstvenata sostojba, kvalifikaciite
i profesionalnite sposobnosti na liceto, vidot i dol`inata na
prethodnoto rabotno mesto kako i potrebnite karakteristiki i osobenosti
na novoto rabotno mesto.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, odredbite od Zakonot
za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost i sodr-
`inata na osporeniot ~len 53 stav 1 alineja 5, nasprema navodite izneseni
vo inicijativata, Sudot oceni deka istite se neosnovani.
Imeno, spored Sudot, osporenata odredba treba da se gleda vo
korelacija so odredbite od ~lenot 2 od Zakonot vo koj e utvrdeno zna-
~eweto na poimot „soodvetno vrabotuvawe“ pod koe se podrazbira vrabotuvawe
koe gi zema predvid zdravstvenata sostojba, kvalifikaciite
i profesionalnite sposobnosti na liceto, vidot i dol`inata na prethodnoto
rabotno mesto kako i potrebnite karakteristiki i osobenosti
na novoto rabotno mesto.
Spored toa, predvideniot uslov liceto da go zadr`i i ponatamu
statusot na nevraboteno lice dokolku ne odbilo soodvetna ponuda za
vrabotuvawe, pri {to soodvetnata ponudena rabota ne gi zadovoluva
kriteriumite od ~lenot 2 na Zakonot, odnosno go gubi statusot na nevraboteno
lice i pokraj faktot {to mu e ponudeno soodvetno vrabotuvawe
koe gi zadovoluva kriteriumite e sosema opravdano, objektivno i
realno. Ova od pri~ina {to celta na zakonodavecot vo konkretniov
slu~aj e objektivno na nevrabotenite lica koi se vodat vo Agencijata
da im obezbedi vrabotuvawe, odnosno so nivna ponuda na pazarot na
trudot da gi obezbedi i da gi vraboti soodvetno na nivnite kvalifikacii,
a ne tie da se vodat kako nevraboteni samo kako statisti~ki
pokazatel.
So ogled na navedenoto, Sudot oceni deka so osporenata odredba
gledana vo celinata na Zakonot, ne se doveduvaat vo pra{awe ustavnite
odredbi na koi se povikuvaat podnositelite na inicijativata.
6. Imaj}i gi predvid navedenite ustavni odredbi kako i sodr`inata
na osporeniot ~len 53 stav 1 alineja 6 od Zakonot, nasprema
navodite izneseni vo inicijativata, Sudot oceni deka istite se osnovani.
Ova od pri~ina {to so osporenoto zakonsko re{enie spored
koe status na nevraboteno lice ima samo liceto na koe rabotniot
odnos ne mu prestanal po negova volja, a ne i na liceto na koe rabotniot
odnos mu prestanal po negova volja se doveduva vo pra{awe pravoto
na rabota i sloboden izbor na vrabotuvawe utvrdeno vo ~len 32 od
Ustavot.
Pravoto na rabota i sloboden izbor na vrabotuvaweto e operacionalizirano
vo Zakonot za rabotnite odnosi spored koj rabotniot
odnos e dogovoren dobrovolen odnos pome|u rabotodava~ot i rabot-
781

nikot, vo koj rabotnikot se vklu~uva vo organizacioniot proces na
rabota kaj rabotodava~ za plata i drugi primawa.
Dogovorot za vrabotuvawe kako dvostran odnos mo`e da bide
otka`an spogodbeno, soglasno uslovite i na~inot utvrdeni vo Zakonot,
da bide otka`an od strana na rabotodava~ot pod uslovi i na~in
predvideni so Zakon i rabotniot odnos mo`e da bide otka`an od strana
na rabotnikot povtorno pod uslovi i na~in utvrdeni so Zakon (~len
100).
Spored navedenoto, ako rabotniot odnos mo`e da se otka`e spogodbeno
ili po volja na rabotodava~ot pa i vo takvi slu~ai rabotnikot
steknuva status na nevraboteno lice i se vodi vo Agencijata za
vrabotuvawe, no dokolku rabotniot odnos e otka`an po volja na rabotnikot,
toj ne mo`e da go stekne statusot na nevraboteno lice, odnosno
ne mo`e da se prijavi vo Agencijata za vrabotuvawe. Ottamu, osnovano
se postavuva pra{aweto koja bila celta na zakonodavecot od edna
strana da mu dade pravo na rabotnikot da mo`e da go otka`e dogovorot
za vrabotuvawe po negova volja, a od druga strana ostvaruvaweto na ova
pravo da pretstavuva pre~ka toj da stekne status na nevraboteno lice,
odnosno da se prijavi vo Agencijata i vo takov slu~aj da gi ostvaruva
pravata vo slu~aj na privremena nevrabotenost, ako ispolnuva
odredeni uslovi.
Ottuka, imaj}i predvid deka Agencijata za vrabotuvawe, pokraj
drugoto, vodi evidencija na rabotodava~ite i nivnite potrebi od rabotnici
i evidencija na nevraboteni lica spored nivnata kvalifikacija,
znaewe i iskustva so cel preku posreduvawe za vrabotuvawe na rabotodava~ite
da im pomogne vo popolnuvawe na slobodnite rabotni
mesta, a na nevrabotenite da im pomogne da najdat rabota, Sudot smeta
deka so osporenata odredba na izvesen na~in trpat posledici ne samo
licata koi ne mo`at poradi neprijavuvawe vo Agencijata da go ponudat
svojot trud na pazarot, tuku i rabotodava~ite koi nemaat uvid
odnosno ne se vo mo`nost da znaat deka ima lica za koi mo`ebi bi
bile zainteresirani ili poto~no re~eno so osporenata odredba na
indirekten na~in se ograni~uva pravoto na dvi`ewe - fluktuacija na
rabotnata sila odnosno se ograni~uva pazarot na rabotna sila.
So ogled na navedenoto, pred Sudot osnovano se postavuva
pra{aweto za soglasnosta na odredbata od ~len 53 stav 1 alineja 6 od
Zakonot so odredbite od Ustavot na koi se povikuvaat podnositelite
na inicijativata.
7. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2
od ova re{enie.
8. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Branko Naumoski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, d-r Trendafil Ivanovski, Liljana Ingilizova-
Ristova, Vera Markova, d-r Gzime Starova i d-r Zoran Sulejmanov. Re-
782

{enieto od to~kata 1, Sudot go donese so mnozinstvo glasovi, a re-
{enieto od to~kata 2 ednoglasno.
*
Predlog za odlu~uvawe so Nacrt-odluka po U. br. 173/2010
1. Ustavniot sud na Republika Makekdonija so Re{enie U. br.
173/2010 od 2. 03. 2011 godina, povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~l. 53 st. 1 al. 6 od Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe vo
slu~aj na nevrabotenost ("SV RM," br. 37/1997, 25/2000, 101/2000, 50/
2001, 25/2003, 37/2004, 4/2005, 50/2006, 29/2007, 102/2008, 161/2008, 50/2010
i 88/2010).
Postapkata be{e povedena zatoa {to so osnov se postavi pra-
{aweto za soglasnosta na osporeniot ~len so Ustavot.
2. Donositelot na Zakonot vo predvideniot rok ne dostavi odgovor
na navodite sodr`ani vo re{enieto za poveduvawe na postapka.
3. So ogled na faktot {to pravnata i fakti~kata sostojba na
rabotite po predmetot ne se promeneti se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da go ukine ~l. 53 st. 1 al. 6 od Zakonot za vrabotuvawe
i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost ("SV RM," br. 37/1997, 25/
2000, 101/2000, 50/2001, 25/2003, 37/2004, 4/2005, 50/2006, 29/2007, 102/2008,
161/2008, 50/2010 i 88/2010).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~l. 110 i
112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~l. 70 od Delovnikot na
Ustavniot sud na Republika Makedonija ("SV RM," br. 70/1992) na sednicata
odr`ana na 22 juni 2011 godina, donese
O D L U K A
1. SE UKINUVA ~len 53 stav 1 alineja 6 od Zakonot za vrabotuvawe
i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 37/1997, 25/2000, 101/2000, 50/2001, 25/2003,
37/2004, 4/2005, 50/2006, 29/2007, 102/2008, 161/2008, 50/2010 i 88/2010).
2. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvawe
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod podnesena
inicijativa na Asocijacija "Magna karta" od Veles, pretstavuvana od
Dimitar Apasiev i Dvi`ewe za socijalna pravda "Lenka" od Skopje
pretstavuvana od Zdravko Savevski, so Re{enie U. br. 173/2010 od 2
mart 2011 godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len
53 stav 1 alineja 6 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ovaa odluka.
Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot osnovano se
postavi pra{aweto za soglasnosta na osporeniot ~len so Ustavot.
783

4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 53 stav 1 alineja
6 od Zakonot, nevraboteno lice vo smisla na ovoj zakon e lice na koe
rabotniot odnos ne mu prestanal po negova volja.
5. Spored ~len 8 stav 1 alinei 1 i 11 od Ustavot, temelni vrednosti
na ustavniot poredok na Republika Makedonija, pokraj drugite,
se i osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo
me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot i po~ituvaweto na op{toprifatenite
normi na me|unarodnoto pravo.
Spored ~len 4 od Ustavot, gra|anite vo Republika Makkedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba.
Spored ~len 32 stav 1 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota,
sloboden izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
obezbednost za vreme na privremena nevrabotenost, a spored stavot
2 na ovoj ~len sekomu, pod ednakvi uslovi mu e dostapno sekoe rabotno
mesto.
Spored stav 5, od Ustavot ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite
i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektivni dogovori.
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka Ustavot, me|u
drugite osnovni socijalno ekonomski prava go utvrdil i pravoto na
rabota pri {to opredeluvaweto na sodr`inata na ova pravo e ostaveno
da se uredi so zakon i kolektivni dogovori.
Pravoto na rabota kako osnovno ekonomsko socijalno pravo se
manifestira preku pravoto na pristap do vrabotuvawe i ostvaruvawe
na ova pravo po zasnovawe na raboten odnos.
Ottuka, pravoto na pristap do vrabotuvawe i osiguruvawe vo
slu~aj na nevrabotenost e uredeno so Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe
vo slu~aj na nevrabotenost, a ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite
kako dogovoren odnos me|u rabotnicite i rabotodava~ite se
ureduva so Zakonot za rabotnite odnosi.
Spored ~len 1 od Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu-
~aj na nevrabotenost, so ovoj zakon se ureduvaat pra{awata na razmena
na trudot, pravoto i obvrskite na rabotodava~ite, nevrabotenite
lica, drugite lica koi baraat rabota i dru{tvata vo vrska so vrabotuvaweto
i osiguruvaweto vo slu~aj na nevrabotenost i drugi pra{awa
od zna~ewe za vrabotuvaweto.
Vo ~lenot 1-a od Zakonot e predvideno deka sekoj ima pravo na
pristap do vrabotuvawe, bez kakvi bilo ograni~uvawa, soglasno so
principot na ednakov tretman utvrden vo Zakonot za rabotnite odnosi
i drugite zakoni. Soglasno so principite na ednakov tretman zabraneta
e diskriminacija pri vrabotuvawe po osnov na bra~en status, semeen
status, boja na ko`a, pol, jazik, politi~ko ili drugo ubeduvawe,
784

aktivnost vo sindikati, nacionalna pripadnost, socijalen status, invalidnost,
vozrast, sopstvenost, op{testven ili drug status.
Soglasno ~len 6 stav 1 od Zakonot za rabotnite odnosi rabotodva~ot
ne smee baratelot na vrabotuvawe (kandidat za vrabotuvawe)
ili rabotnikot da go stava vo neednakva polo`ba zaradi rasata, bojata
na ko`ata, polot, vozrasta, zdravstvenata sostojba ... imotnata sostojba
ili zaradi drugi li~ni okolnosti.
Spored ~len 7 stav 4 alineja 1 od Zakonot, diskriminacija vo
smisla na ~len 6 od ovoj Zakon, e zabraneta vo odnos i na uslovite za
vrabotuvawe.
6. Imaj}i gi predvid navedenite ustavni odredbi kako i sodr`inata
na osporeniot ~len 53 stav 1 alineja 6 od Zakonot, nasprema navodite
izneseni vo inicijativata, Sudot oceni deka istite se osnovani,
od pri~ina {to so osporenoto zakonsko re{enie spored koe status
na nevraboteno lice ima samo liceto na koe rabotniot odnos ne mu
prestanal po negova volja, a ne i na liceto na koe rabotniot odnos mu
prestanal po negova volja se doveduva vo pra{awe pravoto na rabota i
sloboden izbor na vrabotuvawe utvrdeno vo ~len 32 od Ustavot.
Pravoto na rabota i sloboden izbor na vrabotuvaweto e operacionalizirano
vo Zakonot za rabotnite odnosi spored koj rabotniot
odnos e dogovoren dobrovolen odnos pome|u rabotodava~ot i rabotnikot,
vo koj rabotnikot se vklu~uva vo organizacioniot proces na rabota
kaj rabotodava~ za plata i drugi primawa.
Dogovorot za vrabotuvawe kako dvostran odnos mo`e da bide
otka`an spogodbeno, soglasno uslovite i na~inot utvrdeni vo Zakonot,
da bide otka`an od strana na rabotodava~ot pod uslovi i na~in
predvideni so Zakon i rabotniot odnos mo`e da bide otka`an od strana
na rabotnikot povtorno pod uslovi i na~in utvrdeni so Zakon (~len
100). Spored toa , ako rabotniot odnos mo`e da se otka`e spogodbeno
ili po volja na rabotodava~ot i vo takvi slu~ai rabotnikot steknuva
status na nevraboteno lice i se vodi vo Agencijata za vrabotuvawe, no
dokolku rabotniot odnos e otka`an po volja na rabotnikot, toj ne mo-
`e da go stekne statusot na nevraboteno lice, odnosno ne mo`e da se
prijavi vo Agencijata za vrabotuvawe, se postavuva pra{aweto koja
bila celta na zakonodavecot od edna strana da mu dade pravo na rabotnikot
da mo`e da go otka`e dogovorot za vrabotuvawe po negova volja,
a od druga strana ostvaruvaweto na ova pravo da pretstavuva pre~ka toj
da stekne status na nevraboteno lice, odnosno da se prijavi vo Agencijata
i vo takov slu~aj da gi ostvaruva pravata vo slu~aj na privremena
nevrabotenost, ako ispolnuva odredeni uslovi.
Ottuka, imaj}i predvid deka Agencijata za vrabotuvawe, pokraj
drugoto, vodi evidencija na rabotodava~ite i nivnite potrebi od rabotnici
i evidencija na nevraboteni lica spored nivnata kvalifikacija,
znaewe i iskustva so cel preku posreduvawe za vrabotuvawe na rabotodava~ite
da im pomogne vo popolnuvawe na slobodnite rabotni me-
785

sta, a na nevrabotenite da im pomogne da najdat rabota, Sudot oceni
deka so osporenata odredba na izvesen na~in trpat posledici ne samo
licata koi ne mo`at poradi neprijavuvawe vo Agencijata da go ponudat
svojot trud na pazarot, tuku i rabotodava~ite koi nemaat uvid
odnosno ne se vo mo`nost da znaat deka ima lica za koi mo`ebi bi
bile zainteresirani da najdat rabota ili poto~no re~eno so osporenata
odredba na indirekten na~in se ograni~uva pravoto na dvi`ewe -
fluktuacija na rabotnata sila odnosno se ograni~uva pazarot na rabotna
sila.
So ogled na navedenoto, Sudot oceni deka odredbata od ~len 53
stav 1 alineja 6 od Zakonot, ne e vo soglasnost so odredbite od Ustavot
na koi se povikuvaat podnositelite na inicijativata.
7. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ovaa odluka.
8. Ovaa odluka Sudot ja donese vo sostav od pretsedatelot na Sudot
Branko Naumoski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Igor Spirovski, Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Vladimir Stojanoski i d-r Zoran Sulejmanov.
786

58. U. br. 189/2010 (16. 03. 2011)
Osporen akt
^len 100-a st. 5 al. 3 i 6 i ~l. 104 st. 2, od Zakonot za semejstvo
("SV RM,"br. 80/1992, 6/1996, 38/2004, 33/2006, 84/2008, 67/2010 i 156/
2010).
Sodr`ina na osporeniot akt
Vo delot od Zakonot, so naslov "Uslovi i kriteriumi za posvojuvawe,"
e predviden ~l. 100-a, koj glasi:
Posvoitel mo`e da bide lice koe e delovno sposobno, koe ima
li~ni svojstva za uspe{no vr{ewe na roditelskite prava i da ne e postaro
od 45 godini.
Posvoitel mo`e da bide lice najmalku 18 godini postaro od posvoenikot.
Po isklu~ok od st. 1 na ovoj ~len kako posvoitel mo`e da se javi
lice koe e postaro od 45 godini, no starosnata granica me|u posvoitelot
i posvoenikot ne smee da bide pogolema od 45 godini.
Bra~ni drugari mo`at da se javat kako posvoiteli ako eden od
niv ne ja nadminuva gornata starosna granica.
Izborot na posvoitelot }e zavisi od slednive kriteriumi:
- zdravstvena sostojba,
- psihosocijalen status,
- materijalni uslovi,
- stanbeni uslovi,
- vreme na ~ekawe,
- stepen na obrazovanie,
- bra~en status i
- dr`avjanstvo.
Pobliskite kriteriumi za izbor na posvoitel od st. 5 na ovoj
~len gi propi{uva ministerot za trud i socijalna politika.
Napomena: Vo 2004 godina so izmenite i dopolnuvawata na Zakonot
za semejstvo, ("SV RM," br. 38/2004), za prv pat e predviden ~lenot
100-a (kako i ~l. 100-b i 100-v), i ovoj ~l. 100-a imal ~etiri stava, no vo
2010 godina so izmenite i dopolnuvawata na Zakonot ("SV RM," br. 67/
2010), po st. 4 se dodadeni dva novi stava 5 i 6, od koi sega so inicijativata
se osporuva samo st. 5 vo al. 3 i 6.
787

Vo delot od Zakonot, nasloven kako "Zasnovawe na posvojuvawe,"
e predviden ~l. 104, koj glasi:
Liceto koe saka da posvoi podnesuva barawe do Komisijata.
Kon baraweto od stav 1 na ovoj ~len se prilo`uvaat dokumentite
opredeleni so pravilnikot za vodewe na evidencija na posvoenite
lica i za opredeluvawe na dokumenti za posvojuvaweto, koj go donesuva
ministerot za trud i socijalna politika.
Va`nosta na dokumentite od st. 2 na ovoj ~len e edna godina.
Ako liceto od st. 1 na ovoj ~len, saka da posvoi dete vo stranstvo, soglasnosta
za toa ja dava Komisijata, po predlog na centarot za socijalna
rabota vrz osnova na procenata za podobnosta na posvoitelot i za motivite
na posvojuvaweto, soglasno so ~l. 104-b i 104-v od ovoj zakon.
Napomena: Vo 1992 godina e donesen Zakonot za semejstvo, so koj
e predviden ~l. 104, i vo stav 2 ne e izmenet od donesuvaweto do denes,
odnosno postoi i se primenuva ve}e 19 godini, a podnositelot, sega, na
osnova na svojata konstatacija za toa {to taa zna~ela, odnosno deka
mo`ebi upatuvala so podzakonski akt na ministerot da se propi{uvale
uslovi za posvojuvawe, inicira neustavnost na odredbata.
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata so odredbite od ~l. 100-a st.
5 al. 3 i 6 od Zakonot, se povreduvale ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 9, ~l. 40, ~l. 42
i ~l. 51 od Ustavot na Republika Makedonija, poradi toa {to so propi-
{anite kriteriumi za materijalni uslovi i stepen na obrazovanie se
obespravuvale posvoitelite koi imale poslabi materijalni mo`nosti
i ponizok stepen na obrazovanie vo odnos na onie koi ispolnuvale podobri
uslovi, pa ottuka proizleguvala neustavnosta na osporenite
zakonski odredbi.
Vo odnos na osporeniot ~l. 104 st. 2 od Zakonot, vo inicijativata
se naveduva deka ovaa odredba jasno opredeluvala deka ministerot
za trud i socijalna politika vo pravilnikot za vodewe na evidencija
na posvoenite lica i za opredeluvawe na dokumenti za posvojuvawe,
fakti~ki }e gi opredeluval, pokraj drugoto, i uslovite za posvojuvawe,
{to bilo pra{awe koe se ureduvalo so zakon, a ne so podzakonski
propis donesen od ministerot. Vrz osnova na vakvata konstatacija
za toa {to vsu{nost bila namerata na zakonodavecot so odredbata, podnositelot
vo inicijativata predlaga za osporenata odredba od ~l. 104
st. 2 od Zakonot, Sudot da povede postapka kako nesoglasna so ~l. 8 st. 1
al. 3 i 4, ~l. 40, ~l. 42, ~l. 51, ~l. 68 st. 1 al. 2, ~l. 95 st. 3 i ~l. 96 od
Ustavot na Republika Makedonija.
(Inicijativata e neobrazlo`ena i vadi normi nadvor od kontekstot
na Zakonot vo celina).
788

Pravno mislewe
Spored ~l. 40 od Ustavot na Republika Makedonija, Republikata
mu obezbeduva posebna gri`a i za{tita na semejstvoto.
Pravnite odnosi vo brakot, semejstvoto i vonbra~nata zaednica
se ureduvaat so zakon.
Roditelite imaat pravo i dol`nost da se gri`at za izdr`uvawe
i vospituvawe na decata. Decata se dol`ni da se gri`at za starite i
iznemo{teni roditeli.
Republikata im obezbeduva posebna za{tita na decata bez
roditeli i decata bez roditelska gri`a.
Poa|aj}i od postoeweto na ustaven osnov, zakonodavecot so zakon
da gi uredi pravnite odnosi i vo oblasta na semejstvoto, e donesen
i Zakonot za semejstvo, so koj vo ~l. 1 e opredeleno deka so ovoj zakon
se ureduvaat: brakot i semejstvoto, odnosite vo brakot i semejstvoto,
odredeni oblici na posebna za{tita na semejstvoto, semejnoto nasilstvo,
posvojuvaweto, staratelstvoto, izdr`uvaweto, kako i postapkata
pred sudot vo bra~nite i semejnite sporovi i postapkata za izrekuvawe
na privremena merka za za{tita od semejnoto nasilstvo.
Materijata na posvojuvawe e uredena so odredbite od ~lenovite
95 - 123-a od ovoj zakon, so koi, me|u drugoto e definirano deka: so posvojuvaweto
se sozdavaat odnosi kakvi {to nastanuvaat so ra|aweto
(potpolno posvojuvawe) ili samo odnosi {to postojat me|u roditeli i
deca (nepotpolno posvojuvawe); samo maloletno lice mo`e da bide posvoeno;
posvojuvaweto mo`e da se zasnova samo ako e vo soglasnost so
najdobriot interes na maloletnikot i posvojuvaweto se zasnovuva pred
Komisija koja e opredelena so Zakonot i gi vr{i rabotite na na~in
opredelen so Zakonot; uslovite i kriteriumite za posvojuvawe se utvrdeni
vo ~l. 100-a od Zakonot; potoa utvrdeno e koi lica ne mo`at da
bidat posvoiteli; zasnovaweto na posvojuvaweto e podrobno uredeno
so odredbite od ~l. 104 - 112 od Zakonot, so koi e regulirano podnesuvaweto
na baraweto so dokumentacijata koja e precizno opredelena vo
pravilnikot za vodewe na evidencija na posvoenite lica i za opredeluvawe
na dokumenti za posvojuvawe, koj go donesuva ministerot za trud
i socijalna politika, kako i pra{awata za rabota i postapuvawe na
Komisijata po odnos na barawata i upisot vo registarot na mo`ni posvoiteli
kako i bri{ewe od registarot na mo`ni posvoiteli i mo`ni
posvoenici, i konkretnata uloga na Centarot za socijalna rabota vo
postapkata na posvojuvawata; po zasnovaweto na potpolnoto posvojuvawe
vo mati~nata kniga na rodenite, kako roditeli na deteto se zapi{uvaat
posvoitelite, a kako mesto na ra|awe na deteto se zapi{uva
mestoto {to spogodbeno }e go opredelat posvoitelite; mati~arot e dol`en
da izvr{i nov upis vo knigata na rodenite i za toa da im izdade
na posvoitelite izvod od mati~nata kniga na rodenite.
789

Trgnuvaj}i od sodr`inata na ~lenot 40 od Ustavot, proizleguva
deka Republikata obezbeduva posebna za{tita na semejstvoto, kako i
na decata bez roditeli ili bez roditelska gri`a, a pravnite odnosi vo
brakot, semejstvoto i vonbra~nata zaednica ostava da se uredat so zakon,
od {to proizleguva i ustavniot osnov na Zakonot za semejstvo i
pravoto na zakonodavecot vo tie ramki da gi ureduva i odnosite i postapkata
na posvojuvaweto na na~in {to }e obezbedi ostvaruvawe na
ustavno opredelenoto pravo na posebna za{tita na decata bez roditeli
ili bez roditelska gri`a. Zakonot za semejstvoto koj e vo vrska i
so drugi zakoni vo pravniot poredok, kako {to se Zakonot za socijalna
za{tita, Zakonot za za{tita na decata, Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe
i drugi, sodr`at ureduvawe povrzano so odnosite i relaciite
koi nastanuvaat vo semejstvoto ili pak od koi zavisat odredeni
prava i obvrski, i tie zakoni normiraj}i gi predmetnite pra{awa
pretstavuvaat operacionalizacija na navedenata ustavna odredba. Semejno
pravniot odnos e specifi~na i kompleksna pravna kategorija vo
koja se javuvaat prava i obvrski koi se od neimoten karakter (vernost,
pomagawe, po~ituvawe i drugo) kako i prava i obvrski koi se od imoten
karakter (pravo na izdr`uvawe me|u bra~nite drugari, kako i me|u
roditeli i deca), kako i prava i obvrski pome|u drugi lica {to vo daden
moment `iveat vo zaedni~ko doma}instvo. So ogled na pogoreiznesenoto
neosnovani se navodite vo inicijativata deka pri utvrduvaweto
na kriteriumite vo ~lenot 100-a stav 5 od Zakonot za semejstvo,
za izbor na posvoitelot, bile dovolni kako kriteriumi zdravstvenata
sostojba, psihosocijalniot status, stanbeni uslovi, vreme na ~ekawe,
bra~en status i dr`avjanstvo, a ne trebalo da bidat predvideni materijalnite
uslovi i stepenot na obrazovanieto. Ova osobeno poradi
toa {to zakonskite kriteriumi bi trebalo da dadat celosna slika za
li~nosta na mo`niot posvoitel i stepenot na negovite optimalni
uslovi za ostvaruvawe na roditelskata gri`a na deteto, tie kriteriumi
vo celina se predmet na opservacija i procenka na nadle`niot
organ i ne se poedine~no dovolni sami po sebe, da ja izrazat podobnosta
na mo`niot posvoitel, pa ottuka pravo na zakonodavecot e da gi
utvrduva nizata kriteriumi koi }e pomognat na organot vo vr{eweto
na svoite nadle`nosti vo oblasta na posvojuvaweto, koi se del od
odnosite na semejnoto pravo. So ogled na navedenoto, smetame deka za
osporeniot ~l. 100-a st. 5 al. 3 i 6 od Zakonot, ne mo`e osnovano da se
postavi pra{aweto na soglasnosta so Ustavot, od aspekt na navodite
vo inicijativata.
Vo odnos na osporeniot ~l. 104 st. 2 od Zakonot, isto taka ne
mo`e da se postavi pra{aweto na soglasnosta so Ustavot, so ogled na
toa {to ovaa zakonska odredba koja e propi{ana u{te so donesuvaweto
na Zakonot vo 1992 godina, go nema zna~eweto koe saka da i go dade podnositelot
na inicijativata, deka odredbata upatuvala so podzakonski
akt na ministerot za trud i socijalna politika, da se propi{uvale
790

uslovi za posvojuvawe, tuku odredbata nesporno ureduva deka dokumentite
koi sekako se zasnovuvaat na zakonskite kriteriumi, a ne nadvor
od niv, se predmet na opredeluvawe, vo uloga na operacionalizacija, so
pravilnikot za vodewe na evidencija na posvoenite lica i za opredeluvawe
na dokumenti za posvojuvawe koj go donesuva ministerot za
trud i socijalna politika. So ovaa odredba se upatuva na donesuvawe
na predmetniot pravilnik, a ne se dava zakonsko ovlastuvawe so podzakonski
akt da se propi{uvaat uslovi za posvojuvawe i eventualnoto
donesuvawe na akt so takva sodr`ina voop{to nema zakonski osnov i
zakonsko ovlastuvawe so ~l. 104 st. 2 od Zakonot za semejstvo. So ogled
na toa, osporenata odredba od ovoj zakon ne mo`e ustavno da se problematizira.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 100-a st. 5 al.i 3 i 6 i ~l. 104 st. 2, od Zakonot za semejstvo ("SV
RM," br. 80/1992, 6/1996, 38/2004, 33/2006, 84/2008, 67/2010 i 156/2010).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 16 mart 2011 godina,
donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 100-a stav 5 alinei 3 i 6 i ~len 104 stav 2, od Zakonot za semejstvo
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 80/1992, 6/1996, 38/
2004, 33/2006, 84/2008, 67/2010 i 156/2010).
2. Stamen Filipov od Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na odredbite od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od
ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata so odredbite od ~lenot 100-a
stav 5 alinei 3 i 6 od Zakonot, se povreduvale ~lenot 8 stav 1 alineja 3,
~lenot 9, ~lenot 40, ~lenot 42 i ~lenot 51 od Ustavot na Republika
Makedonija, poradi toa {to so propi{anite kriteriumi za materijalni
uslovi i stepen na obrazovanie se obespravuvale posvoitelite
koi imale poslabi materijalni mo`nosti i ponizok stepen na obrazovanie
vo odnos na onie koi ispolnuvale podobri uslovi, pa ottuka
proizleguvala neustavnosta na osporenite zakonski odredbi.
Vo odnos na osporeniot ~len 104 stav 2 od Zakonot, vo inicijativata
se naveduva deka ovaa odredba jasno opredeluvala deka minis-
791

terot za trud i socijalna politika vo pravilnikot za vodewe na evidencija
na posvoenite lica i za opredeluvawe na dokumenti za posvojuvawe,
fakti~ki }e gi opredeluval, pokraj drugoto, i uslovite za posvojuvawe,
{to bilo pra{awe koe se ureduvalo so zakon, a ne so podzakonski
propis donesen od ministerot. Vrz osnova na vakvata konstatacija
za toa {to vsu{nost bila namerata na zakonodavecot so odredbata,
podnositelot vo inicijativata predlaga za osporenata odredba
od ~lenot 104 stav 2 od Zakonot, Sudot da povede postapka kako nesoglasna
so ~lenot 8 stav 1 alinei 3 i 4, ~len 40, ~len 42, ~len 51, ~len
68 stav 1 alineja 2, ~len 95 stav 3 i ~len 96 od Ustavot na Republika
Makedonija.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka vo delot od Zakonot, so naslov
"Uslovi i kriteriumi za posvojuvawe," e predviden ~lenot 100-a,
koj glasi: Posvoitel mo`e da bide lice koe e delovno sposobno, koe
ima li~ni svojstva za uspe{no vr{ewe na roditelskite prava i da ne e
postaro od 45 godini.
Posvoitel mo`e da bide lice najmalku 18 godini postaro od
posvoenikot.
Po isklu~ok od stavot 1 na ovoj ~len kako posvoitel mo`e da se
javi lice koe e postaro od 45 godini, no starosnata granica me|u posvoitelot
i posvoenikot ne smee da bide pogolema od 45 godini.
Bra~ni drugari mo`at da se javat kako posvoiteli ako eden od
niv ne ja nadminuva gornata starosna ggranica.
Izborot na posvoitelot }e zavisi od slednive kriteriumi:
- zdravstvena sostojba,
- psihosocijalen status,
- materijalni uslovi,
- stanbeni uslovi,
- vreme na ~ekawe,
- stepen na obrazovanie,
- bra~en status i
- dr`avjanstvo.
Pobliskite kriteriumi za izbor na posvoitel od stavot 5 na
ovoj ~len gi propi{uva ministerot za trud i socijalna politika.
Vo delot od Zakonot, nasloven kako "Zasnovawe na posvojuvawe,"
e predviden ~lenot 104, koj glasi:
Liceto koe saka da posvoi podnesuva barawe do Komisijata.
Kon baraweto od stav 1 na ovoj ~len se prilo`uvaat dokumentite
opredeleni so pravilnikot za vodewe na evidencija na posvoenite
lica i za opredeluvawe na dokumenti za posvojuvaweto, koj go donesuva
ministerot za trud i socijalna politika.
Va`nosta na dokumentite od stavot 2 na ovoj ~len e edna godina.
Ako liceto od stavot 1 na ovoj ~len, saka da posvoi dete vo stranstvo,
soglasnosta za toa ja dava Komisijata, po predlog na centarot za socijalna
rabota vrz osnova na procenata za podobnosta na posvoitelot i
792

za motivite na posvojuvaweto, soglasno so ~lenovite 104-b i 104-v od
ovoj zakon.
4. Spored ~lenot 40 od Ustavot na Republika Makedonija, Republikata
mu obezbeduva posebna gri`a i za{tita na semejstvoto.
Pravnite odnosi vo brakot, semejstvoto i vonbra~nata zaednica
se ureduvaat so zakon.
Roditelite imaat pravo i dol`nost da se gri`at za izdr`uvawe
i vospituvawe na decata. Decata se dol`ni da se gri`at za starite i
iznemo{teni roditeli.
Republikata im obezbeduva posebna za{tita na decata bez roditeli
i decata bez roditelska gri`a.
Poa|aj}i od postoeweto na ustaven osnov, zakonodavecot so zakon
da gi uredi pravnite odnosi i vo oblasta na semejstvoto, e donesen
i Zakonot za semejstvo, so koj vo ~lenot 1 e opredeleno deka so ovoj
zakon se ureduvaat: brakot i semejstvoto, odnosite vo brakot i semejstvoto,
odredeni oblici na posebna za{tita na semejstvoto, semejnoto
nasilstvo, posvojuvaweto, staratelstvoto, izdr`uvaweto, kako i
postapkata pred sudot vo bra~nite i semejnite sporovi i postapkata za
izrekuvawe na privremena merka za za{tita od semejnoto nasilstvo.
Materijata na posvojuvawe e uredena so odredbite od ~lenovite
95 - 123-a od ovoj zakon, so koi, me|u drugoto e definirano deka: so posvojuvaweto
se sozdavaat odnosi kakvi {to nastanuvaat so ra|aweto
(potpolno posvojuvawe) ili samo odnosi {to postojat me|u roditeli i
deca (nepotpolno posvojuvawe); samo maloletno lice mo`e da bide posvoeno;
posvojuvaweto mo`e da se zasnova samo ako e vo soglasnost so
najdobriot interes na maloletnikot i posvojuvaweto se zasnovuva pred
Komisija koja e opredelena so Zakonot i gi vr{i rabotite na na~in
opredelen so Zakonot; uslovite i kriteriumite za posvojuvawe se
utvrdeni vo ~lenot 100-a od Zakonot; potoa utvrdeno e koi lica ne
mo`at da bidat posvoiteli; zasnovaweto na posvojuvaweto e podrobno
uredeno so odredbite od ~lenovite 104 - 112 od Zakonot, so koi e regulirano
podnesuvaweto na baraweto so dokumentacijata koja e precizno
opredelena vo pravilnikot za vodewe na evidencija na posvoenite
lica i za opredeluvawe na dokumenti za posvojuvawe, koj go donesuva
ministerot za trud i socijalna politika, kako i pra{awata za
rabota i postapuvawe na Komisijata po odnos na barawata i upisot vo
registarot na mo`ni posvoiteli kako i bri{ewe od registarot na mo-
`ni posvoiteli i mo`ni posvoenici, i konkretnata uloga na Centarot
za socijalna rabota vo postapkata na posvojuvawata; po zasnovaweto na
potpolnoto posvojuvawe vo mati~nata kniga na rodenite, kako roditeli
na deteto se zapi{uvaat posvoitelite, a kako mesto na ra|awe na
deteto se zapi{uva mestoto {to spogodbeno }e go opredelat posvoitelite;
mati~arot e dol`en da izvr{i nov upis vo knigata na rodenite
i za toa da im izdade na posvoitelite izvod od mati~nata kniga
na rodenite.
793

Trgnuvaj}i od sodr`inata na ~lenot 40 od Ustavot, proizleguva
deka Republikata obezbeduva posebna za{tita na semejstvoto, kako i
na decata bez roditeli ili bez roditelska gri`a, a pravnite odnosi vo
brakot, semejstvoto i vonbra~nata zaednica ostava da se uredat so zakon,
od {to proizleguva i ustavniot osnov na Zakonot za semejstvo i
pravoto na zakonodavecot vo tie ramki da gi ureduva i odnosite i postapkata
na posvojuvaweto na na~in {to }e obezbedi ostvaruvawe na
ustavno opredelenoto pravo na posebna za{tita na decata bez roditeli
ili bez roditelska gri`a. Zakonot za semejstvoto koj e vo vrska i
so drugi zakoni vo pravniot poredok, kako {to se Zakonot za socijalna
za{tita, Zakonot za za{tita na decata, Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe
i drugi, sodr`at ureduvawe povrzano so odnosite i relaciite
koi nastanuvaat vo semejstvoto ili pak od koi zavisat odredeni
prava i obvrski, i tie zakoni normiraj}i gi predmetnite pra{awa
pretstavuvaat operacionalizacija na navedenata ustavna odredba. Semejno
pravniot odnos e specifi~na i kompleksna pravna kategorija vo
koja se javuvaat prava i obvrski koi se od neimoten karakter (vernost,
pomagawe, po~ituvawe i drugo) kako i prava i obvrski koi se od
imoten karakter (pravo na izdr`uvawe me|u bra~nite drugari, kako i
me|u roditeli i deca), kako i prava i obvrski pome|u drugi lica {to
vo daden moment `iveat vo zaedni~ko doma}instvo. So ogled na pogoreiznesenoto
neosnovani se navodite vo inicijativata deka pri utvrduvaweto
na kriteriumite vo ~lenot 100-a stav 5 od Zakonot za semejstvo,
za izbor na posvoitelot, bile dovolni kako kriteriumi zdravstvenata
sostojba, psihosocijalniot status, stanbeni uslovi, vreme na
~ekawe, bra~en status i dr`avjanstvo, a ne trebalo da bidat predvideni
materijalnite uslovi i stepenot na obrazovanieto. Ova osobeno
poradi toa {to zakonskite kriteriumi bi trebalo da dadat celosna
slika za li~nosta na mo`niot posvoitel i stepenot na negovite optimalni
uslovi za ostvaruvawe na roditelskata gri`a na deteto, tie
kriteriumi vo celina se predmet na opservacija i procenka na nadle-
`niot organ i ne se poedine~no dovolni sami po sebe, da ja izrazat podobnosta
na mo`niot posvoitel, pa ottuka pravo na zakonodavecot e da
gi utvrduva nizata kriteriumi koi }e pomognat na organot vo vr{eweto
na svoite nadle`nosti vo oblasta na posvojuvaweto, koi se del od
odnosite na semejnoto pravo. So ogled na navedenoto, Sudot oceni deka
za osporeniot ~len 100-a stav 5 alinei 3 i 6 od Zakonot, ne mo`e osnovano
da se postavi pra{aweto na soglasnosta so Ustavot, od aspekt na
navodite vo inicijativata.
Vo odnos na osporeniot ~len 104 stav 2 od Zakonot, Sudot isto
taka utvrdi deka ne mo`e da se postavi pra{aweto na soglasnosta so
Ustavot, so ogled na toa {to ovaa zakonska odredba koja e propi{ana
u{te so donesuvaweto na Zakonot vo 1992 godina, go nema zna~eweto
koe saka da i go dade podnositelot na inicijativata, deka odredbata
upatuvala so podzakonski akt na ministerot za trud i socijalna poli-
794

tika, da se propi{uvale uslovi za posvojuvawe, tuku odredbata nesporno
ureduva deka dokumentite koi sekako se zasnovuvaat na zakonskite
kriteriumi, a ne nadvor od niv, se predmet na opredeluvawe, vo uloga
na operacionalizacija, so pravilnikot za vodewe na evidencija na posvoenite
lica i za opredeluvawe na dokumenti za posvojuvawe koj go
donesuva ministerot za trud i socijalna politika. So ovaa odredba se
upatuva na donesuvawe na predmetniot pravilnik, a ne se dava zakonsko
ovlastuvawe so podzakonski akt da se propi{uvaat uslovi za posvojuvawe
i eventualnoto donesuvawe na akt so takva sodr`ina voop{to
nema zakonski osnov i zakonsko ovlastuvawe so ~lenot 104 stav 2 od
Zakonot za semejstvo. So ogled na toa, osporenata odredba od ovoj
zakon ne mo`e ustavno da se problematizira.
5. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot Branko Naumoski i sudiite d-r Nata{a
Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, d-r Trendafil Ivanovski, Liljana
Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Igor Spirovski, d-r Gzime
Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
795

796

59. U. br. 229/2010 (16. 03. 2011)
Akt {to se osporuva
^len 12 st. 1 t. 3-a od Zakonot za izvr{uvawe ("SV RM," br. 35/
2005, 50/2006, 129/2006, 8/2008, 83/2009, 50/2010, 83/2010, 88/2010 i 171/
2010).
Sodr`ina na osporeniot ~len
Spored ~l. 12 st. 1 t. 3-a od Zakonot, pokraj drugite, izvr{na
isprava e i "Zaklu~okot na izvr{itelot za utvrduvawe na tro{oci na
izvr{uvaweto".
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporeniot
~len od Zakonot ne bil vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 i so ~l. 50 st. 2
od Ustavot na Republika Makedonija. Ova od pri~ina {to vo osporeniot
~len bilo predvideno deka izvr{na isprava e i zaklu~okot na
izvr{itelot za utvrduvawe na tro{ocite na izvr{uvawe, no vo ~l. od
13 do 16 od Zakonot vo koi se objasnuvala izvr{nosta na prethodnite
tri vida na izvr{ni ispravi, voop{to ne se objasnuvala izvr{nost na
zaklu~okot na izvr{itelot, nitu toa bilo napraveno so dodavawe na
nov ~len.
Spored toa podnositelot, smeta deka sprotivno e na vladeeweto
na pravoto, zaklu~okot na izvr{itelot da stekne svojstvo na izvr{na
isprava i vedna{ da se izvr{uva bez pravo na praven lek i bez da izmine
rokot za dobrovolno ispolnuvawe kako {to bilo propi{ano za site
drugi izvr{ni ispravi.
Isto taka za zaklu~okot na izvr{itelot ne bilo predvideno
stavawe na potvrda na izvr{nost pa se nametnuvalo pra{aweto kako
bi se primenuvala odredbata od posledniot stav na ~l. 12 za ukinuvawe
na neosnovanata potvrda za izvr{nost na zaklu~okot na izvr{itelot,
za koja potvrda se vodi smetka po slu`bena dol`nost od sudot odnosno
organot. Toa zna~i deka zaklu~okot za izvr{enite tro{oci za izvr-
{itelot za da stekne svojstvo na izvr{na isprava najprvo mora da bide
predvideno pravoto na redoven praven lek i da pomine opredeleno
vreme za dobrovolno izvr{uvawe.
797

Sudskata za{tita na poedine~nite akti na instituciite {to
vr{at javni ovlastuvawe kako {to e izvr{itelot, se garantira i so
~l. 50 st. 2 od Ustavot, {to zna~i bez predvidena sudska za{tita zaklu-
~okot ne mo`e da stane izvr{na isprava.
So ogled na toa {to vo ~l. 12 st. 1 t. 3-a nitu vo posledovatelnite
~lenovi, nitu pak vo ~l. 86, 101 i 18 od Zakonot za izvr{uvawe
ne e predviden praven lek {to zna~i so osporeniot ~len od Zakonot,
na zaklu~okot so samoto donesuvawe mu se priznava svojstvo na izvr-
{na isprava, so {to na doveritelot i na dol`nikot ne mu e dadena mo-
`nost preku redoven praven lek da ja proveri to~nosta na utvrdenata
visina na tro{ocite za izvr{uvawe soglasno tarifata na izvr{itelite
i da gi ospori presmetanite izvr{ni dejstvija koi ne gi prezel
izvr{itelot.
798
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, pokraj drugite, temelni vrednosti
na ustavniot poredok na Republika Makedonija e i vladeeweto
na pravoto.
Spored ~l. 50 st. 2 od Ustavot, se garantira sudska za{tita na
zakonitosta na poedine~ni akti na dr`avnata uprava i na drugite institucii
{to vr{at javni ovlastuvawa.
Spored ~l. 1 od Zakonot za izvr{uvawe, so ovoj zakon se ureduvaat
pravilata spored koi izvr{itelite postapuvaat zaradi prisilno
izvr{uvawe na sudska odluka koja glasi na ispolnuvawe na obvrska,
osven ako so drug zakon poinaku ne e opredeleno.Odredbite od ovoj zakon
se primenuvaat i vrz prisilno izvr{uvawe na odluka donesena vo
upravna postapka koja glasi na ispolnuvawe na pari~na obvrska, osven
ako so drug zakon poinaku ne e opredeleno, vrz prisilno izvr{uvawe
na notarski ispravi i drugi izvr{ni ispravi predvideni so zakon,
kako i na izvr{uvawe na brod i na vozduhoplov.
Soglasno ~l. 3 st. 1 od Zakonot, izvr{itelot go sproveduva
izvr{uvaweto.
Izvr{itelot, zamenikot na izvr{itel i pomo{nikot na izvr-
{itel, soglasno ~l. 11 st. 1 t. 6 od Zakonot za izvr{uvawe, se lica koi
vr{at javni ovlastuvawa utvrdeni so zakon, imenuvani soglasno so
odredbite na ovoj zakon, koi direktno odlu~uvaat za dejstvijata {to
treba da se prezemat vo ramkite na nivnite ovlastuvawa, za da se sprovede
izvr{nata odluka i da gi prezemat izvr{nite dejstvija;
Soglasno ~l. 12 st. 1 od Zakonot, izvr{ni ispravi se:
1) izvr{na sudska odluka i sudsko poramnuvawe;
2) izvr{na odluka i poramnuvawe vo upravna postapka, ako glasat
na ispolnuvawe na pari~na obvrska;
3) izvr{na notarska isprava;
3-a) zaklu~okot na izvr{itelot za utvrduvawe na tro{ocite na

izvr{uvaweto;
3-b) re{enie so koe se dozvoluva izvr{uvawe vrz osnova na verodostojna
isprava doneseno od notar i
4) druga isprava koja kako izvr{na isprava e predvidena so
zakon.
Soglasno ~l. 17 od ovoj zakon, izvr{nata isprava e podobna za
izvr{uvawe ako vo nea se nazna~eni doveritelot i dol`nikot, kako i
predmetot, vidot, obemot i vremeto na ispolnuvaweto na obvrskata.
Ako vo izvr{nata isprava ne e opredelen rokot za dobrovolno ispolnuvawe
na obvrskata, izvr{itelot so pokana go povikuva dol`nikot vo
rok od osum dena od denot na dostavuvaweto na pokanata da ja ispolni
obvrskata utvrdena vo izvr{nata isprava.
Soglasno ~l. 40 st. 1 od Zakonot za izvr{uvawe, izvr{itelot gi
prezema slednive dejstvija: prima barawa za izvr{uvawe; vr{i dostava
na sudski pismena; vr{i dostava na nalozi, zapisnici, zaklu~oci i drugi
dokumenti koi proizleguvaat od vr{eweto na negovata rabota; vr{i
legitimirawe na strankite i u~esnicite vo izvr{uvaweto; pribira
podatoci za imotnata sostojba na dol`nikot vo funkcija na izvr{uvaweto;
donesuva nalozi i zaklu~oci, sostavuva zapisnici, barawa i slu-
`beni bele{ki, soglasno so odredbite na ovoj zakon; vr{i popis, procena,
plenidba i proda`ba na podvi`ni predmeti, prava i nedvi`nosti,
prima sredstva od dol`nikot, predava vo vladenie i raspredeluva
sredstva; vr{i blokirawe na podvi`ni predmeti i nedvi`nosti zaradi
ovozmo`uvawe na nivnata upotreba ili tro{ewe so stavawe na `ig
na izvr{itelot; vr{i iseluvawe i drugi izvr{ni dejstvija potrebni
za sproveduvawe na izvr{uvaweto opredeleni so zakon i podzakonski
akti; vr{i objavuvawa vo sredstvata za javno informirawe; podnesuva
barawa za postavuvawe na staratel do Centarot za socijalni raboti
koga za posebni slu~ai adresata na dol`nikot e nepoznata ili nema zastapnik
i vr{i i drugi dejstvija predvideni so zakon.
Spored ~l. 40 st. 3 od Zakonot, pri prezemaweto na izvr{nite
dejstvija, izvr{itelot gi izgotvuva nalozite, zaklu~ocite, zapisnicite,
barawata, slu`benite bele{ki i drugi akti so forma i sodr`ina
propi{ana od ministerot za pravda. Aktite koi ne se vo propi{ana
forma i sodr`ina se smetaat za neva`e~ki.
So ~l. 77 od Zakonot opredeleno e deka strankata ili u~esnikot
koj {to smeta deka pri izvr{uvaweto se storeni nepravilnosti
mo`e da podnese prigovor do pretsedatelot na snovniot sud na ~ija teritorija
izvr{uvaweto, ili pak del od nego, se sproveduva. Pretsedatelot
na sudot donesuva re{enie so koe mo`e prigovorot da go odbie
ili da go usvoi. Pretsedatelot na sudot so re{enieto so koe go usvojuva
prigovorot gi utvrduva storenite nepravilnosti i gi stava nadvor
sila prezemenite izvr{ni dejstvija. Pretsedatelot na sudot so re{enieto
ne mo`e da go zapre izvr{uvaweto, da ukinuva izvr{ni dejstvija,
nitu da go zadol`uva izvr{itelot da prevzema izvr{ni dejstvija.
799

Spored ~l. 77-a od Zakonot, protiv re{enieto na pretsedatelot
na sudot, strankata ili u~esnikot imaat pravo da podnesata `alba do
Apelacioniot sud, na ~ie podra~je se nao|a Osnovniot sud. @albata ne
go zadr`uva izvr{uvaweto. Apelacioniot sud, odlu~uvaj}i po `albata,
mo`e re{enieto da go potvrdi ili da go preina~i. Protiv pravosilnata
odluka na sudot, ne se dozvoleni revizija i povtoruvawe na postapkata.
Od analizata na navedenite zakonski odredbi i celinata na Zakonot
proizleguva deka so nego se opredeleni pravilata spored koi
izvr{itelite postapuvaat zaradi prisilno izvr{uvawe na sudskata
odluka koja glasi na ispolnuvawe na obvrska, odluka donesena vo upravna
postapka koja glasi na ispolnuvawe na pari~na obvrska, prisilno
izvr{uvawe na notarski ispravi i drugi izvr{ni ispravi predvideni
so zakon.
Ponatamu od analizata prizleguva deka svojstvo na izvr{na
isprava, pokraj drugite ima i zaklu~okot na izvr{itelot za utvrduvawe
na tro{oci na izvr{uvawe, pri {to izvr{nata isprava, a vo konkretniov
slu~aj zaklu~okot na izvr{itelot soglasno ~l. 17 od Zakonot, e
podoben za izvr{uvawe ako vo nego se nazna~eni, doveritelot i dol`nikot,
predmetot, vidot, obemot i vremeto na ispolnuvawe na obvrskata.
Ako, pak, vo izvr{nata isprava ne e opredelen rokot za dobrovolno
ispolnuvawe, izvr{itelot so pokana go povikuva dol`nikot vo
rok od osum dena od dostavuvaweto na pokanata da ja ispolni obvrskata
utvrdena vo izvr{nata isprava. Toa zna~i deka vo izvr{nata isprava
bez ogled za koja izvr{na isprava se odnesuva od navedenite vo Zakonot,
rokot na dobrovolno ispolnuvawe na obvrskata mora da e utvrden,
odnosno, dokolku ne e utvrden izvr{itelot so pokana go povikuva dol-
`nikot da ja ispolni obvrskata vo opredelen rok.
Vidno, od analizata na ~l. 77 st. 1 i 77-a od Zakonot, proizleguva
deka strankata ili u~esnikot koj {to smeta deka pri izvr{uvaweto
se storni nepravilnosti ima pravo na prigovor do pretsedatelot
na osnovniot sud na ~ija teritorija e izvr{uvaweto, a protiv re-
{enieto na pretsedatelot strankata ima pravo na `alba do Apelacioniot
sud na ~ie podra~je se nao|a osnovniot sud.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, analizata na celinata
i oddelni odredbi od Zakonot, cenime deka navodite vo inicijativata
deka so osporeniot ~len na strankata odnosno, dol`nikot ne
mu e ostaven rok za dobrovolno ispolnuvawe na obvrskata i ne mu e
obezbedena sudska za{tita se neosnovani, poradi {to ne mo`e da se postavi
pra{aweto za negovata soglasnost so ustavnite odredbi na koi se
povikuva podnositelot na inicijativata.
Pojasnuvawe: Od uvidot izvr{en vo spisite na podnositelot
utvrdivme deka zaklu~okot za utvrduvawe na tro{oci za izvr{uvawe e
izgotven na Obrazec 12 vo forma i sodr`ina propi{ana od minis-
800

terot za pravda kako {to nalaga ~l. 40 st. 3 od Zakonot i vo koj e utvrden
rok za dobrovolno ispolnuvawe na obvrskata.
Faktot {to vo konkretniov slu~aj, pretsedatelot na Osnovniot
sud vo Bitola so re{enie go otfrlil prigovorot na dol`nikot kako
nedozvolen {to bilo potvrdeno i od Apelacioniot sud vo Bitola, {to
vo su{tina bilo i povod da se podnese i predmetnata inicijativa, se
pra{awa na primena na Zakonot {to ne e vo nadle`nost na Ustavniot
sud.
So ogled na navedenoto se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 12 st. 1 t. 3-a od Zakonot za izvr{uvawe ("SV RM," br. 35/2005,
50/2006, 129/2006, 8/2008, 83/2009, 50/2010, 83/2010, 88/2010 i 171/2010).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br.70/1992) na sednicata odr`ana na 16 mart 2011 godina,
donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 12 stav 1 to~ka 3-a od Zakonot za izvr{uvawe ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 35/2005, 50/2006, 129/2006, 8/2008, 83/2009,
50/2010, 83/2010, 88/2010 i 171/2010).
2. Goran Poposki advokat od Bitola na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese barawe za poveduvawe na postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~len 12 stav 1 to~ka 3-a od Zakonot ozna~en vo
to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporeniot
~len od Zakonot ne bil vo soglasnost so ~len 8 stav 1 alineja 3 i so
~len 50 stav 2 od Ustavot na Republika Makedonija. Ova od pri~ina
{to vo osporeniot ~len bilo predvideno deka izvr{na isprava e i zaklu~okot
na izvr{itelot za utvrduvawe na tro{ocite na izvr{uvawe,
no vo ~lenovite od 13 do 16 od Zakonot vo koi se objasnuvala izvr{nosta
na prethodnite tri vida na izvr{ni ispravi, voop{to ne se objasnuvala
izvr{nost na zaklu~okot na izvr{itelot, nitu toa bilo napraveno
so dodavawe na nov ~len.
Spored toa podnositelot, smeta deka sprotivno e na vladeeweto
na pravoto, zaklu~okot na izvr{itelot da stekne svojstvo na izvr{na
isprava i vedna{ da se izvr{uva bez pravo na praven lek i bez da izmine
rokot za dobrovolno ispolnuvawe kako {to bilo propi{ano za site
drugi izvr{ni ispravi.
801

Isto taka, za zaklu~okot na izvr{itelot ne bilo predvideno
stavawe na potvrda na izvr{nost, pa se nametnuvalo pra{aweto kako
bi se primenuvala odredbata od posledniot stav na ~len 12 za ukinuvawe
na neosnovanata potvrda za izvr{nost na zaklu~okot na izvr{itelot,
za koja potvrda se vodi smetka po slu`bena dol`nost od sudot
odnosno organot. Toa zna~elo deka zaklu~okot za izvr{enite tro{oci
za izvr{itelot za da stekne svojstvo na izvr{na isprava najprvo mora
da bide predvideno pravoto na redoven praven lek i da pomine opredeleno
vreme za dobrovolno izvr{uvawe.
Sudskata za{tita na poedine~nite akti na instituciite {to
vr{at javni ovlastuvawe kako {to e izvr{itelot, se garantira i so
~len 50 stav 2 od Ustavot, {to zna~i bez predvidena sudska za{tita
zaklu~okot ne mo`e da stane izvr{na isprava.
So ogled na toa {to vo ~len 12 stav 1 to~ka 3-a nitu vo posledovatelnite
~lenovi, nitu pak vo ~lenovite 86, 101 i 18 od Zakonot za
izvr{uvawe ne bil predviden praven lek {to zna~i so osporeniot
~len od Zakonot, na zaklu~okot so samoto donesuvawe mu se priznavalo
svojstvo na izvr{na isprava, so {to na doveritelot i na dol`nikot ne
mu bila dadena mo`nost preku redoven praven lek da ja proveri to~nosta
na utvrdenata visina na tro{ocite za izvr{uvawe soglasno tarifata
na izvr{itelite i da gi ospori presmetanite izvr{ni dejstvija
koi ne gi prezel izvr{itelot.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 12
stav 1 to~ka 3-a od Zakonot, pokraj drugite, izvr{na isprava e i
"Zaklu~okot na izvr{itelot za utvrduvawe na tro{oci na izvr{uvaweto."
4. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, pokraj drugite, temelni
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija e i
vladeeweto na pravoto.
Spored ~len 50 stav 2 od Ustavot, se garantira sudska za{tita
na zakonitosta na poedine~ni akti na dr`avnata uprava i na drugite
institucii {to vr{at javni ovlastuvawa.
Spored ~len 1 od Zakonot za izvr{uvawe, so ovoj zakon se ureduvaat
pravilata spored koi izvr{itelite postapuvaat zaradi prisilno
izvr{uvawe na sudska odluka koja glasi na ispolnuvawe na obvrska,
osven ako so drug zakon poinaku ne e opredeleno. Odredbite od ovoj zakon
se primenuvaat i vrz prisilno izvr{uvawe na odluka donesena vo
upravna postapka koja glasi na ispolnuvawe na pari~na obvrska, osven
ako so drug zakon poinaku ne e opredeleno, vrz prisilno izvr{uvawe
na notarski ispravi i drugi izvr{ni ispravi predvideni so zakon,
kako i na izvr{uvawe na brod i na vozduhoplov.
Soglasno ~len 3 stav 1 od Zakonot, izvr{itelot go sproveduva
izvr{uvaweto.
Izvr{itelot, zamenikot na izvr{itel i pomo{nikot na izvr-
{itel, soglasno ~len 11 stav 1 to~ka 6 od Zakonot za izvr{uvawe, se
802

lica koi vr{at javni ovlastuvawa utvrdeni so zakon, imenuvani soglasno
so odredbite na ovoj zakon, koi direktno odlu~uvaat za dejstvijata
{to treba da se prezemat vo ramkite na nivnite ovlastuvawa, za da
se sprovede izvr{nata odluka i da gi prezemat izvr{nite dejstvija;
Soglasno ~len 12 stav 1 od Zakonot, izvr{ni ispravi se:
1) izvr{na sudska odluka i sudsko poramnuvawe;
2) izvr{na odluka i poramnuvawe vo upravna postapka, ako glasat
na ispolnuvawe na pari~na obvrska;
3) izvr{na notarska isprava;
3-a) zaklu~okot na izvr{itelot za utvrduvawe na tro{ocite na
izvr{uvaweto;
3-b) re{enie so koe se dozvoluva izvr{uvawe vrz osnova na verodostojna
isprava doneseno od notar i
4) druga isprava koja kako izvr{na isprava e predvidena so zakon.
Soglasno ~len 17 od ovoj zakon, izvr{nata isprava e podobna za
izvr{uvawe ako vo nea se nazna~eni doveritelot i dol`nikot, kako i
predmetot, vidot, obemot i vremeto na ispolnuvaweto na obvrskata.
Ako vo izvr{nata isprava ne e opredelen rokot za dobrovolno ispolnuvawe
na obvrskata, izvr{itelot so pokana go povikuva dol`nikot vo
rok od osum dena od denot na dostavuvaweto na pokanata da ja ispolni
obvrskata utvrdena vo izvr{nata isprava.
Soglasno ~len 40 stav 1 od Zakonot za izvr{uvawe, izvr{itelot
gi prezema slednive dejstvija: prima barawa za izvr{uvawe; vr{i
dostava na sudski pismena; vr{i dostava na nalozi, zapisnici, zaklu-
~oci i drugi dokumenti koi proizleguvaat od vr{eweto na negovata
rabota; vr{i legitimirawe na strankite i u~esnicite vo izvr{uvaweto;
pribira podatoci za imotnata sostojba na dol`nikot vo funkcija
na izvr{uvaweto; donesuva nalozi i zaklu~oci, sostavuva zapisnici,
barawa i slu`beni bele{ki, soglasno so odredbite na ovoj zakon; vr{i
popis, procena, plenidba i proda`ba na podvi`ni predmeti, prava i
nedvi`nosti, prima sredstva od dol`nikot, predava vo vladenie i raspredeluva
sredstva; vr{i blokirawe na podvi`ni predmeti i nedvi`nosti
zaradi ovozmo`uvawe na nivnata upotreba ili tro{ewe so stavawe
na `ig na izvr{itelot; vr{i iseluvawe i drugi izvr{ni dejstvija
potrebni za sproveduvawe na izvr{uvaweto opredeleni so zakon i
podzakonski akti; vr{i objavuvawa vo sredstvata za javno informirawe;
podnesuva barawa za postavuvawe na staratel do Centarot za
socijalni raboti koga za posebni slu~ai adresata na dol`nikot e nepoznata
ili nema zastapnik i vr{i i drugi dejstvija predvideni so
zakon.
Spored ~len 40 stav 3 od Zakonot, pri prezemaweto na izvr{-
nite dejstvija, izvr{itelot gi izgotvuva nalozite, zaklu~ocite, zapisnicite,
barawata, slu`benite bele{ki i drugi akti so forma i sodr`-
803

ina propi{ana od ministerot za pravda. Aktite koi ne se vo propi{ana
forma i sodr`ina se smetaat za neva`e~ki.
So ~lenot 77 od Zakonot opredeleno e deka strankata ili u~esnikot
koj {to smeta deka pri izvr{uvaweto se storeni nepravilnosti
mo`e da podnese prigovor do pretsedatelot na snovniot sud na ~ija teritorija
izvr{uvaweto, ili pak del od nego, se sproveduva. Pretsedatelot
na sudot donesuva re{enie so koe mo`e prigovorot da go odbie
ili da go usvoi. Pretsedatelot na sudot so re{enieto so koe go usvojuva
prigovorot gi utvrduva storenite nepravilnosti i gi stava nadvor
od sila prevzemenite izvr{ni dejstvija. Pretsedatelot na sudot so re-
{enieto ne mo`e da go zapre izvr{uvaweto, da ukinuva izvr{ni dejstvija,
nitu da go zadol`uva izvr{itelot da prevzema izvr{ni dejstvija.
Spored ~lenot 77-a od Zakonot, protiv re{enieto na pretsedatelot
na sudot, strankata ili u~esnikot imaat pravo da podnesata `alba
do Apelacioniot sud, na ~ie podra~je se nao|a Osnovniot sud. @albata
ne go zadr`uva izvr{uvaweto. Apelacioniot sud, odlu~uvaj}i po
`albata, mo`e re{enieto da go potvrdi ili da go preina~i. Protiv
pravosilnata odluka na sudot, ne se dozvoleni revizija i povtoruvawe
na postapkata.
Od analizata na navedenite zakonski odredbi i celinata na
Zakonot proizleguva deka so nego se opredeleni pravilata spored koi
izvr{itelite postapuvaat zaradi prisilno izvr{uvawe na sudskata
odluka koja glasi na ispolnuvawe na obvrska, odluka donesena vo upravna
postapka koja glasi na ispolnuvawe na pari~na obvrska, prisilno
izvr{uvawe na notarski ispravi i drugi izvr{ni ispravi predvideni
so zakon.
Ponatamu od analizata prizleguva deka svojstvo na izvr{na
isprava, pokraj drugite ima i zaklu~okot na izvr{itelot za utvrduvawe
na tro{oci na izvr{uvawe, pri {to izvr{nata isprava, a vo konkretniov
slu~aj zaklu~okot na izvr{itelot soglasno ~lenot 17 od Zakonot,
e podoben za izvr{uvawe ako vo nego se nazna~eni, doveritelot i
dol`nikot,predmetot, vidot, obemot i vremeto na ispolnuvawe na obvrskata.
Ako, pak, vo izvr{nata isprava ne e opredelen rokot za dobrovolno
ispolnuvawe, izvr{itelot so pokana go povikuva dol`nikot
vo rok od osum dena od dostavuvaweto na pokanata da ja ispolni obvrskata
utvrdena vo izvr{nata isprava. Toa zna~i deka vo izvr{nata
isprava bez ogled za koja izvr{na isprava se odnesuva od navedenite vo
Zakonot, rokot na dobrovolno ispolnuvawe na obvrskata mora da e utvrden,
odnosno, dokolku ne e utvrden izvr{itelot so pokana go povikuva
dol`nikot da ja ispolni obvrskata vo opredelen rok.
Od analizata na ~lenovite 77 stav 1 i 77-a od Zakonot, proizleguva
deka strankata ili u~esnikot koj {to smeta deka pri izvr{uvaweto
se storni nepravilnosti ima pravo na prigovor do pretsedatelot
na osnovniot sud na ~ija teritorija e izvr{uvaweto ,a protiv re-
804

{enieto na pretsedatelot strankata ima pravo na `alba do Apelacioniot
sud na ~ie podra~je se nao|a osnovniot sud.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, analizata na celinata
i oddelni odredbi od Zakonot, Sudot oceni deka navodite vo inicijativata
deka so osporeniot ~len na strankata odnosno, dol`nikot
ne mu e ostaven rok za dobrovolno ispolnuvawe na obvrskata i ne mu e
obezbedena sudska za{tita se neosnovani, poradi {to ne go postavi
pra{aweto za negovata soglasnost so ustavnite odredbi na koi se povikuva
podnositelot na inicijativata.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Branko Naumoski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, d-r Trendafil Ivanovski, Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
805

806

60. U. br. 133/2010 (23. 03. 2011)
Osporeni akti
^len 154 st. 2 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite ("SV
RM," br. 2/2006 i 57/2010), i Pravilnikot za vremeto {to treba da go
pomine i uslovite {to treba da gi ispolni osudenoto lice vo ustanovata
od opredelen vid ili vo soodvetno oddelenie na ustanovata od
op{t vid, br. 07-981/1 od 11. 11. 2007 godina ("SV RM," br. 123/2007), donesen
od direktorot na Upravata za izvr{uvawe na sankciite.
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata, vremeto {to trebalo da go
pomine i uslovite {to trebalo da gi ispolni osudenoto lice vo ustanovata
od opredelen vid vo soodvetno oddelenie ili vo soodvetno
oddelenie na ustanovata od op{t vid mo`elo da se opredeluva isklu-
~ivo so zakon i so op{t akt {to go donel direktorot na Upravata,
kako {to bilo predvideno so osporenata zakonska odredba. Imeno, toa
bilo taka za{to organite na dr`avnata uprava rabotite od svojata
nadle`nost gi vr{ele samostojno, no samo vrz osnova i vo ramkite na
Ustavot i zakonite, a ne i vrz osnova na svoite podzakonski akti, koi
tie ne gi donesuvale i tie gi sproveduvale, izvr{uvale. Spored toa, so
osporenata zakonska odredba bile povredeni ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 51,
~l. 95 st. 3 i ~l. 96 od Ustavot na Republika Makedonija.
Vo navodite na inicijativata se naveduva i toa deka so ogled na
toa {to osporeniot Pravilnik bil donesen vrz osnova na osporenata
zakonska odredba, istiot ne bil vo soglasnost so navedenite ustavni
odredbi, Zakonot za izvr{uvawe na sankciite i ~l. 61 st. 2 od Zakonot
za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava.
Poradi toa so inicijativata se bara da se povede postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 154 st. 2 od Zakonot za izvr{uvawe na
sankciite i zakonitosta na Pravilnikot za vremeto {to treba da go
pomine i uslovite {to treba da gi ispolni osudenoto lice vo ustanovata
od opredelen vid ili vo soodvetno oddelenie na ustanovata od
op{t vid.
807

Sodr`ina na osporenite akti
^len 154 stav 2
(1) Osudenite lica vo tekot na izdr`uvaweto na kaznata, zavisno
od rezultatite na vospituvaweto, povedenieto i zalagaweto vo rabotata,
mo`at da progresiraat od ustanova od zatvoren vo poluotvoren
ili otvoren vid, odnosno vo soodvetnite oddelenija na istata ustanova,
a po nivno barawe, osudenite lica mo`at da progresiraat od ustanova
od poliberalen vid vo otvoreno ili poluotvoreno oddelenie na
ustanova od postrog vid ili pak od edna vo druga ustanova od ist vid,
dokolku postojat osnovani pri~ini {to }e pridonesat za nivna pouspe{na
resocijalizacija.
(2) Pobliski odredbi za vremeto {to treba da go pomine i uslovite
{to treba da gi ispolni osudenoto lice vo ustanovata od opredelen
vid ili vo soodvetno oddelenie na ustanovata od op{t vid, se opredeluvaat
so ovoj zakon i so op{tiot akt {to go donesuva direktorot na
Upravata. (osporen stav)
Pravilnikot za vremeto {to treba da go pomine i uslovite {to
treba da gi ispolni osudenoto lice vo ustanovata od opredelen vid ili
vo soodvetno oddelenie na ustanovata od op{t vid, br. 07-981/1 od 11.
11. 2007 godina ("SV RM," br. 123/2007), donesen od direktorot na
Upravata za izvr{uvawe na sankciite.
808
Ustavnosudska praktika
Ustavniot sud so Re{enie U.br. 153/1995 od 1 juni 1995 godina ne
povede postapka za ocenuvawe ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot
za vremeto i na~inot na upatuvawe na regrutite na otslu-
`uvawe na voeniot rok, odlagaweto i prekinot na slu`eweto na voeniot
rok i otpu{taweto na vojnicite od postojaniot sostav na Armijata
na Republika Makedonija ("SV RM," br. 34/1992).
Vo obrazlo`enieto na Re{enieto Sudot navel deka: Organizacijata
i rabotata na organite na dr`avnata uprava, a vo tie ramki i
nivnite nadle`nosti, se utvrduvaat so zakon, imaj}i ja predvid nivnata
ustavna polo`ba, kako del od izvr{nata vlast. Vo soglasnost so
taa polo`ba, spord misleweto na Sudot, organite na dr`avnata uprava
mo`at da bidat ovlasteni da donesuvaat propisi so koi se razrabotuvaat
zakonski odredbi zaradi nivno izvr{uvawe, pri {to zakonot na
~ie izvr{uvawe tie se odnesuvaat, mora da gi sodr`i osnovite za ureduvawe
na odnosite, kako i ramkite na ovlastuvaweto na organot na
dr`avnata uprava.
Vo konkretniov slu~aj, Sudot oceni deka ministerot za odbrana
ima zakonsko ovlastuvawe za donesuvawe na osporeniot pravilnik i
deka vo Zakonot se sodr`ani osnovi za ureduvawe na odnosite {to se
predmet na ureduvawe na Pravilnikot, poradi {to ne mo`e da se post-

avi pra{aweto za negovata soglasnost so Ustavot i Zakonot za
odbrana.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna,
izvr{na i sudska se utvrdeni kako temelni vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija.
Soglasno ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Soglasno ~l. 95 od Ustavot, dr`avnata uprava ja so~inuvaat ministerstva
i drugi organi na upravata i organizacii utvrdeni so zakon.
Spored st. 2 od ovoj ~len, se zabranuva politi~ko organizirawe i
dejstvuvawe vo organite na dr`avnata uprava. Spored st. 3 od ovoj ~len,
organizacijata i rabotata na organite na dr`avnata uprava se ureduvaat
so zakon {to se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od
vkupniot broj pratenici.
Soglasno ~l. 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava rabotite
od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite
na Ustavot i zakonite i za svojata rabota se odgovorni na Vladata.
Soglasno ~l. 1 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite ("SV
RM," br. 2/2006 i 57/2010) e uredeno izvr{uvaweto na sankciite izre~eni
za krivi~ni dela i prekr{oci. Spored st. 2 od ovoj ~len, sankcii
izre~eni za krivi~ni dela ~ie izvr{uvawe se ureduva so ovoj zakon se
kaznite, alternativnite merki, merkite na bezbednost i vospitnite
merki. Spored st. 3 od ovoj ~len, sankcii izre~eni za prekr{oci ~ie
izvr{uvawe se ureduva so ovoj zakon se kaznite, merkite na bezbednost
i vospitnite merki.
Osnovnite prava na osudenite lica na kazna zatvor im se zagarantirani
so Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija i so Zakonot
za izvr{uvawe na sankciite, a na~inot na nivno ostvaruvawe se
regulira so ku}nite redovi na ustanovite i drugite podzakonski akti.
Spored navedenite zakonski odredbi osudenite lica imaat pravo
na: pristojno smestuvawe (~l. 102-104); obleka i postelnina (~l. 105-
107); li~na higiena na osudenite lica (~l. 108); ishrana na osudenite
lica (~l. 109 i 110); odmor na osudenite lica (~l. 111 i 112); rabota na
osudenite lica (~l. 113-122); penzisko osiguruvawe na osudenite lica
(~l. 123); besplatna zdravstvena za{tita na osudenite lica (~l. 124-
134); obrazovanie na osudenite lica (~l. 135-137); slobodni aktivnosti,
sport i rekreacija na osudenite lica (~l. 138 i 139); vospitna rabota
so osudenite lica (~l. 140); zadovoluvawe na verskite potrebi na osudenite
lica (~l. 141); kontakti so nadvore{niot svet na osudenite
809

lica (dopi{uvawe, telefonirawe, poseti, primawe na pratki (~l. 142-
151) itn.
Spored ~l. 37 st. 1 od Zakonot, celta na izvr{uvaweto na kaznata
zatvor e osposobuvawe na osudenite lica da se vklu~at vo op{testvoto
so najdobri izgledi za samostoen `ivot vo soglasnost so zakon.
Spored st. 2 od istiot ~len, zaradi postignuvawe na celta na izvr{uvaweto
na kaznata zatvor kaj osudenite lica se razviva ~uvstvoto na
odgovornost i se pottiknuvaat da go prifatat i aktivno da u~estvuvaat
vo tretmanot za vreme na izvr{uvaweto na kaznata, motiviran i naso-
~en kon prevospituvawe i razvivawe na pozitivnite karakterni osobini
i sposobnosti {to go zabrzuva uspe{noto vra}awe vo op{testvoto.
Resocijalizacijata na osudeni lica mo`e da se definira kako
sovremena teoretska misla i prakti~na akcija od koja se o~ekuva da go
izmeni kvalitetot na li~nosta na osudeniot, odnosno da se otelotvori
vo opredelena psihosocijalna sostojba {to ima svojstvo da go vrati vo
slobodnata zaednica so zajaknati socijalno eti~ki sva}awa sprema
raznovidnite vlijanija {to vodat kon kriminalni i delikventni povedenija.
Procesite na vospituvawe i prevospituvawe na osudenite lica
se ostvaruvaat vo penitercijalni ustanovi so primena na soodvetni vospitni
(edukativni) i prevospitni (reedukativni) merki na tretman.
Soglasno ~l. 153 st. 1 od ovoj Zakon, za dobro povedenie i zalagawe
vo rabotata, kako i za pottiknuvawe na dobro odnesuvawe i za razvivawe
na ~uvstvo za odgovornost i za interes i sorabotka vo tretmanot
{to se sproveduva vo ustanovata, mo`at da im se dadat oddelni pogodnosti
kako {to se osobeno: prodol`eni poseti ili poseti bez nadzor
vo prostoriite na ustanovata; prestoj so bra~en ili vonbra~en
drugar vo posebna prostorija bez nadzor; poseti nadvor od prostoriite
na ustanovata; sloboden izlez od ustanovata do 7 ~asa; otsustvo do 15
dena vo tekot na godinata, so toa {to otsustvoto vo tekot na mesecot
ne mo`e da bide podolgo od tri dena i celosno ili delumno koristewe
na odmorot nadvor od ustanovata.
Za da se olesni sproveduvaweto na procesot na resocijalizacija
na osudenite lica se vr{i klasifikacija na osudenite lica.
Klasifikacijata mo`e da se definira kako sredstvo (pomo{en
instrument) za ostvaruvawe (prakti~no sproveduvawe na izvr{enata
individualizacija ili metod na podelba na osudenite lica po kazneno
popravni ustanovi i vo grupi vnatre vo niv, so cel da se sozdadat
pogodni uslovi za individualni tretman, no zaradi spre~uvawe na me-
|usebni {tetni vlijanija ("kriminalna infekcija") kaj zatvorenicite
i odr`uvawe na disciplina.
Po izvr{enoto prou~uvawe na li~nosta osudenite lica se rasporeduvaat
po oddelenija vo koi spored nivnite karakteristiki e mo-
`na primena na istovidni merki na tretman. Me|utoa, site osudeni
lica ne se podednakvo fleksibilni li~nosti koi vedna{ i bez pos-
810

ledici mo`at da se prilagodat na novonastanata sostojba i prognozata
od izvr{enata opservacija na osudenite lica ne mo`at nikoga{ da se
smetaat za kone~ni. Poradi toa vo kazneno popravnite ustanovi postoi
mo`nost za prerasporeduvawe (reklasifikacija) na osudenite
lica od edno vo drugo oddelenie vo ustanovata, ili pak od edna vo druga
kazneno popravna ustanova.
Taa intervencija se dopu{ta so ~l. 154 od Zakonot za izvr{uvawe
na sankciite kade e predvideno deka osudenite lica vo tekot na
izdr`uvaweto na kaznata, zavisno od rezultatite na vospituvaweto,
povedenieto i zalagaweto vo rabotata, mo`at da progresiraat od ustanova
od zatvoren vo poluotvoren ili otvoren vid, odnosno vo soodvetnite
oddelenija na istata ustanova, a po nivno barawe, osudenite lica
mo`at da progresiraat od ustanova od poliberalen vid vo otvoreno
ili poluotvoreno oddelenie na ustanova od postrog vid ili pak po
edna vo druga ustanova od ist vid, dokolku postojat osnovani pri~ini
{to }e pridonesat za nivna pouspe{na resocijalizacija.
Vo st. 2 od ~lenot 154 od Zakonot e predvideno deka pobliski
odredbi za vremeto {to treba da go pomine i uslovite {to treba da gi
ispolni osudenoto lice vo ustanovata od opredelen vid ili vo soodvetno
oddelenie na ustanovata od op{t vid, se opredeluvaat so Zakonot
za izvr{uvawe na sankciite i so op{tiot akt {to go donesuva direktorot
na Upravata.
Reklasifikacija me|utoa mo`e da se izvede i vo obratna nasoka
kon takanare~eno reprogresirawe na osudeno lice. Spored ~l. 156 st. 1
od Zakonot, ako osudenoto lice so svoeto povedenie i odnosot kon rabotata
ne ja opravda doverbata za upatuvawe ili progresirawe vo ustanova
od poliberalen vid, mo`e da bide vrateno od ustanovata so poliberalen
vid vo ustanova od postrog vid, odnosno vo soodvetno oddelenie
na istata ustanova.
Progresiraweto na osudeni lica ne pretstavuva pravo na osudenite
lica. Toa pretstavuva reklasifikacija na osudenite lica koi vo
zavisnost od rezultatite na procesot na resocijalizacija, izdr`aniot
del od kaznata, pridr`uvaweto na ku}niot red na ustanovata i zalagawata
vo rabotata na osudenoto lice imaat mo`nost da progresiraat
kako {to e predvideno vo Zakonot vo izvr{uvaweto na sankciite i
Pravilnikot za vremeto {to treba da go pomine i uslovite {to treba
da gi ispolni osudenoto lice vo ustanova od opredelen vid ili vo oddelenie
na ustanovata od op{t vid.
Spored ~l. 155 st. 1 od Zakonot, za progresirawe na osudenite
lica od edna vo druga ustanova odlu~uva direktorot na Upravata po
predlog na direktorot na ustanovata ili po barawe na osudenoto lice.
Za progresirawe na osudenite lica od edno vo drugo oddelenie vo ustanovata,
pod uslovite odlu~uva direktorot na ustanovata.
So ogled na toa {to osporeniot ~l. 154 od Zakonot kako i Pravilnikot
(vo celina) se vo soglasnost so citiranite odredbi od Usta-
811

vot, smetame deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za nivnata soglasnost
so Ustavot se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 154 st. 2 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite ("SV RM," br. 2/
2006 i 57/2010)
3. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta na
Pravilnikot za vremeto {to treba da go pomine i uslovite {to treba
da gi ispolni osudenoto lice vo ustanovata od opredelen vid ili vo soodvetno
oddelenie na ustanovata od op{t vid, br. 07-981/1 od 11. 11.
2007 godina ("SV RM," br. 123/2007), donesen od direktorot na Upravata
za izvr{uvawe na sankciite.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na
~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija i 71 od Delovnikot na
Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 23 mart 2011 godina,
donese
812
R E [ E N I E
NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na: a)
~len 154 stav 2 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 2/2006 i 57/2010), i
b) Pravilnikot za vremeto {to treba da go pomine i uslovite
{to treba da gi ispolni osudenoto lice vo ustanovata od opredelen
vid ili vo soodvetno oddelenie na ustanovata od op{t vid, broj 07-981/
1 od 11 septemvri 2007 godina ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 123/2007), donesen od direktorot na Upravata za izvr-
{uvawe na sankciite.
2. Stamen Filipov od Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~lenot od Zakonot i Pravilnikot ozna~en vo to-
~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, vremeto {to trebalo da go
pomine i uslovite {to trebalo da gi ispolni osudenoto lice vo ustanovata
od opredelen vid vo soodvetno oddelenie ili vo soodvetno oddelenie
na ustanovata od op{t vid mo`elo da se opredeluva isklu~ivo so
zakon i so op{t akt {to go donel direktorot na Upravata, kako {to
bilo predvideno so osporenata zakonska odredba. Imeno, toa bilo taka
bidej}i organite na dr`avnata uprava rabotite od svojata nadle`nost
gi vr{ele samostojno, no samo vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i
zakonite, a ne i vrz osnova na svoite podzakonski akti, koi tie ne gi
donesuvale i tie gi sproveduvale, izvr{uvale. Spored toa, so ospore-

nata zakonska odredba bile povredeni ~len 8 stav 1 alineite 3 i 4,
~len 51, ~len 95 stav 3 i ~len 96 od Ustavot na Republika Makedonija.
Istotaka, vo navodite na inicijativata se naveduva deka so
ogled na toa {to osporeniot Pravilnik bil donesen vrz osnova na
osporenata zakonska odredba, istiot ne bil vo soglasnost so navedenite
ustavni odredbi, Zakonot za izvr{uvawe na sankciite i ~len 61
stav 2 od Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata
uprava.
Poradi toa so inicijativata se bara da se povede postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~len 154 stav 2 od Zakonot za izvr{uvawe
na sankciite i zakonitosta na Pravilnikot za vremeto {to treba da
go pomine i uslovite {to treba da gi ispolni osudenoto lice vo ustanovata
od opredelen vid ili vo soodvetno oddelenie na ustanovata od
op{t vid.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~lenot 154 stav 1 od Zakonot
za izvr{uvawe na sankciite e predvideno deka osudenite lica vo
tekot na izdr`uvaweto na kaznata, zavisno od rezultatite na
vospituvaweto, povedenieto i zalagaweto vo rabotata, mo`at da
progresiraat od ustanova od zatvoren vo poluotvoren ili otvoren vid,
odnosno vo soodvetnite oddelenija na istata ustanova, a po nivno
barawe, osudenite lica mo`at da progresiraat od ustanova od poliberalen
vid vo otvoreno ili poluotvoreno oddelenie na ustanova od postrog
vid ili pak od edna vo druga ustanova od ist vid, dokolku postojat
osnovani pri~ini {to }e pridonesat za nivna pouspe{na resocijalizacija.
Spored stavot 2 od istiot ~len, pobliski odredbi za vremeto
{to treba da go pomine i uslovite {to treba da gi ispolni osudenoto
lice vo ustanovata od opredelen vid ili vo soodvetno oddelenie na
ustanovata od op{t vid, se opredeluvaat so ovoj zakon i so op{tiot akt
{to go donesuva direktorot na Upravata.
Sudot na sednicata istotaka utvrdi deka Pravilnikot za vremeto
{to treba da go pomine i uslovite {to treba da gi ispolni osudenoto
lice vo ustanovata od opredelen vid ili vo soodvetno oddelenie
na ustanovata od op{t vid sodr`i 13 ~lenovi koi se rasporedeni
vo tri glavi i toa Glava prva - Op{ta odredba, ~len 1. Glava vtora-
Progresirawe gi sodr`i ~lenovite 2-11 i Glava treta - Preodni i zavr{ni
odredbi ~lenovite 12 i 13.
4. Soglasno ~len 8 stav 1 alinei 3 i 4 od Ustavot na Republika
Makedonija, vladeeweto na pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na
zakonodavna, izvr{na i sudska se utvrdeni kako temelni vrednosti na
ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Soglasno ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Soglasno ~len 95 od Ustavot, dr`avnata uprava ja so~inuvaat
ministerstva i drugi organi na upravata i organizacii utvrdeni so za-
813

kon. Spored stav 2 od ovoj ~len, se zabranuva politi~ko organizirawe
i dejstvuvawe vo organite na dr`avnata uprava. Spored stav 3 od ovoj
~len, organizacijata i rabotata na organite na dr`avnata uprava se
ureduvaat so zakon {to se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi
od vkupniot broj pratenici.
Soglasno ~len 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava rabotite
od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite
na Ustavot i zakonite i za svojata rabota se odgovorni na Vladata.
Soglasno ~len 1 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite ("Slu-
`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 2/2006 i 57/2010) e uredeno
izvr{uvaweto na sankciite izre~eni za krivi~ni dela i prekr{oci.
Spored stav 2 od ovoj ~len, sankcii izre~eni za krivi~ni dela ~ie izvr{uvawe
se ureduva so ovoj zakon se kaznite, alternativnite merki,
merkite na bezbednost i vospitnite merki. Spored stav 3 od ovoj ~len,
sankcii izre~eni za prekr{oci ~ie izvr{uvawe se ureduva so ovoj zakon
se kaznite, merkite na bezbednost i vospitnite merki.
Osnovnite prava na osudenite lica na kazna zatvor im se zagarantirani
so Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija i so Zakonot
za izvr{uvawe na sankciite, a na~inot na nivno ostvaruvawe se
regulira so ku~nite redovi na ustanovite i drugite podzakonski akti.
Spored navedenite zakonski odredbi osudenite lica imaat pravo
na: pristojno smestuvawe (~lenovite 102-104); obleka i postelnina
(~lenovite 105-107); li~na higiena na osudenite lica (~len 108); ishrana
na osudenite lica (~lenovite 109 i 110); odmor na osudenite lica
(~lenovite 111 i 112); rabota na osudenite lica (~lenovite 113-122);
penzisko osiguruvawe na osudenite lica (~len 123); besplatna zdravstvena
za{tita na osudenite lica (~lenovite 124-134); obrazovanie na
osudenite lica (~lenovite 135-137); slobodni aktivnosti, sport i rekreacija
na osudenite lica (~lenovite 138 i 139); vospitna rabota so
osudenite lica (~len 140); zadovoluvawe na verskite potrebi na osudenite
lica (~len 141); kontakti so nadvore{niot svet na osudenite lica
(dopi{uvawe, telefonirawe, poseti, primawe na pratki) (~lenovite
142-151) itn.
Spored ~len 37 stav 1 od Zakonot, celta na izvr{uvaweto na kaznata
zatvor e osposobuvawe na osudenite lica da se vklu~at vo op{testvoto
so najdobri izgledi za samostoen `ivot vo soglasnost so zakon.
Spored stav 2 od istiot ~len, zaradi postignuvawe na celta na izvr-
{uvaweto na kaznata zatvor kaj osudenite lica se razviva ~uvstvoto na
odgovornost i se pottiknuvaat da go prifatat i aktivno da u~estvuvaat
vo tretmanot za vreme na izvr{uvaweto na kaznata, motiviran i naso~en
kon prevospituvawe i razvivawe na pozitivnite karakterni osobini
i sposobnosti {to go zabrzuva uspe{noto vra}awe vo op{testvoto.
Resocijalizacijata na osudeni lica mo`e da se definira kako
814

sovremena teoretska misla i prakti~na akcija od koja se o~ekuva da go
izmeni kvalitetot na li~nosta na osudeniot odnosno da se otelotvori
vo opredelena psihosocijalna sostojba {to ima svojstvo da go vrati vo
slobodnata zaednica so zajaknati socijalno eti~ki sva}awa sprema raznovidnite
vlijanija {to vodat kon kriminalni i delikventni povedenija.
Procesite na vospituvawe i prevospituvawe na osudenite lica
se ostvaruvaat vo penitercijalni ustanovi so primena na soodvetni vospitni
(edukativni) i prevospitni (reedukativni) merki na tretman.
Soglasno ~len 153 stav 1 od ovoj Zakon, za dobro povedenie i zalagawe
vo rabotata, kako i za pottiknuvawe na dobro odnesuvawe i za
razvivawe na ~uvstvo za odgovornost i za interes i sorabotka vo tretmanot
{to se sproveduva vo ustanovata, mo`at da im se dadat oddelni
pogodnosti kako {to se osobeno: prodol`eni poseti ili poseti bez nadzor
vo prostoriite na ustanovata; prestoj so bra~en ili vonbra~en
drugar vo posebna prostorija bez nadzor; poseti nadvor od prostoriite
na ustanovata; sloboden izlez od ustanovata do 7 ~asa; otsustvo do 15
dena vo tekot na godinata, so toa {to otsustvoto vo tekot na mesecot
ne mo`e da bide podolgo od tri dena i celosno ili delumno koristewe
na odmorot nadvor od ustanovata.
Za da se olesni sproveduvaweto na procesot na resocijalizacija
na osudenite lica se vr{i klasifikacija na osudenite lica.
Klasifikacijata mo`e da se definira kako sredstvo (pomo{en
instrument) za ostvaruvawe (prakti~no sproveduvawe na izvr{enata
individualizacija ili metod na podelba na osudenite lica po kazneno
popravni ustanovi i vo grupi vnatre vo niv, so cel da se sozdadat pogodni
uslovi za individualni tretman, no zaradi spre~uvawe na me|usebni
{tetni vlijanija („kriminalna infekcija“) kaj zatvorenicite i
odr`uvawe na disciplina.
Po izvr{enoto prou~uvawe na li~nosta osudenite lica se rasporeduvaat
po oddelenija vo koi spored nivnite karakteristiki e mo-
`na primena na istovidni merki na tretman. Me|utoa site osudeni
lica ne se podednakvo fleksibilni li~nosti koi vedna{ i bez posledici
mo`at da se prilagodat na novonastanata sostojba i prognozata od
izvr{enata opservacija na osudenite lica ne mo`at nikoga{ da se smetaat
za kone~ni. Poradi toa vo kazneno popravnite ustanovi postoi
mo`nost za prerasporeduvawe (reklasifikacija) na osudenite lica od
edno vo drugo oddelenie vo ustanovata, ili pak od edna vo druga kazneno
popravna ustanova.
Taa intervencija se dopu{ta so ~len 154 od Zakonot za izvr{uvawe
na sankciite kade e predvideno deka osudenite lica vo tekot na
izdr`uvaweto na kaznata, zavisno od rezultatite na vospituvaweto,
povedenieto i zalagaweto vo rabotata, mo`at da progresiraat od ustanova
od zatvoren vo poluotvoren ili otvoren vid, odnosno vo soodvetnite
oddelenija na istata ustanova, a po nivno barawe, osudenite lica
mo`at da progresiraat od ustanova od poliberalen vid vo otvoreno
815

ili poluotvoreno oddelenie na ustanova od postrog vid ili pak po
edna vo druga ustanova od ist vid, dokolku postojat osnovani pri~ini
{to }e pridonesat za nivna pouspe{na resocijalizacija.
Vo stavot 2 od ~lenot 154 od Zakonot e predvideno deka pobliski
odredbi za vremeto {to treba da go pomine i uslovite {to treba da
gi ispolni osudenoto lice vo ustanovata od opredelen vid ili vo soodvetno
oddelenie na ustanovata od op{t vid, se opredeluvaat so Zakonot
za izvr{uvawe na sankciite i so op{tiot akt {to go donesuva direktorot
na Upravata.
Reklasifikacija me|utoa mo`e da se izvede i vo obratna nasoka
kon takanare~eno reprogresirawe na osudeno lice. Spored ~len 156
stav 1 od Zakonot, ako osudenoto lice so svoeto povedenie i odnosot
kon rabotata ne ja opravda doverbata za upatuvawe ili progresirawe
vo ustanova od poliberalen vid, mo`e da bide vrateno od ustanovata so
poliberalen vid vo ustanova od postrog vid, odnosno vo soodvetno
oddelenie na istata ustanova.
Progresiraweto na osudeni lica ne pretstavuva pravo na osudenite
lica. Toa pretstavuva reklasifikacija na osudenite lica koi vo
zavisnost od rezultatite na procesot na resocijalizacija, izdr`aniot
del od kaznata, pridr`uvaweto na ku}niot red na ustanovata i zalagawata
vo rabotata na osudenoto lice imaat mo`nost da progresiraat
kako {to e predvideno vo Zakonot vo izvr{uvaweto na sankciite i
Pravilnikot za vremeto {to treba da go pomine i uslovite {to treba
da gi ispolni osudenoto lice vo ustanova od opredelen vid ili vo
oddelenie na ustanovata od op{t vid.
Spored ~len 155 stav 1 od Zakonot, za progresirawe na osudenite
lica od edna vo druga ustanova odlu~uva direktorot na Upravata po
predlog na direktorot na ustanovata ili po barawe na osudenoto lice.
Za progresirawe na osudenite lica od edno vo drugo oddelenie vo ustanovata,
pod uslovite odlu~uva direktorot na ustanovata.
So ogled na toa {to osporeniot ~len 154 od Zakonot kako i
Pravilnikot (vo celina) se vo soglasnost so citiranite odredbi od
Ustavot, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za nivnata
soglasnost so Ustavot, i navodite vo inicijativata se neosnovani.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot Branko Naumoski i sudiite d-r Trendafil
Ivanovski, d-r Nata{a Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta,
Liljana Ingilizova Ristova, Vera Markova, Igor Spirovski, d-r
Gzime Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
816

61. U. br. 47/2011 (6. 04. 2011)
Predmet na baraweto
Za{tita na slobodite i pravata od ~len 110 alineja 3 od Ustavot,
povredeni so Re{enie na Apelacioniot sud Skopje, Ro`. br. 1629/
08 od 29 oktomvri 2008 godina.
Podnositeli na baraweto
Tawa Gruevska i Nace Gruevski od Skopje, preku polnomo{nik
advokat Toni Menkinoski od Skopje
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo baraweto, diskriminacijata vo konkretniot
slu~aj bila nepovolnoto postapuvawe na Apelacioniot sud Skopje
so osporenoto re{enie, koe kako rezultat imalo odzemawe, naru{uvawe
ili limitirawe na ednakvoto priznavawe, u`ivawe ili praktikuvawe
na ~ovekovite prava i bazi~ni slobodi na podnositelite na baraweto.
Diskriminacijata i neednakviot tretman bil izrazen preku slednite
pri~ini i fakti:
1. Vrz osnova na izvr{na isprava - presuda RS@. br. 1994/07 od 3
januari 2008 godina na Apelacioniot sud Skopje, po barawe za sproveduvawe
na izvr{uvawe na doveritelite Tawa Gruevska i Nace Gruevski
od Skopje, izvr{itelot Blagoja Nikolovski od Skopje izdal nalog za
vra}awe na rabotnik na rabota ili doveruvawe na raboti {to rabotnikot
gi vr{el porano, I. br. 181/08 od 1 avgust 2008 godina, so koj se
nalo`uva na rabotodavecot AD KJUBI Makedonija Skopje, vo rok od
15 dena da postapi spored izvr{nata isprava so koja mu e nalo`eno rabotnicite
Tawa Gruevska i Nace Gruevski da gi vrati na rabota na rabotni
mesta soodvetni na nivnata stru~na podgotovka. So Re{enie
Ro`. br. 1629/08 od 29 oktomvri 2008 godina, Apelacioniot sud prezemenite
izvr{ni dejstvija gi stava von sila, so {to sprotivno na Zakonot
za izvr{uvawe (~lenovi 2, 27, 28 i 29), Sudot storil bitna povreda
vo sproveduvawe na zakonot za izvr{uvawe, pa taka namesto da ja izvr{i
ve}e donesenata sudska odluka, na imenuvanite lica im nametnuval
nova nelegitimna postapka, odnosno odlu~uval po pra{awata na-
817

dvor od ramkite na negovata kompetencija, so {to postoela negova
pristrasnost i naklonetost.
2. Razli~niot tretman se karakteriziral so toa {to iako postoi
pravosila i izvr{na sudska odluka so koja sudot go zadol`il dol-
`nikot da gi vrati tu`itelite na rabota i gi rasporedi na rabotni
mesta soodvetni na nivnata stru~na podgotovka, ne bile zemeni predvid
~len 12 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 70/2006), vo koj bilo navedeno deka na korisnik na penzija
dodeka e vo raboten odnos ili dodeka vr{i dejnost so polno rabotno
vreme vo Republika Makedonija ili raboti vo stranstvo, mu se
isplatuva 30% od penzijata. Na korisnik na penzija od stavot 1 na navedeniot
~len koj raboti polovina od polnoto rabotno vreme mu se
isplatuva 50% od penzijata, a za rabota pomalku od polovina od polnoto
rabotno vreme, mu se isplatuva 70% od penzijata. Vo navedeniot
slu~aj, voop{to ne bil zemen predvid delot od Zakonot za rabotnite
odnosi koj se odnesuval na prestanuvawe na va`nosta na dogovorot za
vrabotuvawe vrz osnova na sudska presuda - ako sudot donese pravosilna
odluka so koja e utvrdeno deka na rabotnikot nezakonski mu prestanal
rabotniot odnos, rabotnikot ima pravo da se vrati na rabota,
ako toa go bara... Pokraj vra}aweto na rabota, rabotodava~ot e dol`en
na rabotnikot da mu isplati nadomest na {teta sosglasno so zakon,
kolektiven dogovor i dogovorot za vrabotuvawe i da mu uplati pridonesi
za zadol`itelno socijalno osiguruvawe“ (~len 102).
3. Isto taka, fakt bil deka tu`eniot AD KJUBI Makedonija
Skopje e osiguritelna kompanija vodena od menaxeri koi imaat i neraskinlivi
vrski so odredeni politi~ki opcii, pa taka glavniot menaxer
Bo{ko Andov, koj bil sin na Stojan Andov, so silno politi~ko
vlijanie smisleno i tendenciozno dol`nikot ja odolgovlekuval i iskrivuval
izvr{nata postapka od somnitelni pri~ini, a tu`itelite
bile politi~ki neodredeni, ama od familijata Gruevski i po 8 godini
edinstveno osven uspe{no dobieniot spor, a neuspe{no izvr{liv od
somnitelni pri~ini. Isto taka, so la`ni iskazi deka odbile vra}awe
na rabota, deka ima izgubena rabotna sposobnost i drugo, od strana na
Sudot bezrezervno bile prifa}ani bez nikakva potvrda od materijalen
aspekt, dodeka na nepobitnite dokazi na Tawa i Nace Gruevski,
kako i fakti vo Odgovorot na `albata, Apelacioniot sud ne im daval
nikakvo zna~ewe i verba. Pri vakva sostojba, Apelacioniot sud za da
mu udovoli na tu`eniot, napravil diskriminacija, ja iskrivil sostojbata
i nezakonski nalogot go stavil von sila. Zatoa, podnositelite na
baraweto baraat preispituvawe na Re{enieto RO@.br. 1629/08 od 29.
10. 2008 godina soglasno Ustavot na Republika Makedonija.
4. Navedenoto indiciralo na aktivno odnesuvawe koe sozdavalo
osnovi za privilegirawe na neopravdan na~in na AD KJUBI Makedonija
Skopje da gi izlo`uva na nepraveden i degradira~ki odnos podnos-
818

itelite na baraweto, a {to samoto po sebe zna~elo diskriminacija vrz
osnova na socijalna i politi~ka pripadnost.
5. Odzemenoto pravo za vra{awe na rabota na podnositelite na
baraweto so osporenoto re{enie bilo vo sprotivnost so pozitivnoto
pravo na Republika Makedonija so koe "sekoj e dol`en da ja po~ituva
pravosilnata sudska odluka pod zakana na zakonski sankcii." Neednakvosta
pred zakonot se karakterizirala i vo toa {to pravoto na
rabota nezakonski im bilo odzemeno na podnositelite na baraweto.
Imeno, postoele slu~ai na javni li~nosti (pratenici) koi se otka`uvaat
od penzija i vr{at rabotna dejnost - rabotat. Vo slu~ajov, dol`nikot
so silata na mo} i politi~ko vlijanie se poigruval so sudskite
instanci i se presmetuval i doka`uval deka mo`e da pravi {to saka i
uspeva duri da ne ja izvr{i pravosilnata izvr{na presuda i da se zdobie
so materijalna korist. Presudata bila seu{te vo sila i neizvr{ena
zaradi nezakonskoto Re{enie Ro`. br. 1629 od 29 oktomvri 2008
godina.
6. Analogijata za neednakvost i diskriminacija vo ovoj slu~aj
bila ista so presudata Jankulovski protiv Republika Makedonija na
Evropskiot sud za ~ovekovi prava, kade e navedeno deka: izvr{uvawe
na presuda donesena od koj bilo sud mora da se smeta kako integralen
del od sudeweto“ vo smisla na ~len 6 (Immobiliare Saffi v. Itali (GC), NO.
2274/93, stav 63, ECHR, 1999-V). Flagrantno propu{tawe so koe efektivno
bi se sprovela izvr{nata postapka imalo i vo slu~ajot Fukley v.
Ukraine.
7. Poimite za ednakvost i diskriminacija bile edni od osnovnite
i kompleksni principi vo pravniot poredok na modernite demokratski
op{testva. Vo konkretniov slu~aj se rabotelo za diskriminacija
vo u`ivawe na pravata i slobodite na podnositelite na baraweto.
Poto~no, se rabotelo za diskriminacija i neednakvo postapuvawe, razlikuvawe,
isklu~uvawe i ograni~uvawe koe za podnositelite na baraweto
imalo za posledica naru{uvawe i ograni~uvawe na ednakvoto
priznavawe ili u`ivawe na ~ovekovite prava i osnovni slobodi. Za
isti slu~ai po presudi bile vrateni na rabota drugi vraboteni lica.
8. Diskriminacija i dolgo traewe na postapkata utvrdile i:
- Vrhovniot sud (presuda vo prilog)
- Makedonskiot Helsin{ki komitet (vo prilog)
- Izvestuvawe po predmetot 359/10 od Transarentnost nulat
korupcija od 16 fevruari 2010 godina (vo prilog)
- Izvestuvawe od Ministerstvoto za pravda.
Vrz osnova na navedenoto, se bara Ustavniot sud da go usvoi baraweto
na podnositelite i da go poni{ti Re{enie Ro`. br. 1629/08 na
Apelacioniot sud Skopje od 29 oktomvri 2008 godina.
819

820
Fakti~ka sostojba
Podnositelite na baraweto, Tawa Gruevska i Nace Gruevski
bile vo redoven raboten odnos kaj AD KJUBI Makedonija Skopje , pri
{to so Odluki br. 0402- 3847/6 i br. 0402- 3847/3 od 03.12.2002 godina im
prestanal rabotniot odnos poradi strukturalni i organizacioni
promeni vo AD KJUBI Makedonija Skopje.
So Presuda na Osnoven sud Skopje 1 Skopje, P.br. 3711/02 od 28.
02. 2007 godina, tu`benoto barawe na Tawa Gruevska i Nace Gruevski
da se poni{tat navedenite odluki kako nezakoniti i da se zadol`i
tu`eniot da gi vrati tu`itelite na rabota i da gi rasporedi na rabotni
mesta soodvetni na nivnata stru~na podgotovka, e odbieno kako neosnovano.
So Presuda RO@. br. 1994/07 od 03.01.2008 godina, Apelacioniot
sud Skopje ja uva`il `albata na Tawa Gruevska i Nace Gruevski
protiv Presudata na Osnoven sud Skopje 1 Skopje, P.br. 3711/02 kako
star broj, odnosno RO. br. 129/07 kako nov broj na Osnovniot sud Skopje
II Skopje, pa presudata ja preina~il i presudil deka se poni{tuvaat
kako nezakoniti odlukite na AD KJUBI Makedonija Skopje br. 0402-
3847/6 i br. 0402- 3847/3 od 03.12.2002 godina i go zadol`il tu`eniot da
gi vrati tu`itelite na rabota i da gi rasporedi na rabotni mesta soodvetni
na nivnata stru~na podgotovka.
Izvr{itelot Blagoja Nikolovski od Skopje, na barawe za sproveduvawe
na izvr{uvawe od doveritelite Tawa Gruevska i Nace Gruevski,
zasnovano na izvr{nata isprava - presuda na Apelacioniot sud
Skopje, RO@.br. 1994/07 od 03.01.2008 godina, izdal nalog I. br. 181/08
od 01. 08. 2008 godina, so koj mu se nalo`uva na rabotodava~ot AD KJU-
BI Makedonija Skopje, vo rok od 15 dena, da postapi spored izvr{nata
isprava i da gi vrati na rabota navedenite lica na rabotni mesta soodvetni
na nivnata stru~na podgotovka.
AD KJUBI Makedonija Skopje podnela prigovor do Osnovniot
sud Skopje II Skopje za otstranuvawe na nepravilnosti pri sproveduvawe
na izvr{uvaweto nalo`eno od strana na izvr{itelot Blagoja Nikolovski,
naveduvaj}i deka dol`nikot izvr{il dobrovolno izvr{uvawe
na izvr{nata isprava presuda na Apelacioniot sud Skopje, RO@. br.
1994/07 od 03. 01. 2008 godina, so toa {to gi vratil na rabota tu`itelite
i toa od denot na prestanokot na rabotniot odnos (06. 03. 2003 godina)
do denot na ostvaruvawe na pravoto na penzija i toa za Nace
Gruevski do denot na ostvaruvawe na starosna penzija do 21. 02. 2004
godina, a za Tawa Gruevska do denot na ostvaruvawe na invalidska penzija
do 30.09.2004 godina, soglasno Zakonot za rabotnite odnosi i Zakonot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, na na~in {to za toj
period im se isplateni plati, pridonesi za penzisko i invalidsko osiguruvawe
i vrateni se pari~nite sredstva na Agencijata za vrabotuvawe
isplateni na ime koristen pari~en nadomestok na licata. So

ogled deka licata vo me|uvreme steknale status na penzioneri, AD
KJUBI Makedonija Skopje nemal obvrska ponatamu da gi vrati na rabota
odnosno so istite da sklu~i dogovor za vrabotuvawe.
Pretsedatelot na Osnovniot sud Skopje II Skopje, postapuvaj}i
po navedeniot prigovor na AD KJUBI Makedonija Skopje, donel
Re{enie PPNI. br.446/08 so koe prigovorot se odbiva.
Apelacioniot sud Skopje, so Re{enie RO@. br. 1629/08 od 29.
10. 2008 godina, ja usvojuva `albata na AD KJUBI Makedonija Skopje i
Re{enieto na Pretsedatelot na Osnovniot sud Skopje II Skopje,
PPNI. br. 446/08 se preina~uva vo smisla deka se usvojuva prigovorot
na AD KJUBI Makedonija Skopje protiv nalogot I. br. 181/08 na izvr-
{itelot Blagoja Nikolovski i se utvrduva deka izvr{itelot pri izdavawe
na nalogot storil nepravilnosti vo izvr{uvaweto, pa zatoa site
prezemeni izvr{ni dejstvija so toj nalog se stavaat von sila.
Izvr{itelot Blagoja Nikolovski na den 16. 03. 2009 godina
podnel barawe za izrekuvawe na pari~na kazna na dol`nikot AD KJU-
BI Makedonija Skopje, bidej}i ne ja ispolnil obvrskata vo opredeleniot
rok od 15 dena soglasno Nalogot za izvr{uvawe I. br. 181/08 od
03. 12. 2008 godina, donesen vrz osnova na izvr{nata isprava Presuda
P. br. 3711/02 od 28. 02. 2007 godina na Osnoven sud Skopje II Skopje i
Presuda RO@. br. 1994/07 od 03. 01. 2008 godina na Apelacioniot sud
Skopje.
Osnovniot sud Skopje II Skopje go usvoil baraweto na izvr{itelot
i donel Re{enie Ids. Pk. br. 100/09 od 20. 03. 2009 godina so koe
na AD KJUBI Makedonija Skopje, mu se izrekuva pari~na kazna vo
iznos od 100.000,00 denari, poradi neispolnuvawe na obvrskata od nalogot
za izvr{uvawe I. br. 181/08 od 03. 12. 2008 godina.
Protiv Re{enieto na Osnovniot sud Skopje II Skopje Ids. Pk.
br. 100/09 od 20.03.2009 godina, `albi podnele i doveritelite Tawa
Gruevska i Nace Gruevski i dol`nikot AD KJUBI Makedonija Skopje.
Apelacioniot sud Skopje, odlu~uvaj}i po ovie `albi, donel Re{enie
RO@. br. 689/09 od 23. 04. 2009 godina, so koe `albite se uva`uvaat, a
Re{enieto se ukinuva i predmetot se vra}a na prvostepeniot sud na
povtorno odlu~uvawe.
Pri povtornoto odlu~uvawe, Osnovniot sud Skopje II Skopje donel
Re{enie Ids. Pk. br. 100/09 od 19. 06. 2009 godina, so koe se odbiva
baraweto na izvr{itelot Blagoja Nikolov za izrekuvawe na pari~na
kazna na dol`nikot AD KJUBI Makedonija Skopje, poradi neispolnuvawe
na obvrskata na dol`nikot vo opredeleniot rok po priemot na
nalogot za izvr{uvawe I. br. 181/08 od 03. 12. 2008 godina.
Apelacioniot sud Skopje, odlu~uvaj}i po `albata na Tawa Gruevska
i Nace Gruevski protiv Re{enieto na Osnovniot sud Skopje II
Skopje Ids. Pk. br. 100/09 od 19. 06. 2009 godina, donel Re{enie RO@.
br. 1195/09 od 09. 07. 2009 godina, so koe `albata se odbiva kako neosnovana
i se potvrduva Re{enieto Ids. Pk. br. 100/09 od 19. 06. 2009 god.
821

Vrhovniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie PSRRG.
br. 225/2010 od 26. 10. 2010 godina go usvoil baraweto na podnositelite
Tawa Gruevska i Nace Gruevski za za{tita na pravoto na sudewe vo razumen
rok i utvrdil povreda na pravoto na sudewe vo razumen rok vo
postapkata po predmetot Ro. br. 129/07 i I. br. 181/08 na Osnovniot sud
Skopje II Skopje. Poradi toa, dosuden e pravi~en nadomestok zaradi povreda
na pravoto na sudewe vo razumen rok na podnositelite na baraweto
vo vkupen iznos od 50.000,00 denari, koj treba da im bide isplaten
vo rok od tri meseci od denot na pravosilnosta na ova re{enie.
822
Ustavnosudska praktika
Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br. 72/
2002 go otfrli baraweto na [eh Selim Jusuf-Selim od Ki~evo za
za{tita na slobodata na politi~ko zdru`uvawe i dejstvuvawe.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Od navedenata delovni~ka
odredba proizleguva deka osnov za postapuvawe na Sudot vo postapkata
za za{tita na slobodite i pravata od ~lenot 110 alineja 3 od Ustavot,
osven postoewe na kone~en ili pravosilen poedine~en akt so koj se naveduva
deka se povreduvaat nekoi od navedenite slobodi i prava, e baraweto
za za{tita do Sudot da e podneseno vo rok od 2 meseci, no ne podocna
od 5 godini od dostavuvaweto (priemot) na takviot poedine~en
akt.
Imaj}i go vo predvid navedenoto, kako i faktot deka podnositelot
baraweto za za{tita na slobodata za politi~ko zdru`uvawe i dejstvuvawe,
koja spored nego mu e povredena so osporenoto Re{enie na
Komisijata za re{avawe na upravni raboti vo vtor stepen pri Vladata
na Republika Makedonija, go podnel neblagovremeno, odnosno po istekot
na rokot od 2 meseci, odnosno 5 godini smetano ne samo od kone~nosta,
no i od pravosilnosta na ova re{enie, Sudot utvrdi deka vo konkretniot
slu~aj postojat procesni pre~ki ovoj Sud da se vpu{ti vo su-
{tinsko odlu~uvawe po baraweto, odnosno da utvrduva dali postoi ili
ne povreda na ovaa sloboda.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 110 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud na Republika Makedonija gi {titi slobodite i pravata
na ~ovekot i gra|aninot {to se odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto,
sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata, politi~koto
zdru`uvawe i dejstvuvawe i zabrana na diskriminacija na gra|anite po
osnov na pol, rasa, verska, nacionalna, socijalna i politi~ka pripadnost.
Spored ~l. 51 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, sekoj gra|anin {to smeta deka so poedine~en akt ili dejs-

tvo mu e povredeno pravo ili sloboda utvrdeni so ~l. 110 al. 3 od Ustavot
na Republika Makedonija, mo`e da bara za{tita od Ustavniot sud
vo rok od 2 meseci od denot na dostavuvaweto na kone~en ili pravosilen
poedine~en akt, odnosno od denot na doznavaweto za prezemawe
dejstvo so koe e storena povredata, no ne podocna od 5 godini od denot
na negovoto prezemawe. Vo baraweto, spored ~l. 52 od Delovnikot, potrebno
e da se navedat pri~inite poradi koi se bara za{tita, aktite
ili dejstvata so koi tie se povredeni, faktite i dokazite na koi se zasnova
baraweto, kako i drugi podatoci potrebni za odlu~uvaweto na
Ustavniot sud.
Spored ~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako postojat
procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
Od navedenite delovni~ki odredbi proizleguva deka osnov za
postapuvawe na Sudot vo postapkata za za{tita na slobodite i pravata
od ~l. 110 al. 3 od Ustavot, osven postoewe na kone~en ili pravosilen
poedine~en akt so koj se naveduva deka se povreduvaat nekoi od navedenite
slobodi i prava, e baraweto za za{tita do Sudot da e podneseno
vo rok od 2 meseci, no ne podocna od 5 godini od dostavuvaweto (priemot)
na takviot poedine~en akt.
Baraweto za za{tita na slobodite i pravata na Tawa Gruevska
i Nace Gruevski, povredeni so Re{enieto Ro`. br. 1629/08 od 29. 10.
2008 godina, vo Ustavniot sud e podneseno na 01. 03. 2011 godina.
Vidno od Izvestuvaweto dobieno od Osnovniot sud Skopje II
Skopje (akt 03 Su.br. 745/2011 od 16. 03. 2011) i dostavenoto kopie od
dostavnicata za dostava na Re{enieto Ro`.br. 1629/08 od 29. 10. 2008
godina, Re{enieto e predadeno na 5. 11. noemvri 2008 godina na izvr-
{itelot Blagoja Nikolovski od Skopje, koj potoa soglasno Zakonot za
izvr{uvawe e dol`en da izvr{i dostava na re{enieto do strankite po
predmetot.
Od uvidot vo dostavenata dokumentacija kon baraweto, se utvrdi
deka licata Nace Gruevski i Tawa Gruevska na den 27. 11. 2008 godina,
dale izjava pred notar Sne`ana Sarxovska od Skopje, vo vrska so
Pravosilnata presuda RO@ br. 1994 od 03. 01. 2008 godina na Apelacioniot
sud Skopje, I. br. 181/08 od 01. 08. 2008 godina za Re{enieto
RO@ br. 1629/08 od 29. 10. 2008 godina, od kade proizleguva deka istite
na ovoj datum bile zapoznaeni so sodr`inata na osporenoto re{enie
na Apelacioniot sud Skopje, RO@ br. 1629/08 od 29. 10. 2008 godina,
odnosno deka re{enieto im bilo dostaveno najdocna do datumot koga e
izvr{ena zaverkata na izjavata pred notar.
Imaj}i gi predvid navedenite ustavni i delovni~ki odredbi,
kako i faktot deka podnositelite, baraweto za za{tita na slobodite
i pravata, povredeni so Re{enieto na Apelacioniot sud Skopje, RO@
br. 1629/08 od 29. 10. 2008 godina, go podnele neblagovremeno, odnosno
po istekot na rokot od 2 meseci od denot na dostavuvaweto na kone~en
823

ili pravosilen poedine~en akt, smetame deka vo konkretniot slu~aj
postojat procesni pre~ki ovoj Sud da se vpu{ti vo su{tinsko odlu~uvawe
po baraweto i deka se ispolneti uslovite od ~l. 28 al. 3 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija, za otfrlawe na
baraweto.
Trgnuvaj}i od utvrdenata fakti~ka i pravna sostojba po predmetot,
se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Ustavniot sud za razgleduvawe
i odlu~uvawe.
2. Sudot da go otfrli baraweto na Tawa Gruevska i Nace Gruevski
od Skopje, podneseno preku polnomo{nik advokat Toni Menkinoski
od Skopje, za za{tita na slobodite i pravata od ~l. 110 al. 3 od
Ustavot, povredeni so Re{enie na Apelacioniot sud Skopje Ro`. br.
1629/08 od 29. 10. 2008 godina.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 3 i ~len 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 6
april 2011 godina, donese
824
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA baraweto na Tawa Gruevska i Nace Gruevski od
Skopje, podneseno preku polnomo{nik advokat Toni Menkinoski od
Skopje, za za{tita na slobodite i pravata od ~len 110 alineja 3 od Ustavot,
povredeni so Re{enie na Apelacioniot sud Skopje, Ro`. br. 1629/
08 od 29 oktomvri 2008 godina.
2. Tawa Gruevska i Nace Gruevski od Skopje, preku polnomo{-
nik advokat Toni Menkinoski od Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnesoa barawe za za{tita na slobodite i pravata
od ~len 110 alineja 3 od Ustavot, povredeni so Re{enie na Apelacioniot
sud Skopje, Ro`. br. 1629/08 od 29 oktomvri 2008 godina.
Spored navodite vo baraweto, diskriminacijata vo konkretniot
slu~aj bila nepovolnoto postapuvawe na Apelacioniot sud Skopje
so osporenoto re{enie, koe kako rezultat imalo odzemawe, naru-
{uvawe ili limitirawe na ednakvoto priznavawe, u`ivawe ili praktikuvawe
na ~ovekovite prava i bazi~ni slobodi na podnositelite na
baraweto. Diskriminacijata i neednakviot tretman bil izrazen preku
slednite pri~ini i fakti:
- Vrz osnova na izvr{na isprava - presuda RS@. br. 1994/07 od 3
januari 2008 godina na Apelacioniot sud Skopje, po barawe za sproveduvawe
na izvr{uvawe na doveritelite Tawa Gruevska i Nace Gruevski
od Skopje, izvr{itelot Blagoja Nikolovski od Skopje izdal nalog
za vra}awe na rabotnik na rabota ili doveruvawe na raboti {to rab-

otnikot gi vr{el porano, I. br. 181/08 od 1 avgust 2008 godina, so koj se
nalo`uva na rabotodavecot AD KJUBI Makedonija Skopje, vo rok od
15 dena da postapi spored izvr{nata isprava so koja mu e nalo`eno
rabotnicite Tawa Gruevska i Nace Gruevski da gi vrati na rabota na
rabotni mesta soodvetni na nivnata stru~na podgotovka. So Re{enie
Ro`. br. 1629/08 od 29 oktomvri 2008 godina, Apelacioniot sud prezemenite
izvr{ni dejstvija gi stava von sila, so {to sprotivno na Zakonot
za izvr{uvawe (~lenovi 2, 27, 28 i 29), sudot storil bitna povreda
vo sproveduvawe na zakonot za izvr{uvawe, pa taka namesto da ja izvr{i
ve}e donesenata sudska odluka, na imenuvanite lica im nametnuval
nova nelegitimna postapka, odnosno odlu~uval po pra{awata nadvor
od ramkite na negovata kompetencija, so {to postoela negova
pristrasnost i naklonetost.
- Razli~niot tretman se karakteriziral so toa {to iako postoela
pravosilna i izvr{na sudska odluka so koja sudot go zadol`il
dol`nikot da gi vrati tu`itelite na rabota i gi rasporedi na rabotni
mesta soodvetni na nivnata stru~na podgotovka, ne bile zemeni predvid
~len 12 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 70/2006), vo koj bilo navedeno deka na korisnik
na penzija dodeka e vo raboten odnos ili dodeka vr{i dejnost so polno
rabotno vreme vo Republika Makedonija ili raboti vo stranstvo, mu
se isplatuva 30% od penzijata. Na korisnik na penzija od stavot 1 na
navedeniot ~len koj raboti polovina od polnoto rabotno vreme mu se
isplatuva 50% od penzijata, a za rabota pomalku od polovina od polnoto
rabotno vreme, mu se isplatuva 70% od penzijata. Vo navedeniot
slu~aj, voop{to ne bil zemen predvid delot od Zakonot za rabotnite
odnosi koj se odnesuval na prestanuvawe na va`nosta na dogovorot za
vrabotuvawe vrz osnova na sudska presuda - "ako sudot donese pravosilna
odluka so koja e utvrdeno deka na rabotnikot nezakonski mu prestanal
rabotniot odnos, rabotnikot ima pravo da se vrati na rabota,
ako toa go bara... Pokraj vra}aweto na rabota, rabotodava~ot e dol`en
na rabotnikot da mu isplati nadomest na {teta sosglasno so zakon,
kolektiven dogovor i dogovorot za vrabotuvawe i da mu uplati pridonesi
za zadol`itelno socijalno osiguruvawe" (~len 102).
- Isto taka, fakt bil deka tu`eniot AD KJUBI Makedonija
Skopje bila osiguritelna kompanija vodena od menaxeri koi imaat i
neraskinlivi vrski so odredeni politi~ki opcii, pa taka glavniot menaxer
Bo{ko Andov, koj bil sin na Stojan Andov, so silno politi~ko
vlijanie smisleno i tendenciozno dol`nikot ja odolgovlekuval i iskrivuval
izvr{nata postapka od somnitelni pri~ini, a tu`itelite
bile politi~ki neodredeni, ama od familijata Gruevski i po 8 godini
edinstveno osven uspe{no dobieniot spor, a neuspe{no izvr{liv od
somnitelni pri~ini. Isto taka, so la`ni iskazi deka odbile vra}awe
na rabota, deka ima izgubena rabotna sposobnost i drugo, od strana na
825

sudot bezrezervno bile prifa}ani bez nikakva potvrda od materijalen
aspekt, dodeka na nepobitnite dokazi na Tawa i Nace Gruevski, kako i
fakti vo Odgovorot na `albata, Apelacioniot sud ne im daval nikakvo
zna~ewe i verba. Pri vakva sostojba, Apelacioniot sud za da mu
udovoli na tu`eniot, napravil diskriminacija, ja iskrivil sostojbata
i nezakonski nalogot go stavil von sila. Zatoa, podnositelite na baraweto
baraat preispituvawe na Re{enieto Ro`. br. 1629/08 od 29. 10.
2008 godina soglasno Ustavot na Republika Makedonija.
- Navedenoto indiciralo na aktivno odnesuvawe koe sozdavalo
osnovi za privilegirawe na neopravdan na~in na AD KJUBI Makedonija
Skopje da gi izlo`uva na nepraveden i degradira~ki odnos podnositelite
na baraweto, a {to samoto po sebe zna~elo diskriminacija
vrz osnova na socijalna i politi~ka pripadnost.
- Odzemenoto pravo za vr{ewe na rabota na podnositelite na
baraweto so osporenoto re{enie bilo vo sprotivnost so pozitivnoto
pravo na Republika Makedonija so koe "sekoj e dol`en da ja po~ituva
pravosilnata sudska odluka pod zakana na zakonski sankcii." Neednakvosta
pred zakonot se karakterizirala i vo toa {to pravoto na
rabota nezakonski im bilo odzemeno na podnositelite na baraweto.
Imeno, postoele slu~ai na javni li~nosti (pratenici) koi se otka-
`uvaat od penzija i vr{at rabotna dejnost - rabotat. Vo slu~ajov, dol-
`nikot so silata na mo} i politi~ko vlijanie se poigruval so sudskite
instanci i se presmetuval i doka`uval deka mo`e da pravi {to
saka i uspeval duri da ne ja izvr{i pravosilnata izvr{na presuda i da
se zdobie so materijalna korist. Presudata bila se u{te vo sila i neizvr{ena
zaradi nezakonskoto Re{enie Ro`.br. 1629 od 29 oktomvri
2008 godina.
- Analogijata za neednakvost i diskriminacija vo ovoj slu~aj
bila ista so presudata Jankulovski protiv Republika Makedonija na
Evropskiot sud za ~ovekovi prava, kade bilo navedeno deka: "izvr-
{uvawe na presuda donesena od koj bilo sud mora da se smeta kako integralen
del od sudeweto“ vo smisla na ~len 6 (Immobiliare Saffi v. Itali
(GC), No. 2274/93, stav 63, ECHR, 1999-V). Flagrantno propu{tawe so
koe efektivno bi se sprovela izvr{nata postapka imalo i vo slu~ajot
Fukley v. Ukraine.
- Poimite za ednakvost i diskriminacija bile edni od osnovnite
i kompleksni principi vo pravniot poredok na modernite demokratski
op{testva. Vo konkretniov slu~aj se rabotelo za diskriminacija
vo u`ivawe na pravata i slobodite na podnositelite na baraweto.
Poto~no, se rabotelo za diskriminacija i neednakvo postapuvawe, razlikuvawe,
isklu~uvawe i ograni~uvawe koe za podnositelite na baraweto
imalo za posledica naru{uvawe i ograni~uvawe na ednakvoto
priznavawe ili u`ivawe na ~ovekovite prava i osnovni slobodi. Za
isti slu~ai po presudi bile vrateni na rabota drugi vraboteni lica.
826

- Spored podnositelite na baraweto, so svoi akti postoewe na
diskriminacija i dolgo traewe na postapkata utvrdile i: Vrhovniot
sud, Makedonskiot Helsin{ki komitet, Transarentnost nulta korupcija
i Ministerstvoto za pravda.
Vrz osnova na navedenoto, se bara Ustavniot sud da go usvoi
baraweto na podnositelite i da go poni{ti Re{enie Ro`. br. 1629/08
na Apelacioniot sud Skopje od 29 oktomvri 2008 godina.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka podnositelite na baraweto,
Tawa Gruevska i Nace Gruevski bile vo redoven raboten odnos kaj AD
KJUBI Makedonija Skopje, pri {to so Odluki br. 0402- 3847/6 i br.
0402- 3847/3 od 03.12.2002 godina im prestanal rabotniot odnos poradi
strukturalni i organizacioni promeni vo AD KJUBI Makedonija
Skopje.
So Presuda na Osnoven sud Skopje I Skopje, P. br. 3711/02 od 28.
02. 2007 godina, tu`benoto barawe na Tawa Gruevska i Nace Gruevski
da se poni{tat navedenite odluki kako nezakoniti i da se zadol`i tu-
`eniot da gi vrati tu`itelite na rabota i da gi rasporedi na rabotni
mesta soodvetni na nivnata stru~na podgotovka, e odbieno kako neosnovano.
So Presuda Ro`. br. 1994/07 od 03. 01. 2008 godina, Apelacioniot
sud Skopje ja uva`il `albata na Tawa Gruevska i Nace Gruevski
protiv Presudata na Osnoven sud Skopje I Skopje, P. br. 3711/02 kako
star broj, odnosno RO. br. 129/07 kako nov broj na Osnovniot sud Skopje
II Skopje, pa presudata ja preina~il i presudil deka se poni{tuvaat
kako nezakoniti odlukite na AD KJUBI Makedonija Skopje, br. 0402-
3847/6 i br. 0402- 3847/3 od 03.12.2002 godina i go zadol`il tu`eniot da
gi vrati tu`itelite na rabota i da gi rasporedi na rabotni mesta
soodvetni na nivnata stru~na podgotovka.
Izvr{itelot Blagoja Nikolovski od Skopje, na barawe za sproveduvawe
na izvr{uvawe od doveritelite Tawa Gruevska i Nace Gruevski,
zasnovano na izvr{nata isprava - presuda na Apelacioniot sud
Skopje, Ro`. br. 1994/07 od 03. 01. 2008 godina, izdal nalog I. br.181/08
od 01. 08. 2008 godina, so koj mu se nalo`uva na rabotodava~ot AD
KJUBI Makedonija Skopje, vo rok od 15 dena, da postapi spored
izvr{nata isprava i da gi vrati na rabota navedenite lica na rabotni
mesta soodvetni na nivnata stru~na podgotovka.
AD KJUBI Makedonija Skopje podnela prigovor do Osnovniot
sud Skopje II Skopje za otstranuvawe na nepravilnosti pri sproveduvawe
na izvr{uvaweto nalo`eno od strana na izvr{itelot Blagoja Nikolovski,
naveduvaj}i deka dol`nikot izvr{il dobrovolno izvr{uvawe
na izvr{nata isprava presuda na Apelacioniot sud Skopje, Ro`.br.
1994/07 od 03. 01. 2008 godina, so toa {to gi vratil na rabota tu`itelite
i toa od denot na prestanokot na rabotniot odnos (06. 03. 2003 godina)
do denot na ostvaruvawe na pravoto na penzija i toa za Nace Gru-
827

evski do denot na ostvaruvawe na starosna penzija do 21. 02. 2004 godina,
a za Tawa Gruevska do denot na ostvaruvawe na invalidska penzija
do 30. 09. 2004 godina, soglasno Zakonot za rabotnite odnosi i Zakonot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, na na~in {to za toj period
im se isplateni plati, pridonesi za penzisko i invalidsko osiguruvawe
i vrateni se pari~nite sredstva na Agencijata za vrabotuvawe
isplateni na ime koristen pari~en nadomestok na licata. So ogled
deka licata vo me|uvreme steknale status na penzioneri, AD KJUBI
Makedonija Skopje nemal obvrska ponatamu da gi vrati na rabota odnosno
so istite da sklu~i dogovor za vrabotuvawe.
Pretsedatelot na Osnovniot sud Skopje II Skopje, postapuvaj}i
po navedeniot prigovor na AD KJUBI Makedonija Skopje, donel Re-
{enie PPNI. br. 446/08 so koe prigovorot se odbiva.
Apelacioniot sud Skopje, so Re{enie Ro`. br. 1629/08 od 29. 10.
2008 godina, ja usvojuva `albata na AD KJUBI Makedonija Skopje i
Re{enieto na Pretsedatelot na Osnovniot sud Skopje II Skopje,
PPNI. br. 446/08 go preina~uva vo smisla deka se usvojuva prigovorot
na AD KJUBI Makedonija Skopje protiv nalogot I. br. 181/08 na izvr{itelot
Blagoja Nikolovski i se utvrduva deka izvr{itelot pri
izdavawe na nalogot storil nepravilnosti vo izvr{uvaweto, pa zatoa
site prezemeni izvr{ni dejstvija so toj nalog se stavaat von sila.
Izvr{itelot Blagoja Nikolovski na den 16. 03. 2009 godina podnel
barawe za izrekuvawe na pari~na kazna na dol`nikot AD KJUBI
Makedonija Skopje, bidej}i ne ja ispolnil obvrskata vo opredeleniot
rok od 15 dena soglasno Nalogot za izvr{uvawe I. br. 181/08 od 03. 12.
2008 godina, donesen vrz osnova na izvr{nata isprava Presuda P. br.
3711/02 od 28. 02. 2007 godina na Osnoven sud Skopje II Skopje i Presuda
Ro`. br. 1994/07 od 03. 01. 2008 godina na Apelacioniot sud Skopje.
Osnovniot sud Skopje II Skopje go usvoil baraweto na
izvr{itelot i donel Re{enie Ids. Pk. br. 100/09 od 20. 03. 2009 godina
so koe na AD KJUBI Makedonija Skopje, mu se izrekuva pari~na kazna
vo iznos od 100.000,00 denari, poradi neispolnuvawe na obvrskata od
nalogot za izvr{uvawe I. br. 181/08 od 03. 12. 2008 godina.
Protiv Re{enieto na Osnovniot sud Skopje II Skopje Ids. Pk.
br. 100/09 od 20. 03. 2009 godina, `albi podnele i doveritelite Tawa
Gruevska i Nace Gruevski i dol`nikot AD KJUBI Makedonija Skopje.
Apelacioniot sud Skopje, odlu~uvaj}i po ovie `albi, donel Re{enie
Ro`. br. 689/09 od 23. 04. 2009 godina, so koe `albite se uva`uvaat, a Re-
{enieto se ukinuva i predmetot se vra}a na prvostepeniot sud na povtorno
odlu~uvawe.
Pri povtornoto odlu~uvawe, Osnovniot sud Skopje II Skopje
donel Re{enie Ids. Pk. br. 100/09 od 19. 06. 2009 godina, so koe se odbiva
baraweto na izvr{itelot Blagoja Nikolov za izrekuvawe na pari~na
kazna na dol`nikot AD KJUBI Makedonija Skopje, poradi neis-
828

polnuvawe na obvrskata na dol`nikot vo opredeleniot rok po priemot
na nalogot za izvr{uvawe I. br. 181/08 od 03. 12. 2008 godina.
Apelacioniot sud Skopje, odlu~uvaj}i po `albata na Tawa Gruevska
i Nace Gruevski protiv Re{enieto na Osnovniot sud Skopje II
Skopje Ids. Pk. br. 100/09 od 19. 06. 2009 godina, donel Re{enie Ro`.
br. 1195/09 od 09. 07. 2009 godina, so koe `albata se odbiva kako neosnovana
i se potvrduva Re{enieto Ids. Pk. br. 100/09 od 19. 06.2009 godina.
Vrhovniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie PSRRG.
br. 225/2010 od 26.10.2010 godina go usvoil baraweto na podnositelite
Tawa Gruevska i Nace Gruevski za za{tita na pravoto na sudewe vo
razumen rok i utvrdil povreda na pravoto na sudewe vo razumen rok vo
postapkata po predmetot Ro. br. 129/07 i I. br. 181/08 na Osnovniot sud
Skopje II Skopje. Poradi toa, dosuden e pravi~en nadomestok zaradi povreda
na pravoto na sudewe vo razumen rok na podnositelite na baraweto
vo vkupen iznos od 50.000,00 denari, koj treba da im bide isplaten
vo rok od tri meseci od denot na pravosilnosta na ova re{enie.
4. Soglasno ~lenot 110 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud na Republika Makedonija gi {titi slobodite i
pravata na ~ovekot i gra|aninot {to se odnesuvaat na slobodata na
uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata, politi~koto
zdru`uvawe i dejstvuvawe i zabrana na diskriminacija na
gra|anite po osnov na pol, rasa, verska, nacionalna, socijalna i politi~ka
pripadnost.
Spored ~len 51 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, sekoj gra|anin {to smeta deka so poedine~en akt ili dejstvo
mu e povredeno pravo ili sloboda utvrdeni so ~len 110 alineja 3
od Ustavot na Republika Makedonija, mo`e da bara za{tita od Ustavniot
sud vo rok od 2 meseci od denot na dostavuvaweto na kone~en ili
pravosilen poedine~en akt, odnosno od denot na doznavaweto za prezemawe
dejstvo so koe e storena povredata, no ne podocna od 5 godini od
denot na negovoto prezemawe. Vo baraweto, spored ~len 52 od Delovnikot,
potrebno e da se navedat pri~inite poradi koi se bara za{tita,
aktite ili dejstvata so koi tie se povredeni, faktite i dokazite na
koi se zasnova baraweto, kako i drugi podatoci potrebni za odlu-
~uvaweto na Ustavniot sud.
Spored ~len 28 alineja 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na
Republika Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako
postojat procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
Od navedenite delovni~ki odredbi proizleguva deka osnov za
postapuvawe na Sudot vo postapkata za za{tita na slobodite i pravata
od ~lenot 110 alineja 3 od Ustavot, osven postoewe na kone~en ili pravosilen
poedine~en akt so koj se naveduva deka se povreduvaat nekoi od
navedenite slobodi i prava, e baraweto za za{tita do Sudot da e podneseno
vo rok od 2 meseci, no ne podocna od 5 godini od dostavuvaweto
(priemot) na takviot poedine~en akt.
829

Baraweto za za{tita na slobodite i pravata na Tawa Gruevska
i Nace Gruevski, povredeni so Re{enieto Ro`. br. 1629/08 od 29 oktomvri
2008 godina, do Ustavniot sud e podneseno na 01.03.2011 godina.
Vidno od Izvestuvaweto dobieno od Osnovniot sud Skopje II
Skopje (akt 03 Su. br. 745/2011 od 16. 03. 2011) i dostavenoto kopie od
dostavnicata za dostava na Re{enieto Ro`. br. 1629/08 od 29 oktomvri
2008 godina, Re{enieto e predadeno na petti noemvri 2008 godina na
izvr{itelot Blagoja Nikolovski od Skopje, koj potoa soglasno Zakonot
za izvr{uvawe e dol`en da izvr{i dostava na re{enieto do strankite
po predmetot.
Od uvidot vo dostavenata dokumentacija kon baraweto, Sudot
utvrdi deka licata Nace Gruevski i Tawa Gruevska na den 27. 11. 2008
godina, dale izjava pred notar Sne`ana Sarxovska od Skopje, vo vrska
so Pravosilnata presuda Ro` br. 1994 od 03. 01. 2008 godina na Apelacioniot
sud Skopje, I. br. 181/08 od 01. 08. 2008 godina za Re{enieto
Ro` br. 1629/08 od 29. 10. 2008 godina, od kade proizleguva deka istite
na ovoj datum bile zapoznaeni so sodr`inata na osporenoto re{enie
na Apelacioniot sud Skopje, Ro` br. 1629/08 od 29. 10. 2008 godina,
odnosno deka Re{enieto im bilo dostaveno najdocna do datumot koga e
izvr{ena zaverkata na izjavata pred notar.
Imaj}i gi predvid navedenite ustavni i delovni~ki odredbi,
kako i faktot deka podnositelite, baraweto za za{tita na slobodite
i pravata, povredeni so Re{enieto na Apelacioniot sud Skopje, Ro`
br. 1629/08 od 29. 10. 2008 godina, go podnele neblagovremeno, odnosno
po istekot na rokot od 2 meseci od denot na dostavuvaweto na kone~en
ili pravosilen poedine~en akt, Sudot oceni deka vo konkretniot slu-
~aj postojat procesni pre~ki da se vpu{ti vo su{tinsko odlu~uvawe po
baraweto i deka se ispolneti uslovite od ~len 28 alineja 3 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija, za otfrlawe na baraweto.
5. Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot odlu~i kako vo to~ka 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot, Branko Naumoski i sudiite: d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, d-r Trendafil Ivanovski, Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
830

62. U. br. 7/2011 (6. 04. 2011)
Osporen akt
Pravilnik za utvrduvawe na plata, dodatoci na plata i nadomestoci
na opredeleni tro{oci na lica na slu`ba vo stranstvo i upateni
vo mirovni i humanitarni operacii nadvor od Republika Makedonija,
br. 01-5589/1 od 29. 10. 2007 god., donesen od ministerot za odbrana.
Pri~ini za osporuvawe
Podnositelot na inicijativata smeta deka ministerot za odbrana
nemal zakonsko ovlastuvawe da go donese osporeniot pravilnik.
Imeno, Pravilnikot bil donesen vrz osnova na ~l. 55 st. 1 od
Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava,
spored koj ministerot donesuva pravilnici i drugi vidovi akti za izvr{uvawe
na zakonite i drugite propisi samo koga za toa izre~no e
ovlasten so zakon, me|utoa so nitu eden zakon vo Republika Makedonija,
ministerot za odbrana ne bil ovlasten da go donese osporeniot
pravilnik. Osporeniot pravilnik ne bil vo soglasnost ni so ~l. 61 st.
1 od istiot zakon, spored koj so aktite {to gi donesuva ministerot ne
mo`e za gra|anite i drugite pravni lica da se utvrduvaat prava i obvrski,
nitu da se propi{uva nadle`nost na drugi organi, {to za `al ne
bilo slu~aj so ovoj pravilnik.
Ponatamu, vo inicijativata se naveduva deka soglasno ~l. 32 st.
5 od Ustavot, ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba
se ureduvaat samo so zakon i so kolektiven dogovor, a ne so pravilnik,
kako vo slu~ajov, {to zna~elo deka so toa bil povreden i ~l. 96
od Ustavot.
Osven toa, ovoj pravilnik bil vo sprotivnost i so ~l. 52 st. 1 i
2 od Ustavot, zatoa {to ne bil objaven vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," a ne bil objaven nitu vo Ministerstvoto za odbrana
i Armijata na Republika Makedonija.
Pri odlu~uvaweto za osnovanosta na inicijativata, podnositelot
predlaga da se imaat predvid i Zakonot za upatuvawe lica vo me-
|unarodni misii i vo me|unarodni organizacii ("SV RM," br. 150/2007)
i Zakonot za posebnite prava na u~esnicite vo mirovnite operacii i
operaciite za kolektivna odbrana nadvor od teritorijata na Republika
Makedonija i na ~lenovite na nivnite semejstva ("SV RM," br.
67/2009).
831

Vrz osnova na navedenoto, podnositelot na inicijativata smeta
deka osporeniot pravilnik ne bil vo soglasnost so ~l. 8 al. 1, 3 i 4, ~l.
32 st. 3 i 5, ~l. 51, ~l. 52 st. 1 i 2, ~l. 95 st. 3 i ~l. 96 od Ustavot, ~l. 55
st. 1, ~l. 56 st. 1 i ~l. 61 st. 1 od Zakonot za organizacija i rabota na
organite na dr`avnata uprava i ~l. 3 t. 4 od Zakonot za objavuvawe na
zakonite i drugite propisi i akti vo "SV RM," poradi {to predlaga
Ustavniot sud na Republika Makedonija da povede postapka za ocenuvawe
na ustvanosta i zakonitosta na Pravilnikot.
832
Sodr`ina na osporeniot akt
Vrz osnova na ~l. 55 st. 1 od Zakonot za organizacija i rabota na
organite na dr`avnata uprava ministerot za odbrana donel Pravilnik
za utvrduvawe na plata, dodatoci na plata i nadomestocite na opredeleni
tro{oci na lica na slu`ba vo stranstvo i upateni vo mirovni i
humanitarni operacii nadvor od Republika Makedonija, br. 01-5589/1
od 29. 10. 2007 godina.
Pravilnikot sodr`i 51 ~len, rasporedeni vo slednive tematski
celini: osnovni odredbi; plata na licata na slu`ba vo stranstvo; dodatoci
na plata; nadomestoci na tro{oci; plata, dodatoci i nadomestoci
na plati na u~esnici vo mirovni i humanitarni operacii nadvor od
Republika Makedonija i preodni i zavr{ni odredbi.
Vo delot na Osnovnite odredbi (~l. 1 do ~l. 3) se opredeluva
deka so ovoj pravilnik se ureduva na~inot i postapkata za utvrduvawe
na plata, dodatoci na plata i nadomestoci na opredeleni tro{oci na
vrabotenite vo Ministerstvoto za odbrana upateni na slu`ba vo stranstvo
i vo mirovni i humanitarni operacii nadvor od Republika Makedonija.
Vo delot - Plata na licata na slu`ba vo stranstvo (~l. 5 do ~l.
10) se opredeluvaat parametrite za utvrduvawe na neto plata, se opredeluvaat
koeficientite za licata na slu`ba vo stranstvo vo zavisnost
od ~inot i stepenot na obrazovanie, kako element od koj zavisi utvrduvaweto
na platata.
Vo delot - Dodatoci na plata (~l. 11 do 15) se opredeluva visinata
na dodatokot za plata koj se ostvaruva za pridru`ba na nevraboten
bra~en drugar, dodatokot za vr{ewe zada~i vo ote`nati uslovi za
rabota i dodatokot za vr{ewe dol`nost.
Vo delot - Nadomestoci na tro{oci (~l. 16 do 38) se opredeluvaat
uslovite i na~inot na ostvaruvawe na posebnite nadomestoci (za
tro{oci za iznajmuvawe na stan, za {koluvawe na deca, za prevoz do i
od rabota; za odvoen `ivot od semejstvoto, za drugi nadomestoci utvrdeni
so zakonskite propisi ili drugi op{ti akti (mobilen telefon,
reprezentacija, prenos na posmrtni ostanki, zdravstveno osiguruvawe,
ureduvawe na soba za dneven prestoj, pravo na nadomestok na tro{oci
za avionski prevoz za godi{en odmor i bankarska provizija).

Vo delot - Plata, dodatoci i nadomestoci na plati na u~esnici
vo mirovni i humanitarni operacii nadvor od Republika Makedonija
(~l. 39 do 48) se utvrduvaat osnovnata plata preku koeficientite spored
~in, odnosno stepen na obrazovanie, dodatocite na plata zaradi
vr{ewe zada~i vo ote`nati uslovi za prestoj i rabota, nadomestocite
na plata poradi odvoen `ivot i drugi nadomestoci, kako {to se pari~na
nagrada i pravo na reprezentacija za u~esnikot so najvisok ~in.
Vo preodnite i zavr{nite odredbi (~l. 49 do 51) se opredeluva
deka tro{ocite za drugi nadomestoci na licata na slu`ba vo stranstvo
i na u~esnicite vo mirovni i humanitarni operacii se ispla}aat
vo visina i na~in predviden so zakon i drugi propisi, deka so denot na
primenata na ovoj pravilnik prestanuva da va`i Pravilnikot koj dotoga{
ja ureduval ovaa oblast i se opredeluva vleguvaweto vo sila na
ovoj pravilnik, odnosno deka ovoj pravilnik vleguva vo sila so denot
na donesuvaweto, a }e se primenuva smetano od 1. 09. 2007 godina.
Ustavnosudska praktika
1. So Re{enie U. br. 198/2006, Ustavniot sud na Republika Makedonija,
ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot za utvrduvawe na osnovite
i koeficientite na platite, dodatocite i nadomestocite na voenite
pretstavnici na Republika Makedonija vo stranstvo i na drugi voeni
i civilni lica na slu`ba vo stranstvo, br. 01-4135/1 od 21. 06. 2002,
br. 01-2761/1 od 14. 04. 2003, br. 01-2761/3 od 27. 05 .2003, br. 01-2761/4 od
24. 07. 2003, br. 01-5114/1 od 13. 10. 21005, br. 01-4069/1 od 25. 07. 2006 i
br. 01-4069/3 od 22. 08. 2006, donesen od ministerot za odbrana na Republika
Makedonija.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Trgnuvajki od sodr`inata na
osporeniot pravilnik vo celina, Sudot oceni deka so ovoj pravilnik
samo se doureduvaat odredeni pra{awa koi se odnesuvaat na vrabotenite
vo Ministerstvoto za odbrana dodeka izvr{uvaat slu`ba vo stranstvo,
{to na ovoj pravilnik mu dava karakter na interen akt na Ministerstvoto
za odbrana i ne pretstavuva propis donesen od ministerot
za odbrana za vr{ewe na javni ovlastuvawa utvrdeni so zakon.
So ogled na faktot {to osporeniot pravilnik nema karakter
na propis vo smisla na ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija,
tuku pretstavuva interen akt, Sudot utvrdi deka ne e nadle`en za ocenuvawe
na negovata soglasnost so Ustavot i so zakon, poradi {to se
ispolneti uslovite od ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud za
otfrlawe na inicijativata.
2. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
101/2001, ja otfrli inicijativata za ocenuvawe ustavnosta i zakonitosta
na Pravilnikot za platite i nadomestocite na platite vo Min-
833

isterstvoto za odbrana br. 01-1041/2 od 24. 04. 2000 godina (pre~isten
tekst).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Sudot na sednicata utvrdi
deka so osporeniot pravilnik se ureduva pra{aweto za platite i nadomestocite
na plati vo Ministerstvoto za odbrana.
Spored ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija, Ustavniot
sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so
Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori
so Ustavot i so zakonite.
So ogled na toa {to osporeniot pravilnik ne e propis vo smisla
na ozna~enata ustavna odredba, tuku akt so koj se ureduvaat pra{awa
od sferata na rabotnite odnosi vo Ministerstvoto za odbrana, Sudot
oceni deka ne e nadle`en da odlu~uva za negovata ustavnost i zakonitost
poradi {to odlu~i kako vo to~kata 1 na ova re{enie.
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
130/2010, ja otfrli inicijativata za poveduvawe na postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot za upatuvawe i vra-
}awe na dr`avnite slu`benici vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti
na rabota vo Diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva na Republika
Makedonija br. 01-10320/1, donesen od ministerot za nadvore{ni
raboti na 15. 12. 2008 godina.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Trgnuvaj}i od navedenite
ustavni i delovni~ki odredbi, odredbite od Zakonot za nadvore{ni
raboti, Zakonot za objavuvawe na zakonite i drugite propisi i akti,
sodr`inata na osporeniot pravilnik nasprema navodite vo inicijativata
, Sudot smeta deka tie se neosnovani.
Ova od pri~ina {to imaj}i ja predvid sodr`inata na osporeniot
pravilnik, spored Sudot toj nema karakter na propis vo smisla
na ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija. Imeno toj ne sodr`i
op{ti normi na odnesuvawe, odnosno ne ureduva odnosi na subjekti vo
pravoto na op{t na~in i na neopredelen broj na subjekti vo pravoto.
Pravilnikot pretstavuva interen akt i se odnesuva isklu~ivo na upatuvawe
i vra}awe na dr`avnite slu`benici vo diplomatsko-konzularnite
pretstavni{tva i so nego so nitu edna odredba ne se vostanovuvaat
odnosi na gra|anite nadvor od Ministerstvoto.
Imaj}i predvid deka osporeniot pravilnik e interen akt, baraweto
na podnositelot na inicijativata toj da bide objaven vo "SV
RM," e neosnovano.
Poa|aj}i od navedenoto, Sudot oceni deka ne postoi ustavna i
zakonska obvrska osporeniot pravilnik da bide objaven, poradi {to se
ispolneti uslovite inicijativata soglasno ~l. 28 od Delovnikot na
Ustavniot sud na Republika Makedonija, da se otfrli.
834

Sporno pravno pra{awe
Dali osporeniot pravilnik ima karakter na propis podoben za
ustavnosudska ocena.
Pravno mislewe
1. Spored ~l. 110 al. 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na propisite i na kolektivnite
dogovori so Ustavot i so zakonite.
Spored ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle`en
da odlu~uva za baraweto.
Soglasno ~l. 186 od Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika
Makedonija ("SV RM," br. 62/2002, 98/2002, 25/2003, 71/2003, 112/
2005, 134/2007 i 6/2009), koj bil vo sila vo vreme na donesuvawe na osporeniot
pravilnik, voeni pretstavnici na Republika Makedonija vo
stranstvo se voenite ata{ea i ~lenovite na voenite misii vo stranstvo
so ~in major i povisok. Ovie voeni pretstavnici imaat diplomatski
status. Ministerot za odbrana mo`e so re{enie da upati voen
stare{ina i civilno lice na slu`ba vo Armijata da vr{i dol`nost vo
voeni pretstavni{tva i voeni misii na Republikata vo stranstvo, vo
me|unarodni organizacii ili vo me|unarodni voeni edinici. Pobliski
propisi za rabotata na voenite pretstavni{tva na Republikata vo
stranstvo donesuva ministerot za odbrana.
Soglasno ~l. 187 od istiot zakon, voenite pretstavnici vo stranstvo
i voenite i civilnite lica od ~l. 186 na ovoj zakon, imaat pravo
na plata i nadomestoci na plata soglasno so propisite za plata i nadomestocite
na plata na vrabotenite vo diplomatsko-konzularnite i
drugite pretstavni{tva na Republikata vo stranstvo.
Spored ~l. 188 st. 2 na ovoj zakon, profesionalen vojnik i voen
stare{ina koj u~estvuva vo humanitarni operacii i mirovni misii
nadvor od teritorijata na Republikata ima pravo na plata soglasno so
prop{isite za plata i nadomestocite na plata na vrabotenite vo diplomatsko-konzuklarnite
i drugi pretstavni{tva na Republikata vo
stranstvo i pravo na besplatno smestuvawe i ishrana.
Vrabotenite vo diplomatsko - konzularnite i drugi pretstavni{tva
na Republika Makedonija vo stranstvo ostvaruvaat pravo na
plata soglasno odredbite na Zakonot za nadvore{ni raboti ("SV RM,"
br. 46/2006 i 107/2008). Spored ~l. 75 na ovoj zakon, platata na diplomatsko-konzularen
slu`benik na rabota vo diplomatsko - konzularnoto
pretstavni{tvo se utvrduva, presmetuva i isplatuva vo stranska
valuta, vrz osnova na osnovicite za sekoja zemja oddelno i koeficientot
po zvawe. Vrednosta na koeficientot za utvrduvawe na osnovicite
godi{no se opredeluva vrz osnova na "Listata na indeksi na malopro-
835

da`nite ceni za `ivotnite tro{oci" koja ja objavuvaat nadle`nite
organi na Organizacijata na Obedinetite nacii za zemjite na akreditacija
i drugi relevantni okolnosti. Platata na diplomatsko-konzularniot
slu`benik na rabota vo diplomatsko-konzularnite pretstavni-
{tva se utvrduva so koeficient od 2,80 do 4,50. Platata na stru~noadministrativniot
dr`aven slu`benik na rabota vo diplomatsko-konzularnite
pretstavni{tva, se utvrduva so koeficient od 2,00 do 2,60.
Spored ~l. 76 st. 1 na istiot zakon, diplomatsko-konzularniot
slu`benik na rabota vo diplomatsko-konzularno pretstavni{tvoto
ima pravo na dodatok na platata vo slednive slu~ai: za vr{itel na
rabotite; za pridru`ba na bra~niot drugar/liceto od vonbra~na zaednica,soglasno
so zakon; za obemot i slo`enosta na rabotata i za
vr{ewe na zada~i vo ote`nati uslovi na rabota, kako {to se voeni
uslovi, krizni situacii, elementarni nepogodi i te{ki klimatski
uslovi. Spored st. 2 na istiot ~len, na diplomatsko-konzularniot slu-
`benik na rabota vo diplomatsko-konzularnoto pretstavni{tvo mu se
priznava nadomestok na opredeleni materijalni tro{oci, i toa: za
iznajmuvawe na stan; za {koluvawe na deca za osnovno i sredno obrazovanie;
za prevoz do i od rabota i drugi nadomestoci utvrdeni so pozitivnite
zakonski propisi na Republika Makedonija. Spored st. 3 na
ovoj ~len, so akt na Vladata se ureduva na~inot i postapkata za utvrduvawe
na platite, dodatocite na plata i nadomestocite na opredeleni
tro{oci vo diplomatsko- konzularnoto pretstavni{tvo.
2. Vo me|uvreme, donesen e nov Zakon za slu`ba vo Armijata na
Republika Makedonija ("SV RM," br. 36/10 i 23/2011). Spored ~l. 199
st. 1 od ovoj zakon, voeni pretstavnici na Republikata vo stranstvo se
odbranbeni i voeni ata{ea i ~lenovi na voenite misii vo stranstvo
pretstavuvani od voen i civilen personal, soglasno so aktot za sistematizacija
na Ministerstvoto za odbrana. spored st. 3 na istiot ~len,
ministerot za odbrana mo`e so re{enie da upati voen stare{ina ili
civilen personal da vr{i dol`nost vo voeni pretstavni{tva i voeni
misii na Republikata vo stranstvo, {tabovi i vo drugi me|unarodni
organizacii i me|unarodni voeni edinici. Soglasno st. 5 na ovoj ~len,
visinata na platata, dodatocite na platata i drugite nadomestoci na
licata od stavovite 1 i 3 na ovoj ~len gi utvrduva ministerot za
odbrana.
Spored ~l. 200 st. 1 od istiot zakon, na voeniot i civilniot personal
koj u~estvuva vo humanitarni ili mirovni operacii nadvor od
teritorijata na Republikata, pridonesite se presmetuvaat i uplatuvaat
vrz osnova na platata utvrdena na denot na upatuvaweto. Spored
st. 2 na istiot ~len, voeniot i civilniot personal od st. 1 na ovoj ~len
ima pravo na nadomestok za u~estvo vo humanitarni ili mirovni operacii
nadvor od teritorijata na Republikata. Soglasno st. 3 na ovoj
~len, visinata na nadomestocite od st. 2 na ovoj ~len gi utvrduva ministerot
za odbrana.
836

Vidno od odgovorot na inicijativata dostaven do Ustavniot sud
od strana na Ministerstvoto za odbrana (akt br. 13-100/3 od 16. 03.
2011), vo Ministerstvoto za odbrana vo zavr{na faza, odnosno pred donesuvawe
e nov pravilnik so koj na seopfaten na~in }e se uredi pra{aweto
na platite i nadomestocite na plati i drugi primawa na voenite
pretstavnici na Republikata vo stranstvo i na voenite stare{ina ili
civilniot personal koj vr{i dol`nost vo voeni pretstavni{tva i voeni
misii na Republikata vo stranstvo, {tabovi i vo drugi me|unarodni
organizacii i me|unarodni voeni edinici, soglasno noviot
Zakon za slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija.
3. Osporeniot pravilnik e donesen vrz osnova na ~l. 55 st. 1 od
Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava,
spored koj ministerot donesuva pravilnici, naredbi, upatstva, planovi,
programi, re{enija i drugi vidovi akti za izvr{uvawe na zakonite
i drugi propisi, koga za toa e ovlasten so zakon.
Od sodr`inata na osporeniot pravilnik, proizleguva deka so
pravilnikot vsu{nost se operacionaliziraat navedenite odredbi od
Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija i Zakonot za
nadvore{ni raboti, vo funkcija na opredeluvawe na platite, dodatocite
na plata i nadomestocite na opredeleni tro{oci na voenite i civilnite
lica od Ministerstvoto za odbrana na slu`ba vo stranstvo i
upateni vo mirovni i humanitarni operacii nadvor od Republika
Makedonija
Trgnuvajki od sodr`inata na osporeniot pravilnik vo celina, a
soglasno dosega{nata ustavnosudska praktika na Ustavniot sud po
odnos na isti i sli~ni pra{awa, smetame deka so ovoj pravilnik samo
se doureduvaat odredeni pra{awa koi se odnesuvaat na vrabotenite vo
Ministerstvoto za odbrana dodeka izvr{uvaat slu`ba vo stranstvo,
{to na ovoj pravilnik mu dava karakter na interen akt na Ministerstvoto
za odbrana i ne pretstavuva propis donesen od ministerot za
odbrana za vr{ewe na javni ovlastuvawa utvrdeni so zakon.
So ogled na faktot {to osporeniot pravilnik nema karakter
na propis vo smisla na ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija,
odnosno ne sodr`i op{ti normi na odnesuvawe, ne ureduva odnosi na
subjektite vo pravoto na op{t na~in i za neopredelen broj na subjekti
vo pravoto, istiot ne e podoben za ustavnosudska ocena, poradi {to
smetame deka se ispolneti uslovite od ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na
Ustavniot sud za otfrlawe na inicijativata.
So ogled na navedenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Ustavniot sud za razgleduvawe
i odlu~uvawe.
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot za utvrduvawe
na plata, dodatoci na plata i nadomestocite na opredeleni tro{oci
837

na lica na slu`ba vo stranstvo i upateni vo mirovni i humanitarni
operacii nadvor od Republika Makedonija, br. 01-5589/1 od 29. 10. 2007
godina, donesen od ministerot za odbrana.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 1 i ~len 71 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 6
april 2011 godina, donese
838
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot za utvrduvawe na
plata, dodatoci na plata i nadomestocite na opredeleni tro{oci na
lica na slu`ba vo stranstvo i upateni vo mirovni i humanitarni operacii
nadvor od Republika Makedonija, br. 01-5589/1 od 29. 10. 2007 godina,
donesen od ministerot za odbrana.
2. Stamen Filipov od Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot ozna~en vo to~kata 1
od ova re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata, ministerot za odbrana
nemal zakonsko ovlastuvawe da go donese osporeniot pravilnik. Imeno,
Pravilnikot bil donesen vrz osnova na ~len 55 stav 1 od Zakonot
za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava, spored koj
ministerot donesuva pravilnici i drugi vidovi akti za izvr{uvawe na
zakonite i drugite propisi samo koga za toa izre~no e ovlasten so zakon,
me|utoa so nitu eden zakon vo Republika Makedonija, ministerot
za odbrana ne bil ovlasten da go donese osporeniot pravilnik. Osporeniot
pravilnik ne bil vo soglasnost ni so ~len 61 stav 1 od istiot
zakon, spored koj so aktite {to gi donesuva ministerot ne mo`e za gra-
|anite i drugite pravni lica da se utvrduvaat prava i obvrski, nitu da
se propi{uva nadle`nost na drugi organi, {to za `al ne bilo slu~aj
so ovoj pravilnik.
Ponatamu, vo inicijativata se naveduva deka soglasno ~len 32
stav 5 od Ustavot, ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite i nivnata
polo`ba se ureduvaat samo so zakon i so kolektiven dogovor, a ne so
pravilnik, kako vo slu~ajov, {to zna~elo deka so toa bil povreden i
~len 96 od Ustavot.
Osven toa, ovoj pravilnik bil vo sprotivnost i so ~len 52 stavovite
1 i 2 od Ustavot, zatoa {to ne bil objaven vo "Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," a ne bil objaven nitu vo Ministerstvoto za
odbrana i Armijata na Republika Makedonija.
Pri odlu~uvaweto za osnovanosta na inicijativata, podnosit-

elot predlaga da se imaat predvid i Zakonot za upatuvawe lica vo
me|unarodni misii i vo me|unarodni organizacii ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 150/2007) i Zakonot za posebnite prava na
u~esnicite vo mirovnite operacii i operaciite za kolektivna odbrana
nadvor od teritorijata na Republika Makedonija i na ~lenovite na
nivnite semejstva ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 67/
2009).
Vrz osnova na navedenoto, podnositelot na inicijativata smeta
deka osporeniot pravilnik ne bil vo soglasnost so ~len 8 alineite 1, 3
i 4, ~len 32 stavovite 3 i 5, ~len 51, ~len 52 stavovite 1 i 2, ~len 95
stav 3 i ~len 96 od Ustavot, ~len 55 stav 1, ~len 56 stav 1 i ~len 61 stav
1 od Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava
i ~len 3 to~ka 4 od Zakonot za objavuvawe na zakonite i drugite propisi
i akti vo „Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“, poradi {to
predlaga Ustavniot sud na Republika Makedonija da povede postapka
za ocenuvawe na ustvanosta i zakonitosta na Pravilnikot.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka ministerot za odbrana, vrz
osnova na ~len 55 stav 1 od Zakonot za organizacija i rabota na organite
na dr`avnata uprava, donel Pravilnik za utvrduvawe na plata, dodatoci
na plata i nadomestocite na opredeleni tro{oci na lica na
slu`ba vo stranstvo i upateni vo mirovni i humanitarni operacii nadvor
od Republika Makedonija, broj 01-5589/1 od 29. 10. 2007 godina.
Pravilnikot sodr`i 51 ~len, rasporedeni vo slednive tematski
celini: osnovni odredbi; plata na licata na slu`ba vo stranstvo; dodatoci
na plata; nadomestoci na tro{oci; plata, dodatoci i nadomestoci
na plati na u~esnici vo mirovni i humanitarni operacii nadvor od
Republika Makedonija i preodni i zavr{ni odredbi.
4. Spored ~len 110 alineja 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na propisite i na kolektivnite
dogovori so Ustavot i so zakonite.
Spored ~len 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na
Republika Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e
nadle`en da odlu~uva za baraweto.
Soglasno ~len 186 od Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika
Makedonija („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“ br.
62/2002, 98/2002, 25/2003, 71/2003, 112/2005, 134/2007 i 6/2009), koj bil vo
sila vo vreme na donesuvawe na osporeniot pravilnik, voeni pretstavnici
na Republika Makedonija vo stranstvo se voenite ata{ea i
~lenovite na voenite misii vo stranstvo so ~in major i povisok. Ovie
voeni pretstavnici imaat diplomatski status. Ministerot za odbrana
mo`e so re{enie da upati voen stare{ina i civilno lice na slu`ba vo
Armijata da vr{i dol`nost vo voeni pretstavni{tva i voeni misii na
Republikata vo stranstvo, vo me|unarodni organizacii ili vo me|unarodni
voeni edinici. Pobliski propisi za rabotata na voenite
pretstavni{tva na Republikata vo stranstvo donesuva ministerot za
839

odbrana.
Soglasno ~len 187 od istiot zakon, voenite pretstavnici vo
stranstvo i voenite i civilnite lica od ~len 186 na ovoj zakon, imaat
pravo na plata i nadomestoci na plata soglasno so propisite za plata
i nadomestocite na plata na vrabotenite vo diplomatsko-konzularnite
i drugite pretstavni{tva na Republikata vo stranstvo.
Spored ~len 188 stav 2 na ovoj zakon, profesionalen vojnik i
voen stare{ina koj u~estvuva vo humanitarni operacii i mirovni misii
nadvor od teritorijata na Republikata ima pravo na plata soglasno
so propisite za plata i nadomestocite na plata na vrabotenite vo
diplomatsko-konzularnite i drugi pretstavni{tva na Republikata vo
stranstvo i pravo na besplatno smestuvawe i ishrana.
Vrabotenite vo diplomatsko - konzularnite i drugi pretstavni{tva
na Republika Makedonija vo stranstvo ostvaruvaat pravo na
plata soglasno odredbite na Zakonot za nadvore{ni raboti ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 46/2006 i 107/2008). Spored ~len
75 na ovoj zakon, platata na diplomatsko-konzularen slu`benik na rabota
vo diplomatsko - konzularnoto pretstavni{tvo se utvrduva, presmetuva
i isplatuva vo stranska valuta, vrz osnova na osnovicite za sekoja
zemja oddelno i koeficientot po zvawe. Vrednosta na koeficientot
za utvrduvawe na osnovicite godi{no se opredeluva vrz osnova na
"Listata na indeksi na maloproda`nite ceni za `ivotnite tro{oci"
koja ja objavuvaat nadle`nite organi na Organizacijata na Obedinetite
nacii za zemjite na akreditacija i drugi relevantni okolnosti.
Platata na diplomatsko-konzularniot slu`benik na rabota vo diplomatsko-konzularnite
pretstavni{tva se utvrduva so koeficient od
2,80 do 4,50. Platata na stru~no-administrativniot dr`aven slu`benik
na rabota vo diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva, se utvrduva
so koeficient od 2,00 do 2,60.
Spored ~len 76 stav 1 na istiot zakon, diplomatsko-konzularniot
slu`benik na rabota vo diplomatsko-konzularno pretstavni{tvo
ima pravo na dodatok na platata vo slednive slu~ai: za vr{itel na rabotite;
za pridru`ba na bra~niot drugar/liceto od vonbra~na zaednica,
soglasno so zakon; za obemot i slo`enosta na rabotata i za vr{ewe
na zada~i vo ote`nati uslovi na rabota, kako {to se voeni uslovi, krizni
situacii, elementarni nepogodi i te{ki klimatski uslovi. Spored
stav 2 na istiot ~len, na diplomatsko-konzularniot slu`benik na
rabota vo diplomatsko-konzularnoto pretstavni{tvo mu se priznava
nadomestok na opredeleni materijalni tro{oci, i toa: za iznajmuvawe
na stan; za {koluvawe na deca za osnovno i sredno obrazovanie; za prevoz
do i od rabota i drugi nadomestoci utvrdeni so pozitivnite zakonski
propisi na Republika Makedonija. Spored stav 3 na ovoj ~len, so
akt na Vladata se ureduva na~inot i postapkata za utvrduvawe na platite,
dodatocite na plata i nadomestocite na opredeleni tro{oci vo
diplomatsko- konzularnoto pretstavni{tvo.
840

Vo me|uvreme, donesen e nov Zakon za slu`ba vo Armijata na Republika
Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br.
36/2010 i 23/2011). Spored ~len 199 stav 1 od ovoj zakon, voeni pretstavnici
na Republikata vo stranstvo se odbranbeni i voeni ata{ea i
~lenovi na voenite misii vo stranstvo pretstavuvani od voen i civilen
personal, soglasno so aktot za sistematizacija na Ministerstvoto
za odbrana. Spored stav 3 na istiot ~len, ministerot za odbrana
mo`e so re{enie da upati voen stare{ina ili civilen personal da
vr{i dol`nost vo voeni pretstavni{tva i voeni misii na Republikata
vo stranstvo, {tabovi i vo drugi me|unarodni organizacii i
me|unarodni voeni edinici. Soglasno stav 5 na ovoj ~len, visinata na
platata, dodatocite na platata i drugite nadomestoci na licata od
stavovite 1 i 3 na ovoj ~len gi utvrduva ministerot za odbrana.
Spored ~len 200 stav 1 od istiot zakon, na voeniot i civilniot
personal koj u~estvuva vo humanitarni ili mirovni operacii nadvor
od teritorijata na Republikata, pridonesite se presmetuvaat i uplatuvaat
vrz osnova na platata utvrdena na denot na upatuvaweto. Spored
stav 2 na istiot ~len, voeniot i civilniot personal od stavot 1 na ovoj
~len ima pravo na nadomestok za u~estvo vo humanitarni ili mirovni
opreracii nadvor od teritorijata na Republikata. Soglasno stav 3 na
ovoj ~len, visinata na nadomestocite od stavot 2 na ovoj ~len gi utvrduva
ministerot za odbrana.
Vidno od odgovorot na inicijativata dostaven do Ustavniot sud
od strana na Ministerstvoto za odbrana (akt br. 13-100/3 od 16. 03. 2011
godina), vo Ministerstvoto za odbrana vo zavr{na faza, odnosno pred
donesuvawe e nov pravilnik so koj na seopfaten na~in }e se uredi pra-
{aweto na platite i nadomestocite na plati i drugi primawa na voenite
pretstavnici na Republikata vo stranstvo i na voenite stare{-
ina ili civilniot personal koj vr{i dol`nost vo voeni pretstavni-
{tva i voeni misii na Republikata vo stranstvo, {tabovi i vo drugi
me|unarodni organizacii i me|unarodni voeni edinici, soglasno noviot
Zakon za slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija.
Osporeniot pravilnik e donesen vrz osnova na ~len 55 stav 1 od
Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava,
spored koj ministerot donesuva pravilnici, naredbi, upatstva, planovi,
programi, re{enija i drugi vidovi akti za izvr{uvawe na zakonite
i drugi propisi, koga za toa e ovlasten so zakon.
Od sodr`inata na osporeniot pravilnik, proizleguva deka so
pravilnikot vsu{nost se operacionaliziraat navedenite odredbi od
Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija i Zakonot za
nadvore{ni raboti, vo funkcija na opredeluvawe na platite, dodatocite
na plata i nadomestocite na opredeleni tro{oci na voenite i
civilnite lica od Ministerstvoto za odbrana na slu`ba vo stranstvo
i upateni vo mirovni i humanitarni operacii nadvor od Republika
Makedonija.
841

Trgnuvajki od sodr`inata na osporeniot pravilnik vo celina,
spored Sudot, so ovoj pravilnik samo se doureduvaat odredeni pra{awa
koi se odnesuvaat na vrabotenite vo Ministerstvoto za odbrana dodeka
izvr{uvaat slu`ba vo stranstvo, {to na ovoj pravilnik mu dava
karakter na interen akt na Ministerstvoto za odbrana i ne pretstavuva
propis donesen od ministerot za odbrana za vr{ewe na javni
ovlastuvawa utvrdeni so zakon.
So ogled na faktot {to osporeniot pravilnik nema karakter
na propis vo smisla na ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija,
odnosno ne sodr`i op{ti normi na odnesuvawe, ne ureduva odnosi na
subjektite vo pravoto na op{t na~in i za neopredelen broj na subjekti
vo pravoto, istiot ne e podoben za ustavnosudska ocena, poradi {to
Sudot oceni deka se ispolneti uslovite od ~len 28 alineja 1 od Delovnikot
na Ustavniot sud za otfrlawe na inicijativata.
5. Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot odlu~i kako vo to~ka 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot, Branko Naumoski i sudiite: d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, d-r Trendafil Ivanovski, Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
842

63. U. br. 55/2011 (27. 04. 2011)
Osporen akt
^len 6 st. 7 od Zakonot za postapuvawe so bespravno izgradeni
objekti ("SV RM," br. 23/2011 i 54/2011).
Sodr`ina na osporeniot ~len
^len 6 stav 7
Dokolku e podneseno barawe za utvrduvawe na praven status za
stanbeni zgradi za kolektivno domuvawe, potrebno e baraweto da e
podneseno od zaednicata na stanari ili da e potpi{ano od pove}e od
polovinata imateli na stan vo zgradata pri {to pokraj dokazite od
stavot 2 na ovoj ~len se dostavuva i spisok na stanari, dogovori za kupoproda`ba
na stanovite vo zgradata, kako i uverenie za dr`avjanstvo
ili kopija od li~na karta od site imateli na stan vo zgradata.
Za utvrduvawe na praven status na delovi (dogradbi i nadgradbi)
na stanbeni zgradi koi se bespravno izgradeni, podnositelot na
baraweto za utvrduvawe na praven status e imatelot na delot koj e bespravno
izgraden.
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata, osporeniot ~l. 6 st. 7 od Zakonot
ne bil vo soglasnost so ~l. 30 od Ustavot, od pri~ina {to, vo
slu~ajov se raboti za sopstven, individualen del (nadgradbi i dogradbi)
pa predvidenoto re{enie baraweto za utvrduvawe na praven status
za stanbenite zgradi za kolektivno deluvawe, da go podnesuva zaednicata
na stanari ili da e potpi{ano od pove}e od polovina imateli na
stan vo zgradata, ne soodvetstvuva so privatniot interes. Ova od pri-
~ini {to stanuvalo zbor za legalizacija na dopolnitelno izgradeni
terasi ili nadgradbi (potkrovje), od individualni lica, pa ottuka,
baraweto treba da go podnese li~no liceto koj bespravno go izgradil
delot za koj se bara legalizacija.
Fakti~ka sostojba i pravno mislewe
Zakonot za postapuvawe so bespravno izgradeni objekti e donesen
na sednica na Sobranieto na Republika Makedonija odr`ana na 22.
02. 2011 godina, i istiot e objaven vo "SV RM," br. 23/2011 na 24. 02.
843

2011 godina, i istiot soglasno ~l. 33 od Zakonot, vleguva vo sila osmiot
den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
- 2 mart 2011 godina i istiot va`i {est godini od denot na
vleguvaweto vo sila.
Vo ~l. 1 od ovoj zakon e reguliran predlogot na zakonot, odnosno
dali so ovoj zakon se ureduvaat uslovite, na~inot i postapkata za
evidentirawe, utvrduvawe na praven status i sankcionirawe na bespravno
izgradenite objekti.
Spored ~l. 2 od ovoj zakon pod bespravno izgradeni objekti, vo
smisla na ovoj zakon, se podrazbiraat objekti od zna~ewe za Republikata
soglasno so Zakonot za gradewe i drug zakon, objekti od lokalno
zna~ewe soglasno so Zakonot za gradewe i objekti na zdravstveni ustanovi
za primarna, sekundarna i tercijalna zdravstvena za{tita koi se
izgradeni bez odobrenie za gradewe ili sprotivno na odobrenieto za
gradewe, kako i delovi (dogradbi i nadgradbi) na objektite od zna~ewe
za Republikata i od lokalno zna~ewe i na objektite na zdravstvenite
ustanovi za primarna, sekundarna i tercijalna zdravstvena za{tita,
koi se izgradeni bez odobrenie za gradewe ili sprotivno na odobrenieto
za gradewe, vo i nadvor od planski opfat (vo natamo{niot tekst:
bespravni objekti).
Predmet na ovoj zakon se bespravnite objekti od st. 1 na ovoj
~len na koi do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon se izvedeni
grade`nite i instalaterskite raboti vo celost i istite pretstavuvaat
grade`na i funkcionalna celina.
Vo ~l. 3 od istiot zakon, se predviduva deka pod utvrduvawe na
praven status na bespraven objekt se podrazbira zapiuvawe na bespravniot
objekt vo javnata kniga za zapi{uvawe na pravata na nedvi`nosti
i vkopuvawe na istiot vo urbanisti~ko-planskata dokumentacija,
na na~in i vo postapka predeleni so ovoj zakon.
Spored ~l. 5 od ovoj zakon za utvrduvawe na praven status na bespraven
objekt se podnesuva barawe za utvrduvawe na praven status na
bespraven objekt od strana na imatelot na bespraven objekt do edinicata
na lokalnata samouprava na ~ie podra~je e izgraden bespravniot
objekt, odnosno organot na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe na
rabotite od oblasta na ureduvaweto na prostorot. Rokot za podnesuvawena
baraweto za utvrduvawe na praven status na bespraven objekt od
st. 1 na ovoj ~len gi propi{uva ministerot koj rakovodi so organot na
dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvaweto
na prostorot.
Osporeniot ~l. 6 od Zakonot, ja regulira sodr`inata na barawata
za utvrduvawe na praven status na bespravni objekti.
Spored ~l. 6 od ovoj zakon 1 podnositel na barawe za utvrduvawe
na praven status mo`e da bide fizi~ko lice - dr`avjanin na Republika
Makedonija, pravno lice registrirano vo Centralniot registar
na Republika Makedonija i institucii koi se imateli na bespravnite
844

objekti. Stranski pravni i fizi~ki lica mo`at da bidat barateli,
dokolku gi ispolnuvaat uslovite za steknuvawe na pravo na sopstvenost
utvrdeni so Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava.
2 Baratelot e dol`en so baraweto za utvrduvawe na praven status
na bespravni objekti od zna~ewe za Republikata, objekti na zdravstveni
ustanovi za primarna, sekundarna i tercijalna zdravstvena za-
{tita i objekti od lokalno zna~ewe osven elektronski komunikaciski
mre`i i sredstva i liniski infrastrukturni objekti da dostavi:
- uverenie za dr`avjanstvo ili kopija od li~na karta za doma{no
fizi~ko lice, odnosno dozvola za postojan prestoj za stransko
fizi~ko lice, a za doma{no i stransko pravno lice, izvod od Centralniot
registar na Republika Makedonija, odnosno od soodvetnata institucija
vo dr`avata vo koja stranskoto pravno lice ima sedi{te,
- dokaz za priklu~ok na komunalna infrastruktura i/ili smetki
za javni uslugi (struja, voda itn.), a dokolku bespravniot objekt
nema infrastrukturni priklu~oci, izjava zaverena na notar dadena
pod krivi~na i materijalna odgovornost so koja baratelot }e potvrdi
deka bespravniot objekt e izgraden pred vleguvaweto vo sila na ovoj
zakon i
- geodetski elaborat za utvrduvawe na fakti~ka sostojba na bespraven
objekt so imoten list za zemji{teto na koe e izgraden bespravniot
objekt.
3 Dokolku bespravniot objekt e izgraden na zemji{te koe ne e
sopstvenost na baratelot ili na Republika Makedonija, odnosno zemji-
{teto e sopstvenost na drugo fizi~ko ili pravno lice, baratelot pokraj
dokazite od stavot (2) na ovoj ~len e dol`en da dostavi i dogovor
za dolgotraen zakup na semji{teto sklu~en so sopstvenikot na zemji{teto.
4 Dokolku bespravniot objekt e izgraden na zemji{te preneseno
od porane{en sopstvenik vrz osnova na dogovor za kupoproda`ba, na
koe kako korisnik e evidentiran porane{niot sopstvenik, a baratelot
go koristi zemji{teto pove}e od 20 godini od denot na sklu~uvaweto
na dogovorot, baratelot e dol`en pokraj dokazite od stavot (2)
na ovoj ~len da dostavi i dogovor za kupoproda`ba na zemji{teto i izjava
zaverena na notar, dadena pod krivi~na i materijalna odgovornost
so koja baratelot }e potvrdi deka baratelot ili liceto ~ij naslednik
e baratelot go imaat kupeno zemji{teto od porane{niot sopstvenik.
5 Dokolku bespravniot objekt e izgraden na zemji{te so nezapi{ani
prava, nadle`niot organ po slu`bena dol`nost dostavuva barawe
do Agencijata za katastar na nedvi`nosti za sproveduvawe na soodvetna
postapka za zapi{uvawe na pravta vrz predmetnoto zemji{te,
soglasno so Zakonot za katastar na nedvi`nosti, koja postapka Agencijata
za katastar na nedvi`nosti ja sproveduva po slu`bena dol`nost.
845

6 Dokolku e podneseno barawe za utvrduvawe na praven status
na bespraven objekt koj e izgraden na zemji{te so neras~iteni imotni
odnosi, poradi toa {to ne e sprovedena ostavinska postapka, baratelot
e dol`en pokraj dokazite od st. 2 na ovoj ~len da dostavi i izvestuvawe
od notarot poverenik na ostavinskiot sud deka se vodi ostavinska
postapka za predmetnoto zemji{te.
7 Dokolku e podneseno barawe za utvrduvawe na praven status za
stanbeni zgradi za kolektivno domuvawe, potrebno e baraweto da e
podneseno od zaednicata na stanari ili da e potpi{ano od pove}e od
polovinata imateli na stan vo zgradata pri {to pokraj dokazite od st.
2 na ovoj ~len se dostavuva i spisok na stanari, dogovori za kupoproda`ba
na stanovite vo zgradata, kako i uverenie za dr`avjanstvo ili
kopija od li~na karta od site imateli na stan vo zgradata.
Podnositelot na inicijativata go osporuva st. 7 na ~l. 6 od Zakonot,
uka`uvaj}i na faktot deka ne mo`e za nadgradba ili dogradba vo
stanbena zgrada, koi se odnesuvaat na terasi ili potkrovja, baraweto
da se podnesuva vo ime na zaednicata na stanari ili da bide istoto potpi{ano
od pove}e od polovina imateli na stan vo zgradata.
Me|utoa, tokmu vo ovaa nasoka, a po podnesuvawe na inicijativata
Sobranieto na Republika Makedonija na sednicata odr`ana na 11.
04. 2011 godina go donese Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za postapuvawe so bespravno izgradeni objekti koj e objaven vo
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“ br. 54/2011 od 14. 04. 2011
god. so koj vo ~l. 1 od istiot, vo ~l. 6 st. 7 (osporen so inicijativata) se
dodava nova re~enica koja glasi: "Za utvrduvawe na praven status na
delovi (dogradbi i nadgradbi) na stanbeni zgradi koi se bespravno
izgradeni, podnositel na barawe za utvrduvawe na praven status e imatelot
na delot koj e bespravno izgraden."
Od analizata na izmenite i dopolnuvawata na st. 7 od ~l. 6 od
Zakonot, smetame deka tokmu uka`uvawata vo inicijativata se vgradeni
vo ovoj ~len od Zakonot i spored koj e dopolneta sodr`ina na baraweto
za utvrduvawe na praven status na bespravni objekti, taka {to
imatelot na delot koj e bespravno izgraden mo`e da go podnese baraweto
li~no za onoj del {to samiot bespravno go izgradil bez sobirawe
na potpisi od pove}e od polovinata imateli na stan vo zgradata.
Od navedenite pri~ini smetame deka vo slu~ajov ne postojat
procesni pretpostavki za odlu~uvawe po inicijativata, poradi {to vo
smisla na ~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot sud, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe, i
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 6 st. 7 od Zakonot za postapuvawe so bespravno
izgradeni objekti ("SV RM," br. 23/2011 i 54/2011).
*
846

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija ~len 28 alineja 3 i ~len 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br.70/1992) na sednicata odr`ana na 27
april 2011 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~len 6 stav 7 od Zakonot za postapuvawe so bespravno
izgradeni objekti ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 23/2011 i 54/2011).
2. Violeta Timova od Skopje na Ustavniot sud na Republika Makedonija
mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~lenot od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{-
enie.
Spored navodite vo inicijativata, osporeniot ~len 6 stav 7 od
Zakonot ne bil vo soglasnost so ~len 30 od Ustavot, od pri~ina {to,
vo slu~ajov se raboti za sopstven, individualen del (nadgradbi i dogradbi)
pa predvidenoto re{enie baraweto za utvrduvawe na praven
status za stanbenite zgradi za kolektivno deluvawe, da go podnesuva
zaednicata na stanari ili da e potpi{ano od pove}e od polovina imateli
na stan vo zgradata, ne soodvetstvuva so privatniot interes. Ova
od pri~ini {to stanuvalo zbor za legalizacija na dopolnitelno izgradeni
terasi ili nadgradbi (potkrovje), od individualni lica, pa
ottuka, baraweto treba da go podnese li~no liceto koj bespravno go
izgradil delot za koj se bara legalizacija.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 6 stav 7 od Zakonot
dokolku e podneseno barawe za utvrduvawe na praven status za stanbeni
zgradi za kolektivno domuvawe, potrebno e baraweto da e podneseno
od zaednicata na stanari ili da e potpi{ano od pove}e od polovinata
imateli na stan vo zgradata pri {to pokraj dokazite od stavot 2
na ovoj ~len se dostavuva i spisok na stanari, dogovori za kupoproda-
`ba na stanovite vo zgradata, kako i uverenie za dr`avjanstvo ili kopija
od li~na karta od site imateli na stan vo zgradata.
Za utvrduvawe na praven status na delovi (dogradbi i nadgradbi)
na stanbeni zgradi koi se bespravno izgradeni, podnositelot na baraweto
za utvrduvawe na praven status e imatelot na delot koj e bespravno
izgraden.
4. Zakonot za postapuvawe so bespravno izgradeni objekti e donesen
na sednica na Sobranieto na Republika Makedonija odr`ana na
22 fevruari 2011 godina, i istiot e objaven vo "Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija“ br.23/2011 na 24 fevruari 2011 godina, i istiot
soglasno ~len 33 od Zakonot, vleguva vo sila osmiot den od denot
na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" - 2
847

mart 2011 godina i istiot va`i {est godini od denot na vleguvaweto
vo sila.
Vo ~len 1 od ovoj zakon e regulirano {to e predmet na zakonot,
odnosno deka so ovoj zakon se ureduvaat uslovite, na~inot i postapkata
za evidentirawe, utvrduvawe na praven status i sankcionirawe na bespravno
izgradenite objekti.
Spored ~len 2 od ovoj zakon pod bespravno izgradeni objekti, vo
smisla na ovoj zakon, se podrazbiraat objekti od zna~ewe za Republikata
soglasno so Zakonot za gradewe i drug zakon, objekti od lokalno
zna~ewe soglasno so Zakonot za gradewe i objekti na zdravstveni ustanovi
za primarna, sekundarna i tercijalna zdravstvena za{tita koi se
izgradeni bez odobrenie za gradewe ili sprotivno na odobrenieto za
gradewe, kako i delovi (dogradbi i nadgradbi) na objektite od zna~ewe
za Republikata i od lokalno zna~ewe i na objektite na zdravstvenite
ustanovi za primarna, sekundarna i tercijalna zdravstvena za{tita,
koi se izgradeni bez odobrenie za gradewe ili sprotivno na odobrenieto
za gradewe, vo i nadvor od planski opfat (vo natamo{niot tekst:
bespravni objekti).
Predmet na ovoj zakon se bespravnite objekti od stavot 1 na
ovoj ~len na koi do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon se izvedeni
grade`nite i instalaterskite raboti vo celost i istite pretstavuvaat
grade`na i funkcionalna celina.
Vo ~len 3 od istiot zakon, se predviduva deka pod utvrduvawe na
praven status na bespraven objekt se podrazbira zapi{uvawe na bespravniot
objekt vo javnata kniga za zapi{uvawe na pravata na nedvi`nosti
i vkopuvawe na istiot vo urbanisti~ko-planskata dokumentacija,
na na~in i vo postapka predeleni so ovoj zakon.
Spored ~len 5 od ovoj zakon za utvrduvawe na praven status na
bespraven objekt se podnesuva barawe za utvrduvawe na praven status
na bespraven objekt od strana na imatelot na bespraven objekt do edinicata
na lokalnata samouprava na ~ie podra~je e izgraden bespravniot
objekt, odnosno organot na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe
na rabotite od oblasta na ureduvaweto na prostorot. Rokot za podnesuvawe
na baraweto za utvrduvawe na praven status na bespraven objekt
od stavot 1 na ovoj ~len go propi{uva ministerot koj rakovodi so
organot na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta
na ureduvaweto na prostorot.
Osporeniot ~len 6 od Zakonot, ja regulira sodr`inata na barawata
za utvrduvawe na praven status na bespravni objekti.
Spored ~len 6 stav 1 od ovoj zakon podnositel na barawe za utvrduvawe
na praven status mo`e da bide fizi~ko lice - dr`avjanin na
Republika Makedonija, pravno lice registrirano vo Centralniot
registar na Republika Makedonija i institucii koi se imateli na bespravnite
objekti.Stranski pravni i fizi~ki lica mo`at da bidat
848

arateli, dokolku gi ispolnuvaat uslovite za steknuvawe na pravo na
sopstvenost utvrdeni so Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava.
Spored stav 2 na ovoj ~len od Zakonot baratelot e dol`en so baraweto
za utvrduvawe na praven status na bespravni objekti od zna~ewe
za Republikata, objekti na zdravstveni ustanovi za primarna, sekundarna
i tercijalna zdravstvena za{tita i objekti od lokalno zna~ewe
osven elektronski komunikaciski mre`i i sredstva i liniski infrastrukturni
objekti da dostavi:
- uverenie za dr`avjanstvo ili kopija od li~na karta za doma{-
no fizi~ko lice, odnosno dozvola za postojan prestoj za stransko fizi~ko
lice, a za doma{no i stransko pravno lice, izvod od Centralniot
registar na Republika Makedonija, odnosno od soodvetnata institucija
vo dr`avata vo koja stranskoto pravno lice ima sedi{te,
- dokaz za priklu~ok na komunalna infrastruktura i/ili smetki
za javni uslugi (struja, voda itn.), a dokolku bespravniot objekt
nema infrastrukturni priklu~oci, izjava zaverena na notar dadena
pod krivi~na i materijalna odgovornost so koja baratelot }e potvrdi
deka bespravniot objekt e izgraden pred vleguvaweto vo sila na ovoj
zakon i
- geodetski elaborat za utvrduvawe na fakti~ka sostojba na bespraven
objekt so imoten list za zemji{teto na koe e izgraden bespravniot
objekt.
Vo stavot 3 na istiot ~len od Zakonot e predvideno deka dokolku
bespravniot objekt e izgraden na zemji{te koe ne e sopstvenost na
baratelot ili na Republika Makedonija, odnosno zemji{teto e sopstvenost
na drugo fizi~ko ili pravno lice, baratelot pokraj dokazite
od stavot 2 na ovoj ~len e dol`en da dostavi i dogovor za dolgotraen
zakup na semji{teto sklu~en so sopstvenikot na zemji{teto.
Spored stav 4 na ovoj ~len od Zakonot dokolku bespravniot
objekt e izgraden na zemji{te preneseno od porane{en sopstvenik vrz
osnova na dogovor za kupoproda`ba, na koe kako korisnik e evidentiran
porane{niot sopstvenik, a baratelot go koristi zemji{teto pove-
}e od 20 godini od denot na sklu~uvaweto na dogovorot, baratelot e dol`en
pokraj dokazite od stavot (2) na ovoj ~len da dostavi i dogovor za
kupoproda`ba na zemji{teto i izjava zaverena na notar, dadena pod
krivi~na i materijalna odgovornost so koja baratelot }e potvrdi deka
baratelot ili liceto ~ij naslednik e baratelot go imaat kupeno zemji{teto
od porane{niot sopstvenik.
Spored stav 5 od ~len 6 na Zakonot dokolku bespravniot objekt
e izgraden na zemji{te so nezapi{ani prava, nadle`niot organ po slu-
`bena dol`nost dostavuva barawe do Agencijata za katastar na nedvi`nosti
za sproveduvawe na soodvetna postapka za zapi{uvawe na
pravta vrz predmetnoto zemji{te, soglasno so Zakonot za katastar na
nedvi`nosti, koja postapka Agencijata za katastar na nedvi`nosti ja
sproveduva po slu`bena dol`nost.
849

Vo stav 6 od istiot ~len na Zakonot e predvideno deka dokolku
e podneseno barawe za utvrduvawe na praven status na bespraven objekt
koj e izgraden na zemji{te so neras~iteni imotni odnosi, poradi toa
{to ne e sprovedena ostavinska postapka, baratelot e dol`en pokraj
dokazite od stavot 2 na ovoj ~len da dostavi i izvestuvawe od notarot
poverenik na ostavinskiot sud deka se vodi ostavinska postapka za
predmetnoto zemji{te.
Vo osporeniot stav 7 na ~lenot 6 od Zakonot e predvideno deka
dokolku e podneseno barawe za utvrduvawe na praven status za stanbeni
zgradi za kolektivno domuvawe, potrebno e baraweto da e podneseno
od zaednicata na stanari ili da e potpi{ano od pove}e od polovinata
imateli na stan vo zgradata pri {to pokraj dokazite od stavot 2 na
ovoj ~len se dostavuva i spisok na stanari, dogovori za kupoproda`ba
na stanovite vo zgradata, kako i uverenie za dr`avjanstvo ili kopija
od li~na karta od site imateli na stan vo zgradata.
Podnositelot na inicijativata go osporuva stavot 7 na ~len 6
od Zakonot, uka`uvaj}i na faktot deka ne mo`e za nadgradba ili dogradba
vo stanbena zgrada, koi se odnesuvaat na terasi ili potkrovja,
baraweto da se podnesuva vo ime na zaednicata na stanari ili da bide
istoto potpi{ano od pove}e od polovina imateli na stan vo zgradata.
Me|utoa, tokmu vo ovaa nasoka, a po podnesuvawe na inicijativata
Sobranieto na Republika Makedonija na sednicata odr`ana na 11
april 2011 godina go donese Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na
Zakonot za postapuvawe so bespravno izgradeni objekti koj e objaven
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 54/2011 od 14 april
2011 godina so koj vo ~len 1 od istiot, vo ~lenot 6 stav 7 (osporen so
inicijativata) se dodava nova re~enica koja glasi: "Za utvrduvawe na
praven status na delovi (dogradbi i nadgradbi) na stanbeni zgradi koi
se bespravno izgradeni, podnositel na barawe za utvrduvawe na praven
status e imatelot na delot koj e bespravno izgraden."
Od analizata na izmenite i dopolnuvawata na stavot 7 od ~len 6
od Zakonot, Sudot oceni deka tokmu uka`uvawata vo inicijativata se
vgradeni vo ovoj ~len od Zakonot i spored koj e dopolneta sodr`ina na
baraweto za utvrduvawe na praven status na bespravni objekti, taka
{to imatelot na delot koj e bespravno izgraden mo`e da go podnese baraweto
li~no za onoj del {to samiot bespravno go izgradil bez sobirawe
na potpisi od pove}e od polovinata imateli na stan vo zgradata.
Od navedenite pri~ini Sudot oceni deka vo slu~ajov ne postojat
procesni pretpostavki za odlu~uvawe po inicijativata, vo smisla
na ~len 28 alineja 3 od Delovnikot na Ustavniot sud, poradi {to se
ispolneti uslovite za otfrlawe na inicijativata.
5. Vrz osnova na navedenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Branko Naumoski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
850

Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Igor
Spirovski, d-r Gzime Starova, Vladimir Stojanoski i d-r Zoran
Sulejmanov.
851

852

65. U. br. 149/2010 (18. 05. 2010)
Osporeni ~lenovi
^len 3 t. 4 vo delot: "so svoeto rabotewe" od Zakonot za zdru`enija
i fondacii ("SV RM," br. 52/2010)
Sodr`ina na osporena odredba:
^len 3
Oddelnite izrazi upotrebeni vo ovoj zakon go imaat slednovo
zna~ewe:
...
4. Imot na organizacija se site sopstveni~ki i drugi stvarni
prava {to organizacijata gi steknuva nad dvi`nite i nedvi`nite
stvari i pravata koi osnova~ite gi vlo`ile vo organizacijata i koi
organizacijata gi steknala so svoeto rabotewe (osporen zakonski del).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite od inicijativata, poradi nepreciznost i pretesno
definirawe na izrazot "imot" od ~l. 3 st. 4 od Zakonot, osporeniot
zakonski del "so svoeto rabotewe" bil daden samo zaradi polesna
primena na ~l. 105 i 106 od Zakonot, od koi pri~ini osporeniot zakonski
del, ne bil vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 i 6, 20, 30 i 51 od
Ustavot.
Ustavno sudska praktika
So Re{enie U. br. 81/2010 od 30. 03. 2011 godina, Ustavniot sud,
ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 105 i 106 od Zakonot
za zdru`enija i fondacii ("SV RM," br. 52/2010).
Od obrazlo`enieto na re{enieto: Od analizata na osporeniot
~l. 105 od Zakonot, proizleguva deka zakonodavecot uredil kontinuitet
na op{testven imot i sredstva koj od strana na porane{nite op{-
testveno-politi~ki zaednici (Federacija, Republika, op{tina), bil
dodeluvan na porane{nite op{testveni organizacii i zdru`enija na
gra|ani, na koristewe, vo vremenskiot period pred 1991 godina, koga
op{testvenata sopstvenost, be{e ustavna kategorija. Ottuka, spored
Sudot, nesporen e faktot deka porane{nite op{testveni organizacii
853

i zdru`enija na gra|ani, koristele imot i sredstva dodelen od strana
na porane{nite op{testveno-politi~ki zaednici i samoupravni zaednici.
Me|utoa, tie prodol`ile, toj imot i sredstva da go koristat i po
donesuvaweto na Ustavot na Republika Makedonija od 1991 godina, so
koj potpolno se izostavi op{testvenata sopstvenost kako ustavna kategorija,
zadol`uvaj}i go zakonodavecot da donese zakon za na~inot na
nejzinata transformacija vo drugi oblici na sopstvenost, odnosno
dr`avna sopstvenost i privatna sopstvenost. Vo ovaa nasoka, so ~l. 82
i 83 od Zakonot za zdru`enijata na gra|ani i fondaciite od 1998 godina,
a i so osporenite ~l. 105 i 106 od Zakonot za zdru`enija i fondacii
od 2010 godina, koi osporeni odredbi se celosno prezemeni od Zakonot
od 1998 godina, zakonodavecot go uredil pra{aweto za kontinuitetot
na pravniot re`im na koristeniot op{testven imot i sredstva od strana
na porane{nite op{testveni organizacii i zdru`enija na gra|ani
i opredelil deka tie se dr`avna sopstvenost, a so toa imot i sredstva
na Republika Makedonija. Ottuka, spored Sudot, nelogi~ni se zaklu~ocite
i navodite od inicijativite, deka so osporenata odredba se ograni~uvala
i odzemala sopstvenosta i pravata koi proizleguvale od nea,
bidej}i ne mo`e da se odzeme i ograni~i pravo na sopstvenost, na subjekt,
koj toa pravo go nema. Tuka stanuva zbor za imot i sredstva, koj na
op{testvenite organizacii i zdru`enija im bil dodelen na koristewe,
sledstveno na {to i nivnite pravni sledbenici mo`at da go imaat
toj imot i sredstva samo na koristewe. Od ovie pri~ini, spored Sudot,
neosnovani se navodite od inicijativite deka vo konkretniot
slu~aj, stanuva zbor za steknato pravo na sopstvenost po porane{ni
propisi, a so toa i za nejzino odzemawe ili ograni~uvawe, od koi pri~ini
Sudot utvrdi deka osporeniot ~l. 105 od Zakonot, ne e vo sprotivnost
so citiranite odredbi od Ustavot.
Fakti~ka sostojba
So Zakonot za zdru`enija i fondacii se ureduvaat na~inot,
uslovite i postapkata za osnovawe, registracija i prestanok na zdru-
`enijata, fondaciite, sojuzite, organizacionite oblici na stranskite
organizacii vo Republika Makedonija, imotot so koj raspolagaat, nadzorot,
statusnite promeni i statusot na organizaciite od javen interes.
Odredbite na ovoj zakon ne se odnesuvaat na politi~kite partii,
crkvite, verskite zaednici i religioznite grupi, sindikatite, komorite
i drugi vidovi na zdru`uvawe uredeni so posebni zakoni.
Organizacija e sekoe zdru`enie, fondacija, sojuz, kako i sekoj
organizacionen oblik na stranka organizacija, kako i drugi formi na
zdru`uvawe, registrirani soglasno so odredbite na ovoj zakon.
Imotot na organizacijata se site sopstveni~ki i drugi stvarni
prava {to organizacijata gi steknuva nad dvi`nite i nedvi`nite stva-
854

i i pravata koi osnova~ite gi vlo`ile vo organizacijata i koi organizacijata
gi steknala so svoeto rabotewe.
Vo konkretniot slu~aj, inicijatorite smeta deka izrazot
"imot" ne bil dovolno preciziran odnosno bil tesno preciziran, poradi
{to osporeniot zakonski del "so svoeto rabotewe" ne bil vo soglasnost
so vladeeweto na pravoto kako edna od temelnite vrednosti na
ustavniot poredok. Spored inicijatorot takvata definicija bila dadena
samo zaradi polesna primena na odredbite od ~l. 105 i 106 od Zakonot
koi sodr`at odredbi so koi e ureden pravniot re`im na imotot
i sredstvata od porane{en period, dodeleni na op{testvenite organizacii
i zdru`enija na gra|ani dobieni na koristewe od strana na porane{nite
op{testveno-politi~ki zaednici i samoupravni interesni
zaednici.
Odredbite od ~l. 105 i 106 od Zakonot, bea predmet na ustavnopravna
ocena pred ovoj sud i Sudot ne povede postapka za ocenuvawe na
nivnata soglasnost so odredbite od Ustavot. Ovie odredbi bea osporeni
od podnositelot i na ovaa inicijativa so cel ustavno da ja problematizira
i sega osporenata odredba. Me|utoa osporenata odredba,
smetame deka e jasna precizna i konkretna, a vo inicijativata se izrazuva
nerazbirawe na nejzinata su{tina, me|utoa toa ne dava osnov na
ovoj sud da oceni deka taa e neustavna, bidej}i podnositelot treba da ja
ima vo predvid celta na zakonodavecot so donesuvaweto na ovaa odredba
koja e vo kontekst i so ostanatite odredbi na celinata na Zakonot
i treba da se razgleduva vo konekcija so Zakonot vo celina.
Odlukata U. br. 146/1992 od 14. 09. 1992 godina, na koja podnositelot
se povikuva vo inicijativata, smetame deka ne mo`e da se dovede
vo kontekst so delot od zakonskata odredba koja se osporuva.
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 i 6 od Ustavot na Republika Makedonija
vladeeweto na pravoto i pravnata za{tita na sopstvenosta se temelni
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~l. 20 od Ustavot na gra|anite im se garantira slobodata
na zdru`uvawe zaradi ostvaruvawe i za{tita na nivnite politi~ki,
ekonomski, socijalni, kulturni i drugi prava i uveruvawa. Gra|anite
mo`at slobodno da osnovaat zdru`enija na gra|ani i politi~ki
partii, da pristapuvaat kon niv i od niv da istapuvaat. Programite i
dejstvuvaweto na zdru`enijata na gra|anite i politi~kite partii ne
mo`at da bidat naso~eni kon nasilno urivawe na ustavniot poredok na
Republikata i kon pottiknuvawe ili povikuvawe na voena agresija ili
razgoruvawe na nacionalna, rasna ili verska omraza ili netrpelivost.
Zabraneti se voeni ili poluvoeni zdru`enija {to ne im pripa|aat na
vooru`enite sili na Republika Makedonija.
855

Vo ~l. 30 st. 1 od Ustavot se garantiraat pravoto na sopstvenost
i pravoto na nasleduvawe. Spored st. 2 na ovoj ~len, sopstvenosta sozdava
prava i obvrski i treba da slu`i za dobroto na poedinecot i
zaednicata, a spored st. 3 nikomu ne mo`at da mu bidat odzemeni ili
ograni~eni sopstvenosta i pravata koi proizleguvaat od nea, osven
koga se raboti za javen interes utvrden so zakon.
Vo ~l. 51 od Ustavot e opredeleno deka vo Republika Makedonija
zakonite moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi
propisi so Ustavot i zakonite i sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot
i zakonite.
So Zakonot za zdru`enija i fondacii od 2010 godina, se ureduvaat
na~inot, uslovite i postapkata za osnovawe, registracija i prestanok
na zdru`enijata, fondaciite, sojuzite, organizacionite oblici
na stranskite organizacii vo Republika Makedonija, imotot so koj
raspolagaat, nadzorot, statusnite promeni i statusot na organizaciite
od javen interes. Ovoj zakon e vtor po red zakon koj e donesen po
donesuvaweto na Ustavot na Republika Makedonija od 1991 godina, so
koj se utvrdi sega{noto dr`avno ureduvawe zasnovano na principite
na podelbata na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska vlast.
Spored ~l. 2 od Zakonot odredbite na ovoj zakon ne se odnesuvaat
na politi~kite partii, crkvite, verskite zaednici i religioznite
grupi, sindikatite, komorite i drugi vidovi na zdru`uvawe uredeni
so posebni zakoni.
So ~l. 3 od Zakonot, e opredeleno zna~eweto i na izrazite koi
se upotrebeni vo ovoj zakon.
Spored osporenata t. 4 od toj ~len od Zakonot, “imot na organizacijata
se site sopstveni~ki i drugi stvarni prava {to organizacijata
gi steknuva nad dvi`nite i nedvi`nite stvari i pravata koi osnova~ite
gi vlo`ile vo organizacijata i koi organizacijata gi steknala
so svoeto rabotewe. So inicijativata se osporuva to~kata 4 od navedeniot
~len vo delot: "so svoeto rabotewe". So ~lenot 12 od Zakonot e
opredeleno deka organizaciite ne mo`at da se osnovaat za steknuvawe
so dobivka. Organizaciite mo`at da vr{at dejnosti so koi mo`e da
steknat dobivka, ako dejnosta e povrzana so celite utvrdeni so statutot.
Ako vo raboteweto na organizaciite se ostvari dobivka taa mora
da bide upotrebena za ostvaruvawe na celite utvrdeni so statutot.
Ostvarenata dobivka od st. 3 na ovoj ~len ne mo`e da se raspredeluva
me|u osnova~ite, ~lenovite, ~lenovite na organite, direktorite, vrabotenite
ili koe bilo drugo so niv povrzano lice.
Spored ~l. 48 od Zakonot, organizaciite sredstvata za finansirawe
gi steknuvaat od ~lenarina, osnova~ki vlogovi, dobrovolni prilozi,
donacii, podaroci (vo pari, dobra, imotni prava), zave{tanija,
legati, dejnosti so koi se steknuva dobivka, kirii i zakupnini, kako i
prihodi od investicii, dividendi, kamati, zaemi i drugi prihodi vo
soglasnost so zakon i so statutot, a spored ~l. 49 st. 1 od Zakonot orga-
856

nizaciite mo`at da dobivaat i sredstva od Buxetot na Republika Makedonija,
buxetite na op{tinite, op{tinite vo gradot Skopje i gradot
Skopje.
So ~l. 54 od Zakonot, e opredeleno deka vo slu~aj na prestanok
na rabotata na organizacijata, sredstvata {to ostanuvaat po namiruvawe
na obvrskite, se koristat na na~in utvrden so statutot. Ako so
statutot ne e opredelen primatelot na sredstvata {to ostanuvaat po
namiruvawe na obvrskite od st. 1 na ovoj ~len, tie sredstva se prenesuvaat
na op{tinata, op{tinite vo gradot Skopje i gradot Skopje na ~ie
podra~je ima sedi{te organizacijata. Vo slu~aj na prestanok na organizacijata
so status na javen interes, sredstvata se prenesuvaat na druga
organizacija so status od javen interes so ista ili sli~na cel na dejstvuvawe
ili na op{tinata na ~ie podra~je ima sedi{te organizacijata,
za {to odlu~uva davatelot na sredstvata.
So ~l. 105 od Zakonot, e opredeleno deka imotot i sredstvata
dodeleni na op{testvenite organizacii i zdru`enija na gra|ani dobieni
na koristewe od strana na porane{nite op{testveno-politi~ki
zaednici i samoupravni interesni zaednici, se dr`avna sopstvenost.
Spored osporeniot ~l. 106 od Zakonot, zdru`enijata na gra|ani
pravni sledbenici na op{testvenite organizacii i zdru`enija, }e go
koristat imotot vo dr`avna sopstvenost pod zakup, dokolku se koristi
za celite i zada~ite na zdru`enieto na gra|ani soglasno so zakon.
Imotot od stavot 1 na ovoj ~len, ne mo`e da bide predmet na izdavawe
pod zakup od strana na zakupecot-organizacijata. Zdru`enijata na gra-
|ani pravni sledbenici na op{testvenite organizacii i zdru`enija
formirani za humanitarni celi }e go koristat imotot vo dr`avna sopstvenost
pod zakup bez nadomestok, dokolku toj se koristi za celite i
zada~ite na zdru`enieto na gra|ani. Zakupniot odnos me|u zdru`enieto
na gra|ani i dr`avata se ureduva so dogovor soglasno so zakon.
Dogovorot za zakup vo ime na dr`avata go sklu~uva organot na dr`avnata
uprava opredelen so zakon.
Od analizata na osporeniot zakonski del sodr`an vo ~l. 3 t. 4
od Zakonot, proizleguva deka pod imot na organizacija se podrazbira
samo imotot koja taa go steknala so svoeto rabotewe i koj se sostoi od
site sopstveni~ki i drugi stvarni prava {to organizacijata gi steknuva
nad dvi`nite i nedvi`nite stvari i pravata koi osnova~ite gi vlo-
`ile vo organizacijata. Ottuka, proizleguva deka samo imotot steknat
so svoe rabotewe e imot so koj organizacijata mo`e da raspolaga soglasno
so ovoj zakon i statutot na organizacijata. Toa zna~i deka vo toj
imot ne spa|a imotot i sredstvata dodeleni na op{testvenite organizacii
i zdru`enija na gra|ani dobieni na koristewe od strana na
porane{nite op{testveno-politi~ki zaednici i samoupravni interesni
zaednici, bidej}i tie se dr`avna sopstvenost. No, Zakonot opredeluva
mo`nost zdru`enijata na gra|ani pravni sledbenici na op{testvenite
organizacii i zdru`enija, da mo`at da go koristat imotot vo
857

dr`avna sopstvenost pod zakup, dokolku toj se koristi za celite i zada~ite
na zdru`enieto na gra|ani soglasno so zakon. Ova e regulirano
so ~l. 105 i 106 od Zakonot koi bea predmet na odlu~uvawe na ovoj sud i
za koi odredbi Sudot so Re{enie U. br. 81/2010 od 30. 03. 2011 godina,
ne povede postapka za ocena na nivnata soglasnost so Ustavot.
Od ovie pri~ini, ne stojat navodite vo inicijativata deka poradi
nedovolna preciziranost na poimot "imot," osporeniot zakonski
del go doveduval vo pra{awe ustavniot princip na vladeeweto na pravoto,
bidej}i spored nas, odredbata od ~l. 3 t. 4 vo celina, a i osporeniot
zakonski del, na jasen i nedvosmislen na~in definira koj imot
pretstavuva imot na organizacijata, na koj na~in vsu{nost pravi i jasna
distinkcija pome|u imot koj taa go steknala so svoeto rabotewe i
imot koj taa ne go steknale so svoe rabotewe i na koj mo`e da ima samo
korisni~ko pravo soglasno zakonskite odredbi, a ne i sopstveni~ko
pravo.
Imeno, vo slu~ajov, trgnuvaj}i od sodr`inata na osporeniot zakonski
del, koj e vo korelacija i treba da se razgleduva vo celina so
ostanatite odredbi od Zakonot, proizleguva deka celta na zakonodavecot
so vakvoto poimno opredeluvawe na imotot na organizacijata,
bil da se razgrani~i pravniot re`im na imotot koi organizaciite go
steknuvaat so svoe rabotewe i imotot koj ne go steknale na toj na~in, a
toa spored nas, nao|a svoja opravdanost i vo faktot {to se u{te postojat
gra|anski asocijacii koi se pravni sledbenici na porane{ni
op{testveni organizacii i zdru`enija na gra|ani koi koristele imot
i sredstva od porane{en period.
Od ovie pri~ini smetame deka ne stojat nitu navodite vo inicijativata
deka so osporeniot zakonski del se ograni~uva pravoto na sopstvenost
i nasleduvawe, bidej}i ne mo`e da se ograni~i ili odzeme
sopstveni~ko pravo koe ne mu pripa|a na daden subjekt, poradi {to cenime
deka vo konkretniot slu~aj, ne mo`e osnovano da se postavi pra-
{aweto za soglasnosta na ~l. 3 t. 4 vo delot: "so svoeto rabotewe" od
Zakonot, so ~l. 8 st. 1 al. 3 i 6, 20, 30, i 51 od Ustavot, od koi pri~ini,
se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe.
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 3 t. 4 vo delot: "so svoeto rabotewe" od Zakonot za zdru`enija i
fondacii ("SV RM," br. 52/2010).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija (“Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija” broj 70/1992), na sednicata odr`ana na 18 maj 2011 godina,
donese
858

R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~lenot 3 to~ka 4 vo delot: "so svoeto rabotewe" od Zakonot za zdru`enija
i fondacii ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br.
52/2010).
2. Sojuzot na borcite od Narodno osloboditelnata vojna na
Makedonija 1941-1945 i gra|anite prodol`uva~i od Skopje, na Ustavniot
sud na Republika Makedonija, mu podnese inicijativa za poveduvawe
na postapka za ocenuvawe na ustavnosta na delot od odredbata od
Zakonot, ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite od inicijativata, poradi nepreciznost i pretesno
definirawe na izrazot "imot" od ~lenot 3 stav 4 od Zakonot,
osporeniot zakonski del “so svoeto rabotewe” bila daden samo zaradi
polesna primena na ~lenovite 105 i 106 od Zakonot, od koi pri~ini
osporeniot zakonski del, ne bil vo soglasnost so ~lenovite 8 stav 1
alineja 3 i 6, 20, 30 i 51 od Ustavot.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka so ~lenot 3 od Zakonot, e
opredeleno zna~eweto i na izrazite koi se upotrebeni vo ovoj zakon.
Sudot, utvrdi i deka spored ~lenot 3 to~ka 4 od Zakonot,
"imot" na organizacijata se site sopstveni~ki i drugi stvarni prava
{to organizacijata gi steknuva nad dvi`nite i nedvi`nite stvari i
pravata koi osnova~ite gi vlo`ile vo organizacijata i koi organizacijata
gi steknala so svoeto rabotewe. So inicijativata se osporuva
to~kata 4 od navedeniot ~len vo delot: "so svoeto rabotewe."
4. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 i 6 od Ustavot na Republika
Makedonija vladeeweto na pravoto i pravnata za{tita na sopstvenosta
se temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
So ~lenot 20 od Ustavot na gra|anite im se garantira slobodata
na zdru`uvawe zaradi ostvaruvawe i za{tita na nivnite politi~ki,
ekonomski, socijalni, kulturni i drugi prava i uveruvawa. Gra|anite
mo`at slobodno da osnovaat zdru`enija na gra|ani i politi~ki partii,
da pristapuvaat kon niv i od niv da istapuvaat. Programite i dejstvuvaweto
na zdru`enijata na gra|anite i politi~kite partii ne mo-
`at da bidat naso~eni kon nasilno urivawe na ustavniot poredok na
Republikata i kon pottiknuvawe ili povikuvawe na voena agresija ili
razgoruvawe na nacionalna, rasna ili verska omraza ili netrpelivost.
Zabraneti se voeni ili poluvoeni zdru`enija {to ne im pripa|aat na
vooru`enite sili na Republika Makedonija.
So ~lenot 30 stav 1 od Ustavot se garantiraat pravoto na sopstvenost
i pravoto na nasleduvawe. Spored stavot 2 na ovoj ~len, sopstvenosta
sozdava prava i obvrski i treba da slu`i za dobroto na poedinecot
i zaednicata, a spored stavot 3 nikomu ne mo`at da mu bidat
859

odzemeni ili ograni~eni sopstvenosta i pravata koi proizleguvaat od
nea, osven koga se raboti za javen interes utvrden so zakon.
Spored ~lenot 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi
so Ustavot i zakonite i sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
So Zakonot za zdru`enija i fondacii od 2010 godina, se ureduvaat
na~inot, uslovite i postapkata za osnovawe, registracija i prestanok
na zdru`enijata, fondaciite, sojuzite, organizacionite oblici
na stranskite organizacii vo Republika Makedonija, imotot so koj raspolagaat,
nadzorot, statusnite promeni i statusot na organizaciite
od javen interes. Ovoj zakon e vtor po red zakon koj e donesen po donesuvaweto
na Ustavot na Republika Makedonija od 1991 godina, so koj
se utvrdi sega{noto dr`avno ureduvawe zasnovano na principite na
podelbata na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska vlast.
Spored ~lenot 2 od Zakonot, odredbite na ovoj zakon ne se
odnesuvaat na politi~kite partii, crkvite, verskite zaednici i religioznite
grupi, sindikatite, komorite i drugi vidovi na zdru`uvawe
uredeni so posebni zakoni.
So ~lenot 3 od Zakonot, e opredeleno zna~eweto i na izrazite
koi se upotrebeni vo ovoj zakon.
Spored to~kata 4 od ~lenot 3 od Zakonot, "imot" na organizacijata
se site sopstveni~ki i drugi stvarni prava {to organizacijata
gi steknuva nad dvi`nite i nedvi`nite stvari i pravata koi osnova~ite
gi vlo`ile vo organizacijata i koi organizacijata gi steknala
so svoeto rabotewe. So inicijativata se osporuva to~kata 4 od navedeniot
~len vo delot: “so svoeto rabotewe.
So ~lenot 12 od Zakonot e opredeleno deka organizaciite ne
mo`at da se osnovaat za steknuvawe so dobivka. Organizaciite mo`at
da vr{at dejnosti so koi mo`e da steknat dobivka, ako dejnosta e povrzana
so celite utvrdeni so statutot. Ako vo raboteweto na organizaciite
se ostvari dobivka taa mora da bide upotrebena za ostvaruvawe
na celite utvrdeni so statutot. Ostvarenata dobivka od
stavot 3 na ovoj ~len ne mo`e da se raspredeluva me|u osnova~ite, ~lenovite,
~lenovite na organite, direktorite, vrabotenite ili koe bilo
drugo so niv povrzano lice.
Spored ~lenot 48 od Zakonot, organizaciite sredstvata za finansirawe
gi steknuvaat od ~lenarina, osnova~ki vlogovi, dobrovolni
prilozi, donacii, podaroci (vo pari, dobra, imotni prava), zave{-
tanija, legati, dejnosti so koi se steknuva dobivka, kirii i zakupnini,
kako i prihodi od investicii, dividendi, kamati, zaemi i drugi prihodi
vo soglasnost so zakon i so statutot, a spored ~lenot 49 stav 1 od Zakonot
organizaciite mo`at da dobivaat i sredstva od Buxetot na Republika
Makedonija, buxetite na op{tinite, op{tinite vo gradot Skopje
i gradot Skopje.
860

So ~lenot 54 od Zakonot, e opredeleno deka vo slu~aj na prestanok
na rabotata na organizacijata, sredstvata {to ostanuvaat po namiruvawe
na obvrskite, se koristat na na~in utvrden so statutot. Ako
so statutot ne e opredelen primatelot na sredstvata {to ostanuvaat
po namiruvawe na obvrskite od stavot 1 na ovoj ~len, tie sredstva se
prenesuvaat na op{tinata, op{tinite vo gradot Skopje i gradot Skopje
na ~ie podra~je ima sedi{te organizacijata. Vo slu~aj na prestanok
na organizacijata so status na javen interes, sredstvata se prenesuvaat
na druga organizacija so status od javen interes so ista ili sli~na cel
na dejstvuvawe ili na op{tinata na ~ie podra~je ima sedi{te organizacijata,
za {to odlu~uva davatelot na sredstvata.
So ~lenot 105 od Zakonot, e opredeleno deka imotot i sredstvata
dodeleni na op{testvenite organizacii i zdru`enija na gra|ani
dobieni na koristewe od strana na porane{nite op{testveno-politi~ki
zaednici i samoupravni interesni zaednici, se dr`avna sopstvenost.
Spored osporeniot ~len 106 od Zakonot, zdru`enijata na gra|ani
pravni sledbenici na op{testvenite organizacii i zdru`enija, }e
go koristat imotot vo dr`avna sopstvenost pod zakup, dokolku se koristi
za celite i zada~ite na zdru`enieto na gra|ani soglasno so zakon.
Imotot od stavot 1 na ovoj ~len, ne mo`e da bide predmet na izdavawe
pod zakup od strana na zakupecot-organizacijata. Zdru`enijata na
gra|ani pravni sledbenici na op{testvenite organizacii i zdru`enija
formirani za humanitarni celi }e go koristat imotot vo dr`avna
sopstvenost pod zakup bez nadomestok, dokolku toj se koristi za celite
i zada~ite na zdru`enieto na gra|ani. Zakupniot odnos me|u zdru`enieto
na gra|ani i dr`avata se ureduva so dogovor soglasno so zakon. Dogovorot
za zakup vo ime na dr`avata go sklu~uva organot na dr`avnata
uprava opredelen so zakon.
Od analizata na osporeniot zakonski del sodr`an vo ~lenot 3
to~ka 4 od Zakonot, proizleguva deka pod imot na organizacija se podrazbira
samo imotot koja taa go steknala so svoeto rabotewe i koj se
sostoi od site sopstveni~ki i drugi stvarni prava {to organizacijata
gi steknuva nad dvi`nite i nedvi`nite stvari i pravata koi osnova~ite
gi vlo`ile vo organizacijata. Ottuka proizleguva deka samo
imotot steknat so svoe rabotewe e imot so koj organizacijata mo`e da
raspolaga soglasno so ovoj zakon i statutot na organizacijata. Toa zna-
~i deka vo toj imot ne spa|a imotot i sredstvata dodeleni na op{testvenite
organizacii i zdru`enija na gra|ani dobieni na koristewe
od strana na porane{nite op{testveno-politi~ki zaednici i samoupravni
interesni zaednici, bidej}i tie se dr`avna sopstvenost. No,
Zakonot opredeluva mo`nost zdru`enijata na gra|ani pravni sledbenici
na op{testvenite organizacii i zdru`enija, da mo`at da go koristat
imotot vo dr`avna sopstvenost pod zakup, dokolku toj se koristi za
celite i zada~ite na zdru`enieto na gra|ani soglasno so zakon. Ova e
861

egulirano so ~lenovite 105 i 106 od Zakonot koi bea predmet na odlu-
~uvawe na ovoj sud i za koi odredbi Sudot so Re{enie U. Br. 81/2010 od
30 mart 2011 godina, ne povede postapka za ocena na nivnata soglasnost
so Ustavot.
Od ovie pri~ini, neosnovano vo inicijativata se tvrdi deka poradi
nedovolna preciziranost na poimot “imot”, osporeniot zakonski
del go doveduval vo pra{awe ustavniot princip na vladeeweto na pravoto,
bidej}i spored Sudot, odredbata od ~lenot 3 to~ka 4 vo celina, a
i osporeniot zakonski del, na jasen i nedvosmislen na~in definira koj
imot pretstavuva imot na organizacijata, na koj na~in vsu{nost pravi
i jasna distinkcija pome|u imot koj taa go steknala so svoeto rabotewe
i imot koj taa ne go steknale so svoe rabotewe i na koj mo`e da ima
samo korisni~ko pravo soglasno zakonskite odredbi, a ne i sopstveni~ko
pravo.
Trgnuvaj}i od sodr`inata na osporeniot zakonski del, koj e vo
korelacija i treba da se razgleduva vo celina so ostanatite odredbi od
Zakonot, proizleguva deka celta na zakonodavecot so vakvoto poimno
opredeluvawe na imotot na organizacijata, bila da se razgrani~i pravniot
re`im na imotot koi organizaciite go steknuvaat so svoe rabotewe
i imotot koj ne go steknale na toj na~in, a toa spored Sudot, nao|a
svoja opravdanost i vo faktot {to seu{te postojat gra|anski asocijacii
koi se pravni sledbenici na porane{ni op{testveni organizacii
i zdru`enija na gra|ani koi koristele imot i sredstva od porane-
{en period.
Od pogore iznesenoto, Sudot, utvrdi deka, so osporenoto zakonsko
re{enie se pojasnuva zna~eweto na izrazot “imot” na organizacijata,
vo koj ne vleguva imotot koj taa ne go steknala so svoeto rabotewe,
odnosno vrz toj imot organizacijata nema pravo na sopstvenost, pa
ottuka, vo konkretniot slu~aj ne mo`e da stane zbor za odzemawe nitu
za ograni~uvawe na pravoto na sopstvenost i pravata koi proizleguvaat
od nea, bidej}i ne mo`e da se ograni~i ili odzeme sopstveni~ko
pravo koe ne mu pripa|a na daden subjekt.
5. Trgnuvaj}i od iznesenoto, Sudot oceni deka vo konkretniot
slu~aj, ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na ~lenot 3
to~ka 4 vo delot: “so svoeto rabotewe” od Zakonot, so ~lenovite 8 stav
1 alineite 3 i 6, 20, 30, i 51 od Ustavot.
6. Ova re{enie Sudot go donese, vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Branko Naumoski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Igor
Spirovski, d-r Gzime Starova, Vladimir Stojanoski i d-r Zoran
Sulejmanov.
862

65. U. br. 63/2011 (8. 06. 2011)
Predmet na baraweto
Barawe za za{tita na slobodi i prava, povredeni so podigawe
na obvinitelniot akt Ko. br. 143/09 od 23. 03. 2010 godina.
Navodi vo baraweto
Spored navodite vo prvoto barawe od 28. 02. 2011 godina podnositelkata
na baraweto bara da i se za{titi ustavnoto pravo za iska`ano
mislewe pri donesuvawe na sudskite odluki, so ogled na potpolno
nezakonitata i nepravedna presuda {to nea i bila izre~ena.
Podocna, so vtoroto barawe od 23. 03. 2011 godina, po pismenoto
izvestuvawe od strana na Sudot, kade {to se bara da se pojasnuva i precizira
baraweto, e navedeno deka podnositelkata na baraweto kako sudija
vo Osnoven sud Kumanovo vo period od 2003-2007 godina bila rasporedena
vo ste~ajniot oddel kako pretsedatel na ste~ajniot sovet
kade {to rabotela vo mnogu ste~ajni postapki. Imeno, site odluki vo
ste~ajnite postapki bile doneseni soglasno Ustavot i zakonite.
Ponatamu se naveduva deka so podigaweto na obvinitelniot akt
bil povreden nejziniot li~en integritet, slobodata na izrazuvawe na
mislata i po~ituvawe i za{tita na privatnosta na li~niot i semeen
`ivot na dostoinstvoto i ugledot na gra|aninot, zagarantirano so
Amandman XVII na Ustavot (so koj se zamenuva ~l. 100 od Ustavot na Republika
Makedonija) i ~l. 65 od Zakonot za sudovite, so koi se isklu-
~uva krivi~na odgovornost na sudija za iska`ano mislewe i odlu~uvawe
pri donesuvawe na sudski odluki.
Poradi toa so podnesokot se bara da se za{titi ustavnoto pravo
koe bilo povredeno so podigawe na obvinitelniot akt Ko. br. 143/09
od 23. 03. 2010 godina.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 110 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud na Republika Makedonija gi {titi slobodite i pravata
na ~ovekot i gra|aninot {to se odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto,
sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata, politi~koto
zdru`uvawe i dejstvuvawe i zabrana na diskriminacija na gra|anite po
osnov na pol, rasa, verska, nacionalna, socijalna i politi~ka pripa-
863

dnost.
Spored ~l. 51 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, sekoj gra|anin {to smeta deka so poedine~en akt ili dejstvie
mu e povredeno pravo ili sloboda utvrdeni so ~l. 110 al. 3 od Ustavot
na Republika Makedonija, mo`e da bara za{tita od Ustavniot sud
vo rok od 2 meseci od denot na dostavuvaweto na kone~en ili pravosilen
poedine~en akt, odnosno od denot na doznavaweto za prezemawe
dejstvo so koe e storena povredata, no ne podocna od 5 godini od denot
na negovoto prezemawe. Vo baraweto, spored ~l. 52 od Delovnikot, potrebno
e da se navedat pri~inite poradi koi se bara za{tita, aktite
ili dejstvata so koi tie se povredeni, faktite i dokazite vrz koi se
zasnova baraweto, kako i drugi podatoci potrebni za odlu~uvaweto na
Ustavniot sud.
Soglasno ~l. 28 al. 3 od Delovnikot, Ustavniot sud }e ja otfrli
inicijativata ako postojat procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
Imaj}i predvid deka od obvinitelniot akt Ko. br.143/09 od 23.
03. 2010 godina do denot na podnesuvawe na baraweto - 28. 02. 2001 godina,
e izminat rokot od 2 meseci vo koj period podnositelkata mo`ela
da go upotrebi kako akt so koj i e povredeno ustavnoto pravo i sloboda
od ~l. 110 od Ustavot, cenime deka vo konkretniot slu~aj postojat procesni
pre~ki ovoj Sud da se vpu{ti vo meritorno odlu~uvawe za su{-
tinata na baraweto, odnosno deka se ispolneti uslovite od ~l. 28 al. 3
od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija, za otfrlawe
na baraweto.
Poradi navedenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe,
2. Sudot da go otfrli baraweto na Marina Di{kovska od Kumanovo
za za{tita na slobodi i prava povredeni so podigawe na obvinitelniot
akt Ko. br. 143/09 od 23. 03. 2010 godina.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 28 alineja 3 i 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na
8 juni 2011 godina, donese
864
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA baraweto na Marina Di{kovska od Kumanovo,
za za{tita na slobodi i prava, povredeni so podigawe na obvinitelniot
akt Ko. br. 143/09 od 23.03.2010 godina.
2. Marina Di{kovska od Kumanovo, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za

ocenuvawe na ustavnosta na Obvinitelniot akt ozna~en vo to~kata 1
od ova re{enie.
Spored navodite vo prvoto barawe od 28. 02. 2011 godina podnositelkata
na baraweto bara da i se za{titi ustavnoto pravo za iska`ano
mislewe pri donesuvawe na sudskite odluki, so ogled na potpolno
nezakonitata i nepravedna presuda koja i bila izre~ena.
Podocna, so vtoroto barawe od 23. 03. 2011 godina (koe e pojasnuvawe
na prvopodneseniot podnesok), po pismenoto izvestuvawe od
strana na Sudot, kade {to se bara da se pojasni i precizira baraweto,
e navedeno deka podnositelkata na baraweto kako sudija vo Osnoven
sud Kumanovo vo period od 2003-2007 godina bila rasporedena vo ste-
~ajniot oddel kako pretsedatel na ste~ajniot sovet kade {to rabotela
vo mnogu ste~ajni postapki. Imeno, site odluki vo ste~ajnite postapki
bile doneseni soglasno Ustavot i zakonite.
Ponatamu se naveduva deka so podigaweto na obvinitelniot akt
bil povreden nejziniot li~en integritet, slobodata na izrazuvawe na
mislata i po~ituvawe i za{tita na privatnosta na li~niot i semeen
`ivot na dostoinstvoto i ugledot na gra|aninot, zagarantirano so
Amandman XVII na Ustavot (so koj se zamenuva ~lenot 100 od Ustavot na
Republika Makedonija) i ~len 65 od Zakonot za sudovite, so koi se isklu~uva
krivi~na odgovornost na sudija za iska`ano mislewe i odlu-
~uvawe pri donesuvawe na sudski odluki.
Poradi toa so podnesokot se bara da se za{titi ustavnoto pravo
koe bilo povredeno so podigawe na obvinitelniot akt Ko. br. 143/09
od 23. 03. 2010 godina.
3. Soglasno ~lenot 110 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud na Republika Makedonija gi {titi slobodite i
pravata na ~ovekot i gra|aninot {to se odnesuvaat na slobodata na
uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata, politi~koto
zdru`uvawe i dejstvuvawe i zabrana na diskriminacija na gra-
|anite po osnov na pol, rasa, verska, nacionalna, socijalna i politi-
~ka pripadnost.
Spored ~len 51 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, sekoj gra|anin {to smeta deka so poedine~en akt ili dejstvo
mu e povredeno pravo ili sloboda utvrdeni so ~len 110 alineja 3
od Ustavot na Republika Makedonija, mo`e da bara za{tita od Ustavniot
sud vo rok od 2 meseci od denot na dostavuvaweto na kone~en ili
pravosilen poedine~en akt, odnosno od denot na doznavaweto za prezemawe
dejstvo so koe e storena povredata, no ne podocna od 5 godini
od denot na negovoto prezemawe. Vo baraweto, spored ~len 52 od Delovnikot,
potrebno e da se navedat pri~inite poradi koi se bara za{tita,
aktite ili dejstvata so koi tie se povredeni, faktite i dokazite na
koi se zasnova baraweto, kako i drugi podatoci potrebni za odlu~uvaweto
na Ustavniot sud.
865

Soglasno ~len 28 alineja 3 od Delovnikot, Ustavniot sud }e ja
otfrli inicijativata ako postojat procesni pre~ki za odlu~uvawe po
inicijativata.
Imaj}i predvid deka od obvinitelniot akt Ko. br. 143/09 od 23.
03. 2010 godina do denot na podnesuvaweto na baraweto, 28. 02. 2011 godina,
e izminat rokot od 2 meseca vo koj period podnositelkata mo`ela
da go upotrebi kako akt so koj i e povreden ustavnoto pravo i sloboda
od ~len 110 od Ustavot, Sudot oceni deka vo konkretniot slu~aj postojat
procesni pre~ki ovoj Sud da se vpu{ti vo meritorno odlu~uvawe
za su{tinata na baraweto, odnosno deka se ispolneti uslovite od ~len
28 alineja 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija,
za otfrlawe na baraweto.
4. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
5. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Branko Naumoski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova Ristova, Vladimir Stojanovski
Vera Markova, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r
Zoran Sulejmanov.
866

66. U. br. 94/2011 (08. 06. 2011)
Predmet na baraweto
Za{tita na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot soglasno
~l. 50 od Ustavot
Pri~ini za podnesuvawe
Spored navodite izneseni vo baraweto, premierot na Republika
Makedonija Nikola Gruevski gi zagrozuval i gi kr{el negovite
prava, na na~in {to tri godini go toleriral ministerot za pravda Mihajlo
Manevski, koj ne mu dozvoluval na direktorot na Dr`avniot
upraven inspektorat da go sprovede Zakonot za pretstavki i predlozi.
Premierot Nikola Gruevski ve}e 3 godini ne postapuval po ~l. 91 od
Ustavot, kako i ministerot za pravda i na toj na~in im dozvoluval na
sudiite, obvinitelit i policiskite slu`benici da pravat {to sakaat
so nego i so negovoto semejstvo, i pri toa toj ne mo`el da dobie odgovor
na pra{awata koi se predmet na negovite pretstavki. Vo izminatite
tri godini premierot Nikola Gruevski aktivno go ignoriral i ne
odgovaral na negovite 83 pretstavki koi mu gi ispratil podnositelot
vo Vladata ili na negovata doma{na adresa. Vo site tie pretstavki podnositelot
na baraweto go pra{uval premierot zo{to ne postapuva po
~l. 91 od Ustavot, zo{to ne saka da mu dade naredba na direktortot na
Dr`avniot upraven inspektorat da go sproveduva Zakonot za pretstavki
i predlozi. Premierot Nikola Gruevski ne go zemal predvid
faktot deka podnositelot na baraweto e dano~en obvrznik, deka toj
(premierot) zemal plata od narodni pari i deka ne go interesiralo
kolku pari podnositelot dal za 83-te pretstavki prateno do nego i
kako i za 197 690 pretstavki {to toj i negovoto semejstvo gi imale prateno
do razni makedonski i evropski institucii. Na ovoj na~in premierot
Nikola Gruevski ne samo {to ne go po~ituval ~l. 91 od Ustavot,
tuku ne go po~ituval nitu negovoto pravo od ~len 24 od Ustavot
bidej}i direktorot na Dr`avniot inspektorat Romeo Dereban, kako i
porane{niot direktor Dimitar \eorgievski ne smeele da povedat postapka
pred nadle`niot sud za da se kaznat so pari~na kazna od 300-1000
evra onie sudii, obviniteli, policiski slu`benici, pratenici i ministri
vo Vladata koi odbivale da gi dadat site potrebni objasnuvawa
vo vrska so pra{awata koi se predmet na negovite pretstavki.
867

Podnositelot ponatamu naveduva deka bilo `alosno da se la`e
narodot, preku reklamite na televiziite deka sekoj gra|anin ima pravo
da podnese pretstavka i da dobie odgovor, bidej}i toa bilo laga.
Na krajot od baraweto podnositelot naveduva deka so ovie dejstvija
premierot Nikola Gruevski gi zagrozuval negovigte prava, poradi
{to toj bara Ustavniot sud da gi za{titi negovite prava, a dokolku
Sudot ne e nadle`en, bara da pretstavkata da se preprati do nadle-
`niot sud.
868
Ustavnosudska praktika
Ustavniot sud so Re{enie U.br. 64/2006 od 17 maj 2006 god., go
otfrli baraweto na Boris Mladenovski od Veles za za{tita na slobodite
i pravata povredeni so Re{enieto SS@. br. 122/2006 od 2. 02.
2006 na Apelacioniot sud Skopje i dejstvijata koi prethodele na donesuvaweto
na ova re{enie i "Ekonomski promet" DOOEL eksportimport
od Veles, zastapuvano od Todor @abev, koe nema praven subjektivitet
vo smisla na ~l. 110 al. 3 od Ustavot.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Zatoa, spored navodite sodr`ani
vo baraweto proizleguva deka toa vo su{tina se odnesuva na
za{tita na temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija utvrdeni vo ~lenot 8, na pravoto na ednakvost utvrdeno vo
~l. 9, potoa na pravoto na `alba utvrdeno vo Amandman XXI na Ustavot
na Republika Makedonija, pravoto na podnesuvawe pretstavki i dobivawe
na odgovor utvrdeno vo ~l. 24, kako i na pravoto na sopstvenost
utvrdeno vo ~l. 30 od Ustavot, koi prava, pak, ne spa|aat vo korpusot na
slobodite i pravata za ~ija za{tita soglasno ~l. 110 al. 3 od Ustavot e
nadle`en Ustavniot sud na Republika Makedonija.
Ottuka, so ogled na toa {to vo ovoj slu~aj baraweto za za{tita
na slobodite i pravata podneseno od Boris Mladenovski od Veles ne
se odnesuva za za{tita na slobodi i prava utvrdeni vo ~l. 110 al. 3 od
Ustavot, tuku za drugi prava ~ija za{tita ne e vo nadle`nost na
Ustavniot sud, soglasno ~l. 28 al. 1 od Delovnikot Sudot odlu~i istoto
da go otfrli.
Fakti~ka sostojba
Od podnesenoto barawe na Aleksandar Petru{evski od Skopje,
za za{tita na slobodi i prava, proizleguva:
- Podnositelot Aleksandar Petru{evski bara za{tita na slobodite
i pravata za koi {to toj smeta deka se povredeni so dejstvo na
premierot Nikola Gruevski i ministerot na za pravda koi se sostojat
vo onevozmo`uvawa na primenata na Zakonot za pretstavki i predlozi
od strana na direktorot na Dr`avniot upraven inspektorat i konkret-

no preku nedavawe odgovor na brojnite pretstavki podneseni od nego i
od ~lenovi na negovoto semejstvo.
- So ogled na toa {to vo samoto barawe podnositelot naveduva
deka navedenoto dejstvie trae trae kontinuirano vo izminative tri
godini, imaj}i go predvid ~l. 51 od Delovnikot na Ustavniot sud, koj
vo slu~aj na dejstvie predviduva rokot da te~e od denot na doznavaweto
za prezemawe dejstvo so koe e storena povredata, no ne podocna od 5 godini
od denot na negovoto prezemawe, proizleguva deka baraweto e
podneseno vo rok.
- Od sodr`inata na baraweto i konkretnite navodi vo nego proizleguva
deka vo nego podnositelot vo su{tina bara za{tita na pravoto
od ~l. 24 od Ustavot, odnosno pravoto na sekoj gra|anin da podnesuva
pretstavki do dr`avnite organi i drugite javni slu`bi i na niv da
dobie odgovor.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 110 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud na Republika Makedonija gi {titi slobodite i pravata
na ~ovekot i gra|aninot {to se odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto,
sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata, politi~koto
zdru`uvawe i dejstvuvawe i zabranata na diskriminacija na gra|anite
po osnov na pol, rasa, verska, nacionalna, socijalna i politi~ka pripadnost.
Spored ~l. 51 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, sekoj gra|anin {to smeta deka so poedine~en akt mu e povredeno
pravo ili sloboda utvrdeni vo ~l. 110 al. 3 od Ustavot na Republika
Makedonija mo`e da bara za{tita od Ustavniot sud na Republika
Makedonija vo rok od dva meseci od denot na dostavuvaweto na
kone~en ili pravosilen poedine~en akt, odnosno od denot na doznavawe
za prezemawe dejstvie so koe e storena povredata, no ne podocna od
pet godini od denot na negovoto prezemawe.
Od navedenite ustavni i delovni~ki odredbi proizleguva deka
Ustavniot sud na Republika Makedonija ne e nadle`en da gi {titi
site utvrdeni so Ustavot osnovni slobodi i prava na ~ovekot i gra-
|aninot, tuku samo onie koi se decidno navedeni vo ~l. 110 al. 3 od
Ustavot.
Imaj}i go predvid navedenoto, a vo toj kontekst razgleduvaj}i
go baraweto za za{tita na slobodite i pravata podneseno od Aleksandar
Petru{evski, proizleguva deka vo nego podnositelot ne se povikuva
na povreda na nitu edno od slobodite i pravata za ~ija {to za{-
tita e nadle`en Ustavniot sud, tuku bara za{tita na pravoto od ~l. 24
od Ustavot – pravo na gra|aninot da podnesuva pretstavki do dr`avnite
organi i da dobie odgovor.
869

*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 1 i ~len 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na
8 juni 2010 godina, donese
870
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA baraweto na Aleksandar Petru{evski od Skopje
za za{tita na slobodite i pravata.
2. Aleksandar Petru{evski od Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese barawe za za{tita na slobodite i pravata
soglasno ~len 50 od Ustavot na Republika Makedonija.
3. Podnositelot vo baraweto naveduva deka premierot na Republika
Makedonija Nikola Gruevski gi zagrozuval i gi kr{el negovite
prava, na na~in {to tri godini go toleriral ministerot za pravda
Mihajlo Manevski, koj ne mu dozvoluval na direktorot na Dr`avniot
upraven inspektorat da go sprovede Zakonot za pretstavki i predlozi.
Premierot Nikola Gruevski ve}e 3 godini ne postapuval po ~len 91 od
Ustavot, kako i ministerot za pravda i na toj na~in im dozvoluval na
sudiite, obvinitelite i policiskite slu`benici da pravat {to sakaat
so nego i so negovoto semejstvo, i pri toa toj ne mo`el da dobie odgovor
na pra{awata koi se predmet na negovite pretstavki. Vo izminatite
tri godini premierot Nikola Gruevski aktivno go ignoriral i ne
odgovaral na negovite 83 pretstavki {to podnositelot gi ispratil do
Vladata ili na negovata doma{na adresa. Vo site tie pretstavki podnositelot
na baraweto go pra{uval premierot zo{to ne postapuva po
~lenot 91 od Ustavot, zo{to ne saka da mu dade naredba na direktortot
na Dr`avniot upraven inspektorat da go sproveduva Zakonot za pretstavki
i predlozi. Premierot Nikola Gruevski ne go zemal predvid
faktot deka podnositelot na baraweto e dano~en obvrznik, deka toj
(premierot) zemal plata od narodni pari i deka ne go interesiralo
kolku pari podnositelot dal za 83-te pretstavki prateno do nego i
kako i za 197 690 pretstavki {to toj i negovoto semejstvo gi imale
prateno do razni makedonski i evropski institucii. Na ovoj na~in
premierot Nikola Gruevski ne samo {to ne go po~ituval ~lenot 91 od
Ustavot, tuku ne go po~ituval nitu negovoto pravo od ~len 24 od Ustavot
bidej}i direktorot na Dr`avniot inspektorat Romeo Dereban,
kako i porane{niot direktor Dimitar \eorgievski ne smeele da povedat
postapka pred nadle`niot sud za da se kaznat so pari~na kazna od
300-1000 evra onie sudii, obviniteli, policiski slu`benici, pratenici
i ministri vo Vladata koi odbivale da gi dadat site potrebni objasnuvawa
vo vrska so pra{awata koi se predmet na negovite pretstavki.

Podnositelot ponatamu naveduva deka bilo `alosno da se la`e
narodot, preku reklamite na televiziite deka sekoj gra|anin ima pravo
da podnese pretstavka i da dobie odgovor, bidej}i toa bilo laga.
Na krajot od baraweto podnositelot naveduva deka so ovie dejstvija
premierot Nikola Gruevski gi zagrozuval negovite prava, poradi
{to toj bara nivna za{tita od Ustavniot sud, a dokolku Sudot ne e
nadle`en, bara pretstavkata da se preprati do nadle`niot sud.
4. Sudot na sednicata vrz osnova na spisite vo predmetot ja
utvrdi deka podnositelot na baraweto za za{tita na slobodi i prava
Aleksandar Petru{evski bara za{tita na slobodite i pravata za koi
{to toj smeta deka mu se povredeni so dejstvo na premierot Nikola
Gruevski i ministerot na pravda koi se sostojat vo onevozmo`uvawa na
primenata na Zakonot za pretstavki i predlozi od strana na direktorot
na Dr`avniot upraven inspektorat i konkretno preku nedavawe
odgovor na brojnite pretstavki podneseni od nego i od ~lenovi na negovoto
semejstvo.
So ogled na toa {to vo samoto barawe podnositelot naveduva
deka navedenoto dejstvie trae trae kontinuirano vo izminative tri
godini, imaj}i go predvid ~lenot 51 od Delovnikot na Ustavniot sud,
koj vo slu~aj na dejstvie predviduva rokot da te~e od denot na doznavaweto
za prezemawe dejstvo so koe e storena povredata, no ne podocna
od 5 godini od denot na negovoto prezemawe, Sudot utvrdi deka baraweto
e podneseno vo rok.
- Od sodr`inata na baraweto i konkretnite navodi vo nego Sudot
utvrdi deka vo nego podnositelot vo su{tina bara za{tita na pravoto
od ~len 24 od Ustavot, odnosno pravoto na sekoj gra|anin da podnesuva
pretstavki do dr`avnite organi i drugite javni slu`bi i na
niv da dobie odgo
5. Soglasno ~len 110 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud na Republika Makedonija gi {titi slobodite i
pravata na ~ovekot i gra|aninot {to se odnesuvaat na slobodata na
uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata, politi~koto
zdru`uvawe i dejstvuvawe i zabranata na diskriminacija na
gra|anite po osnov na pol, rasa, verska, nacionalna, socijalna i politi~ka
pripadnost.
Spored ~len 51 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, sekoj gra|anin {to smeta deka so poedine~en akt mu e povredeno
pravo ili sloboda utvrdeni vo ~len 110 alineja 3 od Ustavot na
Republika Makedonija mo`e da bara za{tita od Ustavniot sud na Republika
Makedonija vo rok od dva meseci od denot na dostavuvaweto na
kone~en ili pravosilen poedine~en akt, odnosno od denot na doznavawe
za prezemawe dejstvie so koe e storena povredata, no ne podocna
od pet godini od denot na negovoto prezemawe.
Od navedenite ustavni i delovni~ki odredbi proizleguva deka
Ustavniot sud na Republika Makedonija ne e nadle`en da gi {titi
871

site utvrdeni so Ustavot osnovni slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot,
tuku samo onie koi se decidno navedeni vo ~lenot 110 alineja 3
od Ustavot.
Imaj}i go predvid navedenoto, a vo toj kontekst razgleduvaj}i
go baraweto za za{tita na slobodite i pravata podneseno od Aleksandar
Petru{evski, Sudot utvrdi deka vo nego podnositelot ne se povikuva
na povreda na nitu edno od slobodite i pravata za ~ija {to za{tita
e nadle`en Ustavniot sud, tuku bara za{tita na pravoto od ~len 24
od Ustavot – pravo na gra|aninot da podnesuva pretstavki do dr`avnite
organi i da dobie odgovor.
Ottuka, so ogled na toa {to vo ovoj slu~aj baraweto za za{tita
na slobodite i pravata ne se odnesuva za za{tita na slobodi i prava
utvrdeni vo ~len 110 alineja 3 od Ustavot, tuku za drugi prava ~ija
za{tita ne e vo nadle`nost na Ustavniot sud, Sudot odlu~i baraweto
da go otfrli soglasno ~len 28 alineja 1 od Delovnikot Sudot.
6. Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot odlu~i kako vo to~ka 1 od
ova re{enie.
7. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Branko Naumoski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Igor
Spirovski, d-r Gzime Starova, Vladimir Stojanoski i d-r Zoran
Sulejmanov.
872

67. U. br. 69/2010 (22. 06. 2011)
Osporena odredba
^len 95 st. 1, 2 i 3 od Zakonot za op{ata upravna postapka ("SV
RM," br. 38/2005 i 110/2008).
Pri~ini za osporuvawe
Spored podnositelot na inicijativata osporenata odredba bila
imperativna norma predvidena vo situacija koga vo upravnata postapka
imalo pove}e stranki, a istite nemale polnomo{nik. Odnosno, po
sila na zakon, bile dol`ni da opredelat polnomo{nik za priem na
pismenata od "mnozinstvoto" stranki so identi~ni barawa i im se nalo`uvalo
da bidat po{tari vo imeto na site stranki, a toa zna~elo
deka zadol`itelno za prvoto prevzemeno dejstvie vo upravnata postapkata
bilo potrebno da go izvestat zaedni~kiot polnomo{nik za
primawe na pismenata, duri i so “nalo`eno barawe” takvoto lice po
mo`nost da `iveelo vo sedi{teto na organot. Imeno, spored podnositelot
na inicijativata toa bilo {kolski primer na voluntarizam i
anarhija vo upravnata postapka, so cel da mu se "imputira" odgovornost
i zadol`enija na slu~ajno izbrano lice za primawe na pismena,
{to bilo vo sprotivnost na principot na vladeeweto na pravoto, kako
temelna vrednost na na{iot praven poredok.
Ponatamu vo inicijativata podnositelot dava objasnenie deka
vladeeweto na pravoto ne zna~elo deka bilo dovolno da se donese zakonska
norma za regulirawe na odredena situacija, vo konretniot slu-
~aj, normirawe na na~inot na dostavata vo upravnata postapka vo slu-
~aj koga vo nea u~estvuvaat pove}e stranki so identi~ni barawa.
Spored navodite vo inicijativata poimot "pove}e stranki so
identi~ni barawa" ne bil definiran vo zakonot i ostanuvalo otvoreno
pra{aweto {to zakonodavecot podrazbiral pod toj poim, odnosno
pod poimot "identi~ni barawa," za kolku stranki se rabotelo ili za
kakvo barawe stanuvalo zbor. Baraweto strankite da go izvestat upravniot
organ za zaedni~kiot polnomo{nik koe pak pretpostavuvalo
“toj da ima `iveali{te vo sedi{teto na organot” bilo protivustavno
barawe.
Podnositelot na inicijativata, isto taka smeta deka bila nedozvolena
imaginacijata vo st. 2 na ~l. 95 od osporeniot zakon, da mu se
nalo`uva na zaedni~kiot polnomo{nik, koj bil izbran od dr`aven
~inovnik da vr{i obvrski koi ne mo`e da gi vr{i "platen profesionalen
polnomo{nik," odnosno bez odlagawe i na negov tro{ok da gi
873

izvesti site stranki za pismenata koi toj gi primil i trebalo da gi
~uva, nezavisno od toa kade tie stranki `iveat, da im ovozmo`i na
istite da gi pregledaat, prepi{at i zaverat pismenata, "nebare toa
bilo negova rabota" ili toj bil "sudska arhiva" ili "depo vo banka."
Ponatamu, podnositelot na inicijativata smeta deka vo stavot
3 na ~l. 95 od ovoj zakon na izbraniot zaedni~ki polnomo{nik mu se davaat
po{tarski ingerencii kako onie predvideni vo Zakonot za PTT
uslugi, so toa {to mu se nalo`uvalo na zaedni~kiot polnomo{nik da
gi ozna~i site lica vo ~ie ime vr{i takvi uslugi.
Spored navodite vo inicijativata vakvite neprecizni poimi i
re{enija vo upravnata postapka dovele do toa mnogu gra|ani so identi~ni
barawa vo predmetite za denacionalizacija da go propu{tat zakonskiot
rok za ostvaruvawe na svoite prava poradi neuredna dostava,
koja zakonodavecot ja ozakonil kako uredna. Imeno, neviden bil normativniot
presedan koga strankata koja prva }e se najde na zaedni~kiot
podnesok da bide ovlasten polnomo{nik na site ostanati stranki.
Spored navedenoto podnositelot na inicijativata smeta deka
osporenata odredba potrebno e da bide ukinata bidej}i ne e vo soglasnost
so ~l. 8 st. 1 al. 1, 3 i 4, ~l. 61, ~l. 95 st. 3 i ~l. 96 od Ustavot.
Sodr`ina na odredbata
^len 95 od Zakonot
Koga pove}e stranki {to zaedni~ki u~estvuvaat vo postapkata
so identi~ni barawa nemaat zaedni~ki polnomo{nik, dol`ni se pri
prvoto dejstvie vo postapkata da go izvestat organot za zaedni~ki polnomo{nik
za primawe na pismena, po mo`nost takov {to `ivee vo sedi{teto
na organot. Dodeka strankite ne go izvestat organot za zaedni~ki
polnomo{nik za primawe na pismena }e se smeta za takov polnomo{nik
onaa stranka me|u niv koja na prviot zaedni~ki podnesok
prva e potpi{ana ili ozna~ena. Ako na takov na~in ne mo`e da se
opredeli polnomo{nik, slu`benoto lice koe ja vodi postapkata mo`e
za polnomo{nik da ja opredeli koja i da e od tie stranki. Ako brojot
na strankite e golem ili se od razni mesta, strankite mo`at da opredelat,
a i samoto slu`beno lice mo`e da opredeli pove}e takvi polnomo{nici
i da ozna~i koja od strankite sekoj od niv }e ja zastapuva.
(osporen stav 1)
Zaedni~kiot polnomo{nik za primawe na pismenata e dol`en
bez odlagawe da gi izvesti site stranki za pismenoto {to go primil za
niv i da im ovozmo`i da go pregledaat, prepi{at i zaverat pismenoto
{to, po pravilo, toj treba da go ~uva. (osporen stav 2)
Vo pismenoto {to se dostavuva do polnomo{nikot za primawe
na pismena }e se ozna~at site lica za koi se vr{i dostavuvawe”. (osporen
stav 3)
874

Ustavnosudska praktika
Ustavniot sud na Republika Makedonija so Odluka U. br. 49/
2010 od 2 maj 2010 ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l.
79 od Zakonot za op{tata upravna postapka ("SV RM," br. 38/2005 i
110/2008).
Vo Obrazlo`enieto na Odlukata, me|u drugoto, se naveduva: Sudot,
pritoa, ima{e predvid deka Zakonot predvidel soodveteni mehanizmi
za za{tita od eventualno trpewe na {tetni posledici od gre-
{ki vo dostavuvaweto ili pak od nepravilna primena na odredbite
koi se odnesuvaat na dostavuvaweto. Imeno, spored ~l. 101 od Zakonot,
ako pri dostavuvaweto e napravena gre{ka, }e se smeta deka dostavuvaweto
e izvr{eno na denot za koj }e se utvrdi deka liceto na koe
pismenoto mu e nameneto navistina go dobilo toa pismeno. Ako dostavnicata
is~eznala, dostavuvaweto mo`e da se doka`uva i so drugi
sredstva. Vo ~l. 236 st. 2 od Zakonot e predvideno deka, organot {to go
donel re{enieto }e ja nadopolni postapkata i toga{ koga `alitelot
}e iznese vo `albata takvi fakti i dokazi {to bi mo`ele da bidat od
vlijanie za poinakvo re{enie na rabotata, ako na `alitelot moralo
da mu bide dadena mo`nost da u~estvuva vo postapkata {to mu prethodela
na donesuvaweto na re{enieto, a taa mo`nost ne mu bila dadena,
ili mu bila dadena, a toj propu{til da ja koristi, no vo `albata go
opravdal toa propu{tawe. Spored ~l. 249 t. 9 od Zakonot, postapkata
okon~ana so re{enie protiv koe nema redovno pravno sredstvo vo
upravnata postapka (kone~no vo upravnata postapka) }e se povtori, ako
na liceto koe trebalo da u~estvuva vo svojstvo na stranka ne mu bila
dadena mo`nost da u~estvuva vo postapkata.
Vrz osnova na seto navedeno proizleguva deka zakono-davecot,
me|u drugoto, so osporenata odredba go izgradil sistemot na upravna
pravda osobeno vnimavaj}i aktivniot odnos na strankata so upravnite
akti i dejstvija da nastane samo po uredno izvr{ena dostava, od koj
moment za nea nastapuva obvrskata da se gri`i za nepre~en i efikasen
tek na upravnata postapka, {to e i nejzin interes, a vo sprotivno
organot da nema obvrska da komunicira so strankata, nitu pak da odgovara
za negativnite posledici koi mo`at da nastanat za strankata
istata ne se pojavi pred organot ili pak ne postapi po spisite. Voedno,
Zakonot raspolaga so mehanizmi za pravna sigurnost, za za{tita na
strankite i nivnite legitimni o~ekuvawa od zloupotrebi ili pak gre-
{ki vo dostavuvaweto za koi slu~ai istata ne mo`e da trpi {tetni
posledici.
So ogled na toa {to od aspekt na po~ituvawe i za{tita na pravata
i slobodite na ~ovekot vo pravniot poredok, osporenata odredba
propi{uva izvesni i jasni posledici od neaktivniot odnos na strankata
vo postapkata, Sudot oceni deka osporenata odredba kako jasna,
nedvosmilena zakonska kreacija ne go povreduva vladeeweto na pra-
875

voto, kako edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
876
Sporno pravno pra{awe
Dali osporenata odredba gi zadovoluva kriteriumite na jasna,
nedvosmislena i lesno primenliva norma i dali go povreduva principot
na vladeewe na pravoto, kako temelna vrednost na na{iot ustaven
poredok.
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, vladeeweto na pravoto e edna
od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Soglasno ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~l. 95 st. 3 od Ustavot, organizacijata i rabotata na
organite na dr`avnata uprava se ureduvaat so zakon {to se donesuva so
dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj na pratenici.
Soglasno ~l. 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava rabotite
od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite
na Ustavot i zakonite i za svojata rabota se odgovorni na Vladata.
Zakonot za op{tata upravna postapka vo Glava V go uredil dostavuvaweto
i toa preku ureduvawe na: na~inot na dostavuvawe (~l. 78
do 87), komu, kade i kako se vr{i dostavuvaweto (~l. 88 do 98), odbivaweto
na priemot (~l. 99), promena na `iveali{te, stan ili sedi{te
(~l. 100) kako i gre{kite vo dostavuvaweto (~l. 101). Dostavuvaweto
kako edna od va`nite fazi vo upravnata postapka bara seopfatna i
precizna uredenost, bidej}i preku nego se ovozmo`uva operacionalizacija
pred se na na~eloto na efikasno vodewe na postapkata, koe pak,
naj~esto zavisi od na~inot i brzinata na postapuvawe od strana na
samiot organ {to ja sproveduva postapkata, no vo realizacijata na ova
na~elo golem pridones imaat i samite stranki.
Spored ~l. 53 od ovoj zakon se regulira procesnata zaednica,
odnosno zakonodavecot dozvoluva dve ili pove}e stranki da mo`at, ako
so poseben propis ne e opredeleno poinaku, vo ist predmet da nastapuvaat
zaedni~ki. Vo del 4 nasloven kako "Zaedni~ki pretstavnik," soglasno
st. 1, 2 i 3 od ovoj ~len, strankite se dol`ni da opredelat koj od
niv }e nastapuva kako niven zaedni~ki pretstavnik ili da opredelat
zaedni~ki polnomo{nik.
Organot {to ja vodi postapkata mo`e, ako toa ne go zabranuva
poseben praven propis, na strankite koi u~estvuvaat vo postapkata so

identi~ni barawa so zaklu~ok da im opredeli vo opredelen rok da
nazna~at koj me|u niv }e gi pretstavuva ili da postavat zaedni~ki polnomo{nik.
Ako strankite ne postapat po takviot zaklu~ok, toa mo`e
da go opredeli samiot organ {to ja vodi postapkata vo koj slu~aj zaedni~kiot
pretstavnik, odnosno polnomo{nikot go zadr`uva toa svojstvo
se dodeka strankite ne opredelat drug. Protiv takviot zaklu~ok
strankite imaat pravo na posebna `alba, koja ne go odlaga izvr{uvaweto.
(st. 2)
Isto taka, zakonodavecot vo st. 3 na ~l. 53 od ovj zakon, predvidel
vo slu~aj na opredeluvawe na zaedni~ki pretstavnik, odnosno
polnomo{nik, deka sekoja stranka i ponatamu go zadr`uva pravoto da
istapuva kako stranka vo postapkata, da dava izjavi i samostojno da izjavuva
`albi i da koristi drugi pravni sredstva.
Vo taa smisla vo osporeniot ~l. 95 od Zakonot, se regulira dostavuvaweto
na pismenata vo upravnata postapka vo koja u~estvuvaat pove}e
stranki so identi~ni barawa. Pome|u drugoto, opredelena e obvrska
koga pove}e stranki {to zaedni~ki u~estvuvaat vo postapkata so
identi~ni barawa nemaat zaedni~ki polnomo{nik, dol`ni se pri
prvoto dejstvie vo postapkata da go izvestat organot za zaedni~ki polnomo{nik
za primawe na pismena, po mo`nost takov {to `ivee vo sedi{teto
na organot.
Pritoa, pogre{na e ocenata na podnositelot na inicijativata
deka navedenite dejstvija koi gi prepi{al zakonodavecot se vo sprotivnost
so “temelnite vrednosti na ustavniot poredok kako {to bile
osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto
pravo i utvrdeni vo Ustavot”. Imeno, nadle`niot organ po
slu`bena dol`nost, vodi smetka za nepre~en i efikasen tek na upravnata
postapka, bidej}i zakonskata obrvska za strankite e vospostavena
zaradi vozdr`uvawe od dejstvija koi vodat kon oddol`uvawe i neopravdano
odlagawe na upravnata postapka so cel za nejzino brzo i
efikasno zavr{uvawe. Isto taka ne bi mo`elo da se realizira na~eloto
na efikasnost od ~lenot 8 od Zakonot ako samite u~esnici vo
postapkata ne dadat svoj maksimalen priodnes vo upravnata postapka.
Voedno, na ovoj na~in se ostvaruva i na~eloto na ekonomi~nost
i itnost utvrdeno vo ~l. 17 od Zakonot, odnosno predvidenata obvrska
za opredeluvawe na zaedni~ki polnomo{nik ili zastapnik pridonesuva
za nepre~en i efikasen tek na upravnata postapka i vodi kon zavr{uvawe
na postapkata vo {to pokratok rok i so {to pomalku tro-
{oci za site stranki vo upravnata postapka. Isto taka, ako brojot na
strankite e golem ili istite se od razni mesta, strankite mo`at da
opredelat, a i samoto slu`beno lice mo`e da opredeli pove}e takvi
polnomo{nici i da ozna~i koja od strankite sekoj od tie polnomo{-
nici }e ja zastapuva. Pritoa, mora da se ima vo predvid faktot deka na
strankite im e ostavena mo`nosta samite da izberat polnomo{nik za
priem na pismenata, a edinstveno dokolku ne go storat toa toga{ orga-
877

not }e opredeli takov polnomo{nik (primer za procesna zaednica se
stanarite na edna zgrada ili sosedite od edna ulica, koi u~estvuvaat
vo upravna postapka zaedni~ki so identi~en interes).
Od druga strana, spored na{a ocena, podnositelot na inicijativata,
pravi nesoodvetno povrzuvawe na osporenata odredba so primerite
na denacionalizacija i propu{tawe na zakonski rokovi od strana
na gra|ani, bidej}i so osporenite odredbi se ureduva obvrska na
organite za efikasno i brzo postapuvawe vo upravnata postapka, pri
{to intencija na zakonodavecot e da im go garantira pravoto na nepre~eno
u~estvo na strankite koi zaedni~ki u~estvuvaat vo postapka so
identi~ni barawa, da nastapuvaat samostojno, da davaat izjavi, da prezemaat
drugi dejstvija vo postapkata, da izjavuvaat `albi i da koristat
drugi pravni sredstva samostojno, {to zna~i deka ne im se zagrozeni so
Ustavot zagarantiranite prava.
Pritoa, Zakonot predvidel soodveteni mehanizmi za za{tita
od eventualno trpewe na {tetni posledici od gre{ki vo dostavuvaweto
ili pak od nepravilna primena na odredbite koi se odnesuvaat
na dostavuvaweto. Imeno, spored ~l. 101 od Zakonot, ako pri dostavuvaweto
e napravena gre{ka, }e se smeta deka dostavuvaweto e izvr{eno
na denot za koj }e se utvrdi deka liceto na koe pismenoto mu e nameneto
navistina go dobilo toa pismeno. Ako dostavnicata is~eznala,
dostavuvaweto mo`e da se doka`uva i so drugi sredstva.
So ogled na toa {to od aspekt na po~ituvawe i za{tita na
pravata i slobodite na ~ovekot vo pravniot poredok osporenata odredba
propi{uva izvesni i jasni posledici od neaktivniot odnos na
strankite vo postapkata, smetame deka osporenata odredba kako jasna i
nedvosmilena zakonska kreacija za zaedni~ko u~estvo na stranki so
identi~ni barawa preku zaedni~ki polnomo{nik za priem na pismenata
vo upravnata postapka ne go povreduva vladeeweto na pravoto,
kako edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
Vrz osnova na iznesenoto proizleguva deka osporeniot ~l. 95 st.
1, 2 i 3 e vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 1, 3 i 4 , ~l. 61, ~l. 95 st. 3 i ~l.
96 od Ustavot.
Trgnuvaj}i od napravenata analiza i iznesenata fakti~ka i
pravna sostojba, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe i
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 95 st. 1, 2 i 3 od Zakonot za op{ata upravna postapka ("SV RM," br.
38/2005 i 110/2008).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 28 alineja 3 i 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben ves-
878

nik na Republika Makedonija," br. 70/1992), na sednicata odr`ana na
22 juni 2011 godina, donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 95 stavovi 1,2 i 3 od Zakonot za op{ta upravna postapka ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 38/2005 i 110/2008).
2. Pan~e Dokuzov od [tip na Ustavniot sud mu podnese inicijativa
za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na odredbata
na Zakonot ozna~en vo to~kata 1 na ova re{enie.
3. Spored navodite vo inicijativata osporenata odredba bila
imperativna norma predvidena vo situacija koga vo upravnata postap -
ka imalo pove}e stranki, a istite nemale polnomo{nik. Odnosno, po
sila na zakon, bile dol`ni da opredelat polnomo{nik za priem na pismenata
od “mnozinstvoto” stranki so identi~ni barawa i im se nalo`uvalo
da bidat po{tari vo imeto na site stranki, a toa zna~elo deka
zadol`itelno za prvoto prevzemeno dejstvie vo upravnata postapkata
bilo potrebno da go izvestat zaedni~kiot polnomo{nik za primawe na
pismenata, duri i so “nalo`eno barawe” takvoto lice po mo`nost da
`iveelo vo sedi{teto na organot. Imeno, spored podnositelot na inicijativata
toa bilo {kolski primer na voluntarizam i anarhija vo
upravnata postapka, so cel da mu se “imputira” odgovornost i zadol-
`enija na slu~ajno izbrano lice za primawe na pismena, {to bilo vo
sprotivnost na principot na vladeeweto na pravoto, kako temelna
vrednost na na{iot praven poredok.
Ponatamu vo inicijativata podnositelot dava objasnenie deka
vladeeweto na pravoto ne zna~elo deka bilo dovolno da se donese zakonska
norma za regulirawe na odredena situacija, vo konretniot slu-
~aj, normirawe na na~inot na dostavata vo upravnata postapka vo slu-
~aj koga vo nea u~estvuvaat pove}e stranki so identi~ni barawa.
Voedno, vo navodite na inicijativata podnositelot izrazuva
somnevawe dali zakonodavecot namerno ne go definiral poimot
“pove}e stranki so identi~ni barawa” i ostanuvalo otvoreno
pra{aweto {to zakonodavecot podrazbiral pod toj poim. Imeno, ne
bilo jasno precizirano pod poimot “identi~ni barawa” za kolku
stranki se rabotelo ili za kakvo barawe stanuvalo zbor. Baraweto
strankite da go izvestat upravniot organ za zaedni~kiot
polnomo{nik koe pak pretpostavuvalo “toj da ima `iveali{te vo
sedi{teto na organot” bilo protivustavno barawe.
Podnositelot na inicijativata, isto taka smeta deka bila nedozvolena
imaginacijata vo stavot 2 na ~lenot 95 od osporeniot zakon i
879

mu se nalo`uvalo na zaedni~kiot polnomo{nik, koj bil izbran od dr`aven
~inovnik da vr{i obvrski koi ne mo`elo da gi vr{i “platen profesionalen
polnomo{nik,” odnosno bez odlagawe i na negov tro{ok
bilo potrebno da gi izvestuva site stranki za pismenata koi toj gi
primil i trebalo da gi ~uva, nezavisno od toa kade tie stranki `iveele
i pri toa bilo potrebno da im ovozmo`i na istite da gi pregledaat,
prepi{at i zaverat pismenata, "nebare toa bilo negova rabota"
ili toj bil "sudska arhiva" ili "depo vo banka."
Ponatamu, podnositelot na inicijativata smeta deka vo stavot
3 na ~lenot 95 od ovoj zakon na izbraniot zaedni~ki polnomo{nik mu
se davale po{tarski ingerencii kako onie predvideni vo Zakonot za
PTT uslugi, so toa {to mu se nalo`uvalo na zaedni~kiot polnomo{-
nik da gi ozna~i site lica vo ~ie ime vr{i takvi uslugi.
Podnositelot na inicijativata smeta deka vakvite neprecizni
poimi i re{enija vo upravnata postapka dovele do toa mnogu gra|ani
so identi~ni barawa vo predmetite za denacionalizacija da go propu-
{tat zakonskiot rok za ostvaruvawe na svoite prava poradi neuredna
dostava, koja ”zakonodavecot ja ozakonil kako uredna”. Imeno, neviden
bil normativniot presedan koga strankata koja prva }e se najde na zaedni~kiot
podnesok da bide ovlasten polnomo{nik na site ostanati
stranki.
Spored navedenoto podnositelot na inicijativata smeta deka
osporenata odredba potrebno e da bide ukinata bidej}i ne e vo soglasnost
so ~len 8 stav 1 alineja 1, 3 i 4, ~len 61, ~len 95 stav 3 i ~len 96
od Ustavot.
4. Sudot na sednica utvrdi deka spored sodr`inata na ~len 95 od
Zakonot za op{tata upravna postapka, koga pove}e stranki {to zaedni~ki
u~estvuvaat vo postapkata so identi~ni barawa nemaat zaedni~ki
polnomo{nik, dol`ni se pri prvoto dejstvie vo postapkata da go
izvestat organot za zaedni~ki polnomo{nik za primawe na pismena,
po mo`nost takov {to `ivee vo sedi{teto na organot. Dodeka strankite
ne go izvestat organot za zaedni~ki polnomo{nik za primawe na
pismena }e se smeta za takov polnomo{nik onaa stranka me|u niv koja
na prviot zaedni~ki podnesok prva e potpi{ana ili ozna~ena. Ako na
takov na~in ne mo`e da se opredeli polnomo{nik, slu`benoto lice
koe ja vodi postapkata mo`e za polnomo{nik da ja opredeli koja i da e
od tie stranki. Ako brojot na strankite e golem ili se od razni mesta,
strankite mo`at da opredelat, a i samoto slu`beno lice mo`e da
opredeli pove}e takvi polnomo{nici i da ozna~i koja od strankite
sekoj od niv }e ja zastapuva. (osporen stav 1)
Zaedni~kiot polnomo{nik za primawe na pismenata e dol`en
bez odlagawe da gi izvesti site stranki za pismenoto {to go primil za
880

niv i da im ovozmo`i da go pregledaat, prepi{at i zaverat pismenoto
{to, po pravilo, toj treba da go ~uva. (osporen stav 2)
Vo pismenoto {to se dostavuva do polnomo{nikot za primawe
na pismena }e se ozna~at site lica za koi se vr{i dostavuvawe”. (osporen
stav 3)
Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, vladeeweto na pravoto
e edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredokna Republika
Makedonija.
Soglasno ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~lenot 95 stav 3 od Ustavot, organizacijata i rabotata
na organite na dr`avnata uprava se ureduvaat so zakon {to se donesuva
so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj na pratenici.
Soglasno ~lenot 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava
rabotite od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo
ramkite na Ustavot i zakonite i za svojata rabota se odgovorni na
Vladata.
Zakonot za op{tata upravna postapka vo Glava V go uredil dostavuvaweto
i toa preku ureduvawe na: na~inot na dostavuvawe (~lenovi
78 do 87), komu, kade i kako se vr{i dostavuvaweto (~lenovi 88 do
98), odbivaweto na priemot (~len 99), promena na `iveali{te, stan
ili sedi{te (~len 100) kako i gre{kite vo dostavuvaweto (~len 101).
Dostavuvaweto kako edna od va`nite fazi vo upravnata postapka bara
seopfatna i precizna uredenost, bidej}i preku nego se ovozmo`uva
operacionalizacija pred se na na~eloto na efikasno vodewe na postapkata,
koe pak, naj~esto zavisi od na~inot i brzinata na postapuvawe
od strana na samiot organ {to ja sproveduva postapkata, no vo realizacijata
na ova na~elo golem pridones imaat i samite stranki.
Spored ~lenot 53 od ovoj zakon se regulira procesnata zaednica,
odnosno zakonodavecot dozvoluva dve ili pove}e stranki da mo-
`at, ako so poseben propis ne e opredeleno poinaku, vo ist predmet da
nastapuvaat zaedni~ki. Vo delot 4 nasloven kako "Zaedni~ki pretstavnik,"
soglasno stavovite 1, 2 i 3 od ovoj ~len, strankite se dol`ni da
opredelat koj od niv }e nastapuva kako niven zaedni~ki pretstavnik
ili da opredelat zaedni~ki polnomo{nik.
Organot {to ja vodi postapkata mo`e, ako toa ne go zabranuva
poseben praven propis, na strankite koi u~estvuvaat vo postapkata so
identi~ni barawa so zaklu~ok da im opredeli vo opredelen rok da nazna~at
koj me|u niv }e gi pretstavuva ili da postavat zaedni~ki polnomo{nik.
Ako strankite ne postapat po takviot zaklu~ok, toa mo`e da
go opredeli samiot organ {to ja vodi postapkata vo koj slu~aj zaedni~kiot
pretstavnik, odnosno polnomo{nikot go zadr`uva toa svoj-
881

stvo se dodeka strankite ne opredelat drug. Protiv takviot zaklu~ok
strankite imaat pravo na posebna `alba, koja ne go odlaga izvr{uvaweto.
(stav 2)
Isto taka, zakonodavecot vo stavot 3 na ~lenot 53 od ovj zakon,
predvidel vo slu~aj na opredeluvawe na zaedni~ki pretstavnik, odnosno
polnomo{nik, deka sekoja stranka i ponatamu go zadr`uva pravoto
da istapuva kako stranka vo postapkata, da dava izjavi i samostojno da
izjavuva `albi i da koristi drugi pravni sredstva.
Vo taa smisla vo osporeniot ~len 95 od Zakonot, se regulira dostavuvaweto
na pismenata vo upravnata postapka vo koja u~estvuvaat
pove}e stranki so identi~ni barawa. Pome|u drugoto, opredelena e
obvrska koga pove}e stranki {to zaedni~ki u~estvuvaat vo postapkata
so identi~ni barawa nemaat zaedni~ki polnomo{nik, dol`ni se pri
prvoto dejstvie vo postapkata da go izvestat organot za zaedni~ki polnomo{nik
za primawe na pismena, po mo`nost takov {to `ivee vo sedi{teto
na organot.
Pritoa, pogre{na e ocenata na podnositelot na inicijativata
deka navedenite dejstvija koi gi prepi{al zakonodavecot se vo sprotivnost
so “temelnite vrednosti na ustavniot poredok kako {to bile
osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto
pravo i utvrdeni vo Ustavot”. Imeno, nadle`niot organ po
slu`bena dol`nost, vodi smetka za nepre~en i efikasen tek na upravnata
postapka, bidej}i zakonskata obrvska za strankite e vospostavena
zaradi vozdr`uvawe od dejstvija koi vodat kon oddol`uvawe i
neopravdano odlagawe na upravnata postapka so cel za nejzino brzo i
efikasno zavr{uvawe. Isto taka ne bi mo`elo da se realizira na~eloto
na efikasnost od ~lenot 8 od Zakonot ako samite u~esnici vo postapkata
ne dadat svoj maksimalen priodnes vo upravnata postapka.
Voedno, na ovoj na~in se ostvaruva i na~eloto na ekonomi~nost
i itnost utvrdeno vo ~lenot 17 od Zakonot, odnosno predvidenata
obvrska za opredeluvawe na zaedni~ki polnomo{nik ili zastapnik
pridonesuva za nepre~en i efikasen tek na upravnata postapka i vodi
kon zavr{uvawe na postapkata vo {to pokratok rok i so {to pomalku
tro{oci za site stranki vo upravnata postapka. Isto taka, ako brojot
na strankite e golem ili istite se od razni mesta, strankite mo`at da
opredelat, a i samoto slu`beno lice mo`e da opredeli pove}e takvi
polnomo{nici i da ozna~i koja od strankite sekoj od tie polnomo{nici
}e ja zastapuva. Pri toa mora da se ima vo predvid faktot deka
na strankite im e ostavena mo`nosta samite da izberat polnomo{nik
za priem na pismenata, a edinstveno dokolku ne go storat toa toga{
organot }e opredeli takov polnomo{nik (primer za procesna zaednica
se stanarite na edna zgrada ili sosedite od edna ulica, koi u~estvuvaat
vo upravna postapka zaedni~ki so identi~en interes).
Od druga strana, spored na{a ocena, podnositelot na inicijativata,
pravi nesoodvetno povrzuvawe na osporenata odredba so pri-
882

merite na denacionalizacija i propu{tawe na zakonski rokovi od strana
na gra|ani, bidej}i so osporenite odredbi se ureduva obvrska na
organite za efikasno i brzo postapuvawe vo upravnata postapka, pri
{to intencija na zakonodavecot e da im go garantira pravoto na nepre-
~eno u~estvo na strankite koi zaedni~ki u~estvuvaat vo postapka so
identi~ni barawa, da nastapuvaat samostojno, da davaat izjavi, da prezemaat
drugi dejstvija vo postapkata, da izjavuvaat `albi i da koristat
drugi pravni sredstva samostojno, {to zna~i deka ne im se zagrozeni so
Ustavot zagarantiranite prava.
Pritoa, Zakonot predvidel soodveteni mehanizmi za za{tita
od eventualno trpewe na {tetni posledici od gre{ki vo dostavuvaweto
ili pak od nepravilna primena na odredbite koi se odnesuvaat
na dostavuvaweto. Imeno, spored ~lenot 101 od Zakonot, ako pri dostavuvaweto
e napravena gre{ka, }e se smeta deka dostavuvaweto e izvr-
{eno na denot za koj }e se utvrdi deka liceto na koe pismenoto mu e nameneto
navistina go dobilo toa pismeno. Ako dostavnicata is~eznala,
dostavuvaweto mo`e da se doka`uva i so drugi sredstva.
So ogled na toa {to od aspekt na po~ituvawe i za{tita na pravata
i slobodite na ~ovekot vo pravniot poredok osporenata odredba
propi{uva izvesni i jasni posledici od neaktivniot odnos na strankite
vo postapkata, smetame deka osporenata odredba kako jasna i nedvosmilena
zakonska kreacija za zaedni~ko u~estvo na stranki so identi~ni
barawa preku zaedni~ki polnomo{nik za priem na pismenata vo
upravnata postapka ne go povreduva vladeeweto na pravoto, kako edna
od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Vrz osnova na iznesenoto proizleguva deka osporeniot ~len 95
stavovi 1, 2 i 3 e vo soglasnost so ~len 8 stav 1 alineja 1, 3 i 4 , ~len 61,
~len 95 stav 3 i ~len 96 od Ustavot.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo na glasovi, vo sostav
od pretsedatelot na Sudot Branko Naumovski i sudiite d-r Nata{a
Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova, Vladimir
Stojanovski i d-r Zoran Sulejmanov.
883

884

68. U. br. 247/2009 (22. 06. 2011)
Osporena odredba
2008)
^len 86 st. 1 od Izborniot zakonik ("SV RM,"br. 40/2006 i 136/
Sodr`ina na osporenata odredba
Nadomest na tro{ocite za izbori
^len 86
1. Pravo na nadomestok na tro{oci za izbori imaat organizatorite
na izbornata kampawa od ~ii listi na kandidati se izbrani kandidat
za pretsedatel na Republikata, kandidati za pratenici, ~lenovi
na sovet, odnosno kandidat za gradona~alnik vo visina od 15 denari
po dobien glas.
2. Nadomestokot na tro{ocite za izbori }e se isplati od Buxetot
na Republika Makedonija, odnosno od buxetot na op{tinata i na
gradot Skopje najdocna vo rok od tri meseca po podnesuvaweto na finansiskiot
izve{taj za izbornata kampawa vrz osnova na izve{tajot na
Dr`avnata izborna komisija za sprovedenite izbori.
3. Nadomestokot na tro{ocite za izbori se opredeluva so
odluka na Sobranieto, sovetot na op{tinata i na gradot Skopje.
Pri~ini za osporuvawe
Vo inicijativata se naveduva deka so odredbata od ~l. 83 st. 1 od
Izborniot zakonik (spored koja izbornata kampawa ne smee da se finansira
od Buxetot na Republika Makedonija, osven sredstvata opredeleni
vo ~l. 86 st. 2), e dadena mo`nost izbornata kampawa da bide finansirana
i od buxetski sredstva. Spored navodite vo inicijativata,
od klu~no zna~ewe bil faktot {to pravoto na nadomestok na tro{ocite
ima organizatorot od ~ija lista e izbran kandidatot za pretstedatel
na Republikata. Vaka definirana i ozakoneta odredba za nadomestok
ne pretstavuvala pomo{ za finansirawe na kampawata na kandidatite
za pretstedatel i ovozmo`uvawe na fer i demokratski izbori,
tuku bila ednostavno "nagrada" za pobedni~kiot kandidat i negoviot
organizator. Kandidatite za Pretsedatel ne dobivale sredstva za
pomo{ vo svoite kampawi, tuku tie sredstva gi dobival samo kandidatot
{to bil izbran za pretsedatel na Republikata. Drugite kandid-
885

ati {to u~estvuvale vo izborite bile li{eni od mo`nosta da dobijat
soodvetni sredstva od Buxetot na Republika Makedonija za finansirawe
na nivnite izborni kampawi. Pritoa se uka`uva deka postoi golema
nepravednost {to kandidatite za Pretsedatel na Republikata koi
osvojuvaat vo prosek od 40 000 do 270 000 glasvoi, ne dobivaat nitu denar
za toj rezultat. Dodeka kandidatite za pratenici, so minimum 7000
glasa mo`at da bidat izbrani za pratenici i da gi dobijat sredstvata
od Buxetot za taa namena.
Vo inicijativata se naveduva deka ~l. 86 od Izborniot zakonik
bil sprotiven so ~l. 8 st. 1 al. 3 i ~l. 9 od Ustavot. Ustavnoto na~elo
za ednakvost e povredeno koga gra|anite koi se vo isti uslovi, kako
{to e slu~aj so kandidatite za izbor na Pretsedatel na Republikata,
se tretiraat na razli~en na~in. Ova na~elo bi bilo po~ituvano koga
sekoj od kandidatite bi dobil soodveten nadomest za osvoenite glasovi
(15 denari po glas). Bidej}i so zakonskata odredba toa ne se ~ini, tuku
kandidatot koj pobedil gi sobira site buxetski sredstva, na~eloto na
ednakvost bilo prekr{eno.
Spored podnositelite na inicijativata, so vakviot zakonski
tretman na finansirawe na kampawite za pretsedatelskite izbori se
onevozmo`uval demokratskiot i fer karakter na istite, bidej}i kandidatite
bile staveni vo radikalno neednakva polo`ba so ogled na
tro{ocite za finansirawe na kampawata. Ova ne podolg rok }e onevozmo`elo
vistinski pluralisti~ki izbori, bidej}i }e gi destimuliralo
organizatorite na kampawite da vlezat vo izborna trka poradi
nemo`nosta za dobivawe pomo{ za kampawata od buxetski sredstva.
Osnovna namera na zakonodavecot trebalo da bide kandidatite
da u~estvuvaat vo izbornata kampawa vo relativno podednakvi uslovi,
{to e uslov izborite da bidat slobodni i pomalku zavisni od drugi nositeli
na finansiska mo} vo op{testvoto. Postoeweto na osporeniot
~l. 86 od Izborniot zakonik ja poni{tuva celta poradi koja sredstvata
od Buxetot se dodeluvaat za izbornite kampawi na pretsedatelskite
kandidati. Celta ne treba da bide da se nagradi pobedni~kiot
kandidat, tuku da se ovozmo`at {to e mo`no pove}e slobodni, pluralisti~ki
i fer izbori.
Poradi navedenite pri~ini, so inicijativata se predlaga Sudot
da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 86 od Izborniot
zakonik i istiot da go poni{ti.
Pravno mislewe
Spored ~l. 110 al. 1 od Ustavot na Republika Makedonija, Ustavniot
sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite
so Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite
dogovori so Ustavot i so zakonite.
886

Soglasno ~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako postojat
drugi procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
Sobranieto na Republika Makedonija, na sednicata odr`ana na
2. 04. 2011 god. go donese Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Izborniot
zakonik, objaven na 5. 04. 2011 godina vo "SV RM," br. 44/2011.
Vo ~l. 50 od ovoj zakon e predvideno deka vo ~l. 86 po st. 1 se dodava
nov stav 2 koj glasi:
"Pravo na nadomestok na tro{oci za izbori imaat organizatorite
na izborna kampawa od ~ii listi na kandidati ne e izbran kandidat
za pretsedatel na Republikata, kandidat za pratenik, kandidat
za ~len na sovet, odnosno kandidat za gradona~alnik vo visina od 15
denari po dobien glas ako osvoile najmalku 1,5% od vkupniot broj glasovi
od izlezenite gra|ani na nivo na Republikata, izbornata edinica,
odnosno op{tinata."
Od navedenoto proizleguva deka osporeniot ~l. 86 od Izborniot
zakonik, e dopolnet, odnosno po citiranata izmena na Zakonikot,
dobil nova sodr`ina i toa vo onaa nasoka na koja {to upatuvaat i navodite
vo inicijativata, poradi {to cenime deka ne postojat procesni
pretpostavki za odlu~uvawe po inicijativata, poradi {to predlagame
istata da se otfrli soglasno ~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot
sud.
Poradi navedenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 86 Izborniot zakonik ("SV RM, br.
40/2006, 136/2008, 44/2011).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 3 i ~len 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 22
juni 2011 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~len 86 od Izborniot zakonik ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 40/2006 i 136/2008 44/2011).
2. Qubomir Danailov Fr~koski, Qube Bo{koski i Nano Ru`in
site od Skopje, na Ustavniot sud mu podnesoa inicijativa za poveduvawe
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na odredbata od Zakonot naveden
vo to~kata 1 na ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativa, so odredbata od ~lenot 83 stav
887

1 od Izborniot zakonik (spored koja izbornata kampawa ne smee da se
finansira od Buxetot na Republika Makedonija, osven sredstvata
opredeleni vo ~len 86 stav 2), e dadena mo`nost izbornata kampawa da
bide finansirana i od buxetski sredstva. Pri toa, od klu~no zna~ewe
bil faktot {to pravo na nadomestok na tro{ocite ima organizatorot
od ~ija lista e izbran kandidatot za pretstedatel na Republikata.
Vaka definirana i ozakoneta odredba za nadomestok ne pretstavuvala
pomo{ za finansirawe na kampawata na kandidatite za pretstedatel i
ovozmo`uvawe na fer i demokratski izbori, tuku bila ednostavno "nagrada"
za pobedni~kiot kandidat i negoviot organizator. Kandidatite
za Pretsedatel ne dobivale sredstva za pomo{ vo svoite kampawi, tuku
tie sredstva gi dobival samo kandidatot {to bil izbran za pretsedatel
na Republikata. Drugite kandidati {to u~estvuvale vo izborite
bile li{eni od mo`nosta da dobijat soodvetni sredstva od Buxetot
na Republika Makedonija za finansirawe na nivnite izborni kampawi.
Pritoa se uka`uva deka postoi golema nepravednost {to kandidatite
za Pretsedatel na Republikata koi osvojuvaat vo prosek od 40
000 do 270 000 glasvoi, ne dobivaat nitu denar za toj rezultat. Dodeka
kandidatite za pratenici, so minimum 7000 glasa mo`at da bidat izbrani
za pratenici i da gi dobijat sredstvata od Buxetot za taa namena.
Vo inicijativata se naveduva deka ~lenot 86 od Izborniot zakonik
bil sprotiven so ~len 8 stav 1 alineja 3 i ~lenot 9 od Ustavot.
Ustavnoto na~elo za ednakvost e povredeno koga gra|anite koi se vo
isti uslovi, kako {to e slu~aj so kandidatite za izbor na Pretsedatel
na Republikata, se tretiraat na razli~en na~in. Ova na~elo bi bilo
po~ituvano koga sekoj od kandidatite bi dobil soodveten nadomest za
osvoenite glasovi (15 denari po glas). Bidej}i so zakonskata odredba
toa ne se ~ini, tuku kandidatot koj pobedil gi sobira site buxetski
sredstva, na~eloto na ednakvost bilo prekr{eno.
Spored podnositelite na inicijativata, so vakviot zakonski
tretman na finansirawe na kampawite za pretsedatelskite izbori se
onevozmo`uval demokratskiot i fer karakter na istite, bidej}i kandidatite
bile staveni vo radikalno neednakva polo`ba so ogled na
tro{ocite za finansirawe na kampawata. Ova na podolg rok }e onevozmo`elo
vistinski pluralisti~ki izbori, bidej}i }e gi destimuliralo
organizatorite na kampawite da vlezat vo izborna trka poradi
nemo`nosta za dobivawe pomo{ za kampawata od buxetski sredstva.
Osnovna namera na zakonodavecot trebalo da bide kandidatite
da u~estvuvaat vo izbornata kampawa vo relativno podednakvi uslovi,
{to e uslov izborite da bidat slobodni i pomalku zavisni od drugi nositeli
na finansiska mo} vo op{testvoto. Postoeweto na osporeniot
~len 86 od Izborniot zakonik ja poni{tuval celta poradi koja sredstvata
od Buxetot se dodeluvaat za izbornite kampawi na pretsedatelskite
kandidati. Celta ne treba da bide da se nagradi pobedni~kiot
kandidat, tuku da se ovozmo`at {to e mo`no pove}e slobodni, plu-
888

alisti~ki i fer izbori.
Poradi navedenite pri~ini, so inicijativata se predlaga Sudot
da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len 86 od Izborniot
zakonik i istiot da go poni{ti.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~lenot 86 od Izborniot
zakonik, pravo na nadomestok na tro{oci za izbori imaat organizatorite
na izbornata kampawa od ~ii listi na kandidati se izbrani
kandidat za pretsedatel na Republikata, kandidati za pratenici,
~lenovi na sovet, odnosno kandidat za gradona~alnik vo visina od 15
denari po dobien glas (stav 1). Vo stavot 2 na ovoj ~len e opredeleno
deka nadomestokot na tro{ocite za izbori }e se isplati od Buxetot na
Republika Makedonija, odnosno od buxetot na op{tinata i na gradot
Skopje najdocna vo rok od tri meseca po podnesuvaweto na finansiskiot
izve{taj za izbornata kampawa vrz osnova na izve{tajot na Dr`avnata
izborna komisija za sprovedenite izbori. Soglasno stavot 3 na
istiot ~len od Zakonikot, nadomestokot na tro{ocite za izbori se
opredeluva so odluka na Sobranieto, sovetot na op{tinata i na gradot
Skopje.
4. Spored ~len 110 alineja 1 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta
na zakonite so Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite
dogovori so Ustavot i so zakonite.
Soglasno ~lenot 28 alineja 3 od Delovnikot na Ustavniot sud
na Republika Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata
ako postojat drugi procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
Sobranieto na Republika Makedonija, na sednicata odr`ana na
2 april 2011 godina, go donese Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Izborniot zakonik, objaven na 5 april 2011 godina vo "Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 44/2011.
Vo ~lenot 50 od ovoj zakon e predvideno deka vo ~lenot 86 po
stavot 1 se dodava nov stav 2 koj glasi: "Pravo na nadomestok na tro-
{oci za izbori imaat organizatorite na izborna kampawa od ~ii listi
na kandidati ne e izbran kandidat za pretsedatel na Republikata,
kandidat za pratenik, kandidat za ~len na sovet, odnosno kandidat za
gradona~alnik vo visina od 15 denari po dobien glas ako osvoile najmalku
1,5 od vkupniot broj glasovi od izlezenite gra|ani na nivo na
Republikata, izbornata edinica, odnosno op{tinata."
Od navedenoto proizleguva deka osporeniot ~len 86 od Izborniot
zakonik, e dopolnet, odnosno po citiranata izmena na Zakonikot,
dobil nova sodr`ina i toa vo onaa nasoka na koja {to upatuvaat i navodite
vo inicijativata, poradi {to Sudot utvrdi deka ne postojat
procesni pretpostavki za odlu~uvawe po inicijativata, odnosno deka
se ispolneti uslovite za otfrlawe na inicijativata soglasno ~len 28
alineja 3 od Delovnikot na Ustavniot sud.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1
889

od ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot
na Sudot Branko Naumoski i sudiite: d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Igor
Spirovski, d-r Gzime Starova, Vladimir Stojanoski i d-r Zoran
Sulejmanov.
890

69. U. br. 117/2011 (22. 06. 2011)
Osporen akt
Uverenie za izvr{eni promeni vo katastarskiot operat na zemji{teto
za KO Zloku}ani, za KP. br. 229, doneseno od Dr`avniot zavod
za geodetski raboti - Sektor za preme i katastar - Skopje, pod UP. br.
1118/5871 od 28 noemvri 2007 godina.
Sodr`ina na osporeniot akt
Osporeniot akt e uverenie od 2007 godina izdadeno na barawe
na Van~o Toma{evski od Skopje, od strana na Dr`avniot zavod za
geodetski raboti - Sektor za premer i katastar - Skopje, za dvi`eweto
na podatocite vo katastarskata evidencija za zemji{te od konkretna
katastarska parcela od porane{en do sega{en period, odnosno do
denot koga aktot bil izdaden.
Osporeniot akt e daden vo prilog na ovoj referat.
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata, osporenoto uverenie ne
bilo vo soglasnost so ~l. 8 od Ustavot so koj bilo opredeleno deka vladeeweto
na pravoto i pravnata za{tita na sopstvenosta se temelni
vrednosti na ustavniot poredok, kako i ustavniot princip za po~ituvawe
na op{toprifatenite normi na me|unarodnoto pravo. Ova poradi
toa {to podnositelot vo osporenoto uverenie dobil pogre{ni i
nepravilni podatoci od evidencijata na Dr`avniot zavod za geodetski
raboti, so koi se negiralo pravoto na sopstvenost na nivnoto semejstvo
na predmetnata katastarska parcela koja ja imale se u{te vo vladenie,
no ne se vodela kako niven imot, a so toa bile povredeni nivnite
sopstveni~ki prava. Od ovie pri~ini so inicijativata se predlaga Sudot
da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na osporenoto uverenie.
So inicijativata se bara i ocenka na zakonitosta na Uverenieto,
no ne se poso~uvaat zakonski odredbi na koi toa bilo sprotivno,
pa ottuka }e se smeta deka se raboti samo za inicijativa za ocenka na
ustavnosta na osporeniot akt.
891

892
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika
Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za
soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot
i so zakonite.
Soglasno ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako ne e
nadle`en da odlu~uva za baraweto.
Osporeniot akt e donesen vo 2007 godina, vo vreme na va`eweto
na porane{niot Zakon za premer, katastar i zapi{uvawe na pravata na
nedvi`nostite ("SV SRM," br. 27/1986 i 17/1991 i "SV RM," br. 84/
2005, 109/2005 i 70/2006), koj prestana da va`i so donesuvaweto na noviot
Zakon za katastar na nedvi`nosti ("SV RM," br. 40/2008, 158/2010 i
51/2011).
Spored odredbite na porane{niot Zakon, katastarot na nedvi`nostite
e jasno opredelen deka pretstavuva "javna kniga" i uvidot
vo podatocite na katastarot na nedvi`nostite e dostapen na zainteresiranite
lica, dokolku za oddelni podatoci so zakon ili so drug
propis ne e opredeleno poinaku. Premerot, katastarot i zapi{uvaweto
na pravata na nedvi`nostite se vr{at spored odredbite na Zakonot
za op{tata upravna postapka, dokolku so ovoj zakon ne e opredeleno
poinaku.
Dr`avniot zavod za geodetski raboti - Sektor za premer i katastar
- Skopje, vo 2007 godina, po barawe na liceto Van~o Toma{evski
(koj sega e inicijator vo postapkata pred Ustavniot sud), soglasno ~l.
174 od Zakonot za op{tata upravna postapka ("SV RM," br. 38/2005),
prezentiral podatoci od javnata kniga za evidencija na katastarot na
nedvi`nosti, vo forma na uverenie, za konkretno zemji{te od katastarska
parcela br. 229.
Soglasno ~l. 174 od Zakonot za op{tata upravna postapka:
1 Organite na dr`avnata uprava i dr`avnite organi izdavaat
uverenija i drugi ispravi (sertifikati, potvrdi i drugo) za faktite
za koi vodat slu`bena evidencija.
2 Pod uslovite od staavot 1 na ovoj ~len pravnite i drugi lica
na koi so zakon im e dovereno vr{ewe na javni ovlastuvawa izdavaat
uverenija, odnosno drugi ispravi za faktite vo vrska so rabotite {to
gi vr{at vrz osnova na javnoto ovlastuvawe.
3 Uverenijata i drugite ispravi za faktite za koi se vodi slu`bena
evidencija moraat da se izdavaat soglasno so podatocite na slu`benata
evidencija. Takvite uverenija i ispravi imaat zna~ewe na javna
isprava.
4 Pod slu`bena evidencija se podrazbira evidencija {to e ustanovena
so propis, odnosno so op{t akt na pravnoto i drugo lice na koe
so zakon mu e dovereno vr{ewe na javno ovlastuvawe.

(5) Uverenija i drugi ispravi za faktite za koi se vodi slu`bena
evidencija i se izdavaat na strankata na usno barawe, po pravilo,
istiot den koga strankata pobarala izdavawe na uverenie, odnosno
druga isprava, a najdocna vo rok od 15 dena od denot na podnesuvaweto
na baraweto, ako so propisot so koj e ustanovena slu`benata evidencija
poinaku ne e opredeleno.
6 Ako organite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len go odbijat baraweto
za izdavawe na uverenieto, odnosno druga isprava, dol`ni se za
toa da donesat posebno re{enie. Ako vo rok od 15 dena od denot na podnesuvaweto
na baraweto ne izdadat uverenie, odnosno druga isprava,
nitu donesat i dostavat do strankata re{enie za odbivawe na baraweto,
se smeta deka baraweto e odbieno.
7 Ako strankata, vrz osnova na dokazite so koi raspolaga, smeta
deka uverenieto ili drugata isprava ne e izdadena vo soglasnost so
podatocite od slu`benata evidencija, mo`e da bara izmena na uverenieto
odnosno na drugata isprava. Organot e dol`en da donese posebno
re{enie ako go odbie baraweto na strankata da go izmeni, odnosno
da izdade novo uverenie ili druga isprava. I vo toj slu~aj va`i rokokt
od 15 dena od denot na podnesuvaweto na baraweto za izdavawe novo
uverenie, odnosno druga isprava, a ako toa ne bide storeno vo toj rok,
se smeta deka baraweto e odbieno.
Poa|aj}i od pravnite elementi {to go pravat propisot, a spored
koj treba da sodr`i op{ti normi na odnesuvawe i da ureduva
odnosi na subjektite vo pravoto na op{t na~in, proizleguva deka osporenoto
uverenie nema karakter na propis poradi {to ne e podoben za
ustavno sudska ocena.
Imeno, uverenieto e konkreten akt izdaden od nadle`en organ
na barawe na gra|anin vo vrska so opredeleno zemji{te, vrz osnova na
slu`bena evidencija od javnata kniga za katastarot na nedvi`nosti, po
odnos na opredeleno zemji{te, a koja evidencija se vodi od nadle`en
organ soglasno so zakon.
So ogled na toa {to osporeniot akt ne pretstavuva propis vo
smisla na ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot, tuku konkreten akt na nadle`en
organ, Sudot ne e nadle`en da odlu~uva za soglasnosta na osporeniot
akt so Ustavot, poradi {to se ispolneti uslovite od ~l. 28 al. 1 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija za otfrlawe
na inicijativata, i se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na Uverenieto za izvr{eni promeni vo katastarskiot
operat na zemji{teto za KO Zloku}ani, za KP. br. 229, doneseno
od Dr`avniot zavod za geodetski raboti - Sektor za preme i katastar
- Skopje, pod UP. br. 1118/5871 od 28. 11. 2007 godina.
893

*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 1 i ~len 71 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br.70/1992) na sednicata odr`ana na 22
juni 2011 godina, donese
894
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na Uverenieto za izvr{eni promeni vo katastarskiot
operat na zemji{teto za KO Zloku}ani, za KP. br. 229, doneseno
od Dr`avniot zavod za geodetski raboti - Sektor za premer i katastar
- Skopje, pod UP. br. 1118/5871 od 28 noemvri 2007 godina.
2. Van~o Toma{evski od Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na Uverenieto ozna~eno vo to~kata 1 od ova re{-
enie.
Spored navodite vo inicijativata, osporenoto uverenie ne
bilo vo soglasnost so ~lenot 8 od Ustavot so koj bilo opredeleno deka
vladeeweto na pravoto i pravnata za{tita na sopstvenosta se temelni
vrednosti na ustavniot poredok, kako i ustavniot princip za po~ituvawe
na op{toprifatenite normi na me|unarodnoto pravo. Ova poradi
toa {to podnositelot vo osporenoto uverenie dobil pogre{ni i
nepravilni podatoci od evidencijata na Dr`avniot zavod za geodetski
raboti, so koi se negiralo pravoto na sopstvenost na nivnoto semejstvo
na predmetnata katastarska parcela koja ja imale seu{te vo vladenie,
no ne se vodela kako niven imot, a so toa bile povredeni nivnite
sopstveni~ki prava. Od ovie pri~ini so inicijativata se predlaga Sudot
da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na osporenoto uverenie.
3. Soglasno ~lenot 110 alinei 1 i 2 od Ustavot, Ustavniot sud
na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot
i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori
so Ustavot i so zakonite.
Soglasno ~lenot 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud
na Republika Makedonija Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata
ako ne e nadle`en da odlu~uva za baraweto.
Osporeniot akt e donesen vo 2007 godina, vo vreme na va`eweto
na porane{niot Zakon za premer, katastar i zapi{uvawe na pravata na
nedvi`nostite ("Slu`ben vesnik na SRM," br. 27/1986 i 17/1991 i
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 84/2005, 109/2005 i 70/
2006), koj prestana da va`i so donesuvaweto na noviot Zakon za katastar
na nedvi`nosti ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br.
40/2008, 158/2010 i 51/2011).

Spored odredbite na porane{niot Zakon, katastarot na nedvi`nostite
e jasno opredelen deka pretstavuva "javna kniga" i uvidot
vo podatocite na katastarot na nedvi`nostite e dostapen na zainteresiranite
lica, dokolku za oddelni podatoci so zakon ili so drug
propis ne e opredeleno poinaku. Premerot, katastarot i zapi{uvaweto
na pravata na nedvi`nostite se vr{at spored odredbite na Zakonot
za op{tata upravna postapka, dokolku so ovoj zakon ne e opredeleno
poinaku.
Dr`avniot zavod za geodetski raboti - Sektor za premer i katastar
- Skopje, vo 2007 godina, po barawe na liceto Van~o Toma{evski,
soglasno ~lenot 174 od Zakonot za op{tata upravna postapka ("Slu-
`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 38/2005), prezentiral podatoci
od javnata kniga za evidencija na katastarot na nedvi`nosti, vo
forma na uverenie, za konkretno zemji{te od katastarska parcela br.
229.
Spored Sudot, poa|aj}i od pravnite elementi {to go pravat
propisot, a spored koj treba da sodr`i op{ti normi na odnesuvawe i
da ureduva odnosi na subjektite vo pravoto na op{t na~in, proizleguva
deka osporenoto uverenie nema karakter na propis poradi {to ne e
podoben za ustavno sudska ocena.
Imeno, uverenieto e konkreten akt izdaden od nadle`en organ
na barawe na gra|anin vo vrska so opredeleno zemji{te, vrz osnova na
slu`bena evidencija od javnata kniga za katastarot na nedvi`nosti, a
koja evidencija se vodi od nadle`en organ soglasno so zakon.
So ogled na toa {to osporeniot akt ne pretstavuva propis vo
smisla na ~lenot 110 alinei 1 i 2 od Ustavot, tuku konkreten akt na nadle`en
organ, Sudot ne e nadle`en da odlu~uva za soglasnosta na osporeniot
akt so Ustavot, poradi {to se ispolneti uslovite od ~lenot 28
alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija za
otfrlawe na inicijativata.
4. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
5. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Branko Naumoski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Igor
Spirovski, Vladimir Stojanoski i d-r Zoran Sulejmanov.
895

896

70. U. br. 86/2011 (13. 07. 2011)
Osporen akt
^len 25 i ~len 26 od Zakonot za katastar na nedvi`nosti ("Slu-
`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 40/2008, 158/2010 i 51/2011).
Sodr`ina na osporeniot akt
Konflikt na interesi
^len 25
1) Vraboteniot vo Agencijata ne smee da vr{i nikakva druga
funkcija, dol`nost ili dejnost povrzana so ostvaruvawe na profit
koja e vo sudir so izvr{uvaweto na negovite rabotni obvrski.
2) Vraboteniot vo Agencijata ne smee da se registrira kako
trgovec poedinec ovlasten geodet, nitu da vr{i dejnost kako sopstvenik
ili partner vo trgovskoto dru{tvo za geodetski raboti.
3) Vraboteniot vo Agencijata ne smee da vr{i raboti od nadle`nost
na trgovcite poedinci ovlasteni geodeti i trgovskite dru{-
tva za geodetski raboti od stavot 2 na ovoj ~len.
Prestanok na raboten odnos pri konflikt na interesi
^len 26
1) Ako se utvrdi deka licata vraboteni vo Agencijata postapuvaat
sprotivno na ~lenot 25 od ovoj zakon im prestanuva rabotniot
odnos vo Agencijata so re{enie koe go donesuva direktorot na Agencijata.
2) Protiv re{enieto za prestanok na rabotniot odnos od stavot
1 na ovoj ~len, pomo{nite rabotnici imaat pravo na prigovor do
Upravniot odbor na Agencijata.
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata, osporenite ~lenovi od Zakonot,
preku imperativnite zabrani za vr{ewe funkcija, dol`nost ili
dejnost na vrabotenite vo Agencijata za katastar na nedvi`nosti, ne
bile vo soglasnost so ~l. 8 od Ustavot, kade slobodata na pazarot i
pretpriemni{tvoto e utvrdena kako temelna vrednost na ustavniot
poredok na Republika Makedonija i ne se vo soglasnost so ~l. 55 od
Ustavot, kade decidno e opredelena ustavnata garancija za slobodata
897

na pazarot i pretpriemni{tvoto i ednakvata pravna polo`ba na site
subjekti na pazarot.
Ova poradi toa {to so osporenite odredbi od Zakonot, sprotivno
na Ustavot, se vr{elo oggrani~uvawe na slobodata na rabota na
kategorija lica - vraboteni vo Agencijata, von rabotnoto vreme, bez
pritoa da se ima predvid deka „dopolnitelnata rabota“ na gra|anite
vo Republika Makedonija e samo segment na nivno dopolnitelno, stru-
~no i profesionalno anga`irawe. Slobodata na rabota ne smeela da se
ograni~i so zakon, bidej}i so toa se povreduvala ustavnata opredelba
za slobodata na pazarot i razvojot na pretpriemni{tvoto. Pravoto na
rabota bilo edno od osnovnite prava na ~ovekot i garancija na ekonomsko-socijalnata
sigurnost. Osporenite odredbi od Zakonot vr{ele
ograni~uvawe na individualnata sloboda na rabotnikot, a dokolku
imalo konflikt na interesi toj mo`el da bide individualno sankcioniran,
a ne da se propi{uvalo op{ta zakonska zabrana za rabota.
Pravoto na dopolnitelna rabota na lekarite, koe bilo zakonski uredeno,
analogno trebalo da se sledi i vo Zakonot za katastar na nedvi`nosti.
Vo inicijativata, isto taka, se naveduva deka zabranata na vrabotenite
vo Agencijata i nivno vrzuvawe kon rabotnoto mesto e vo direkna
kolizija so ekonomskite prava i slobodi utvrdeni vo Ustavot.
898
Ustavnosudska praktika
1) So Re{enie U. br. 206/2004 od 20. 04 2005 godina, Sudot, me|u
drugoto ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 115-a od
Zakonot za zdravstvena za{tita ("SV RM," br. 38/1991 ... 10/2004).
Spored navodite vo inicijativata, osporeniot ~len od Zakonot
ne bil vo soglasnost so ~l. 9, 32 i 55 od Ustavot, zatoa {to so nego se
davalo mo`nost zdravstveni uslugi kako dopolnitelna dejnost da uka-
`uvaat samo odredeni zdravstveni rabotnici - specijalisti vraboteni
vo zdravstvenite ustanovi, {to vr{at specijalisti~ko-konsultativna
i bolni~ka za{tita so nad 7 godini rabotno iskustvo. Me|utoa, so
ogled deka vo Zakonot bilo regulirano site zdravstveni rabotnici so
dobivawe na licenca za rabota da mo`at da uka`uvaat zdravstvena za-
{tita, se postavuvalo pra{aweto od koi pri~ini dopolnitelnite
zdravstveni uslugi da mo`at da gi uka`uvaat samo zdravstvenite rabotnici
specijalisti so nad 7 godini rabotno iskustvo i vakov vid na
oggrani~uvawe ne trebalo da postoi.
Spored Sudot, so predviduvaweto na odredeni uslovi za vr{ewe
na dopolnitelnata dejnost ne se zadira vo ustavno zagarantiranite
prava od raboten odnos utvrdeni vo ~l. 32 od Ustavot; potoa, opredelbata
na zakonodavecot za vakvoto re{enie proizleguva i od interesite
na gra|anite koi dokolku sakaat zdravstvenite uslugi mo`e da gi dobijat
vo vrvni zdravstveni ustanovi od vrvni specijalisti nadvor od

abotnoto vreme i za istite da u~estvuvaat so sopstveni sredstva kade
se vraboteni specijalisti od odredeni oblasti; kako i dopolnitelnata
rabota pretstavuva samo eden segment od rabotnoto anga`irawe na
specijalistite {to se ureduva so dogovor vrz osnova na posebni kriteriumi
i pravo na zakonodavecot e da utvrdi kade, koj i pod koi uslovi
}e se vr{i dopolnitelnata dejnost, poradi {to osporenata odredba ne
mo`e ustavno da se problematizira. Po odnos na pra{aweto zo{to e
dozvolena dopolnitelna dejnost samo na specijalisti od medicinata i
stomatologijata, a ne i na drugite zdravstveni rabotnici so ponizok
stepen na obrazovanie, Sudot oceni deka ne se povreduva principot na
ednakvost koj zna~i "ednakva pravna polo`ba na subjektite vo vr{eweto
na svojata dejnost," a zdravstvenite rabotnici od ponizok stepen na
obrazovanie ne se vo ednakva pravna polo`ba so zdravstvenite rabotnici
- specijalisti.
2) Pred izneseniov primer, vo ustavnosudskata praksa od periodot
vo 1993 godina, datira predmetot U. br. 11/1993 kade Sudot so Re-
{enie ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 127 od Zakonot
za zdravstvena za{tita ("SV RM," br. 38/1991 i 46/1993), kade podnositeli
na inicijativi bile Lekarskata komora na Makedonija, Medicinskiot
i Stomatolo{kiot fakultet vo Skopje i bilo osporeno
zakonskoto re{enie so koe toga{ se zabranuvalo zdravstvenata dejnost
da se vr{i so li~en trud kako dopolnitelna dejnost. Ova poradi toa
{to spored inicijatorite zabranata ne bila vo soglasnost so intenciite
na Ustavot za pogolemo anga`irawe na privatniot kapital i gra-
|anskiot model na op{testvenoto ureduvawe, so {to se ograni~uvalo
ustavnoto pravo na rabota i slobodata na pretpriemni{tvoto, kreativnosta
na stru~nite kadri od ovaa dejnost i {to so niv se sozdavala
neednakvost na gra|anite {to vr{ele zdravstvena dejnost so drugite
gra|ani {to vr{ele drugi dejnosti.
Vo osporeniot ~l. 127 od Zakonot bilo predvideno zdravstvenata
dejnost da ne mo`e da se vr{i so li~en trud kako dopolnitelna
dejnost.
Spored Sudot, So opredeluvaweto zdravstvenata dejnost da ne
mo`e da se vr{i kako dopolnitelna dejnost so li~en trud ne se ograni~uvaat
so Ustav garantiranite prava od oblasta na vrabotuvaweto,
zatoa {to dopolnitelnata rabota e samo segment na rabotnoto i profesionalnoto
anga`irawe na gra|anite, koe re{ava~ki ne vlijae vrz
ostvaruvaweto na osnovnoto pravo na rabota i na pravoto na sloboden
izbor na vrabotuvawe na zdravstvenite rabotnici. So Zakonot za zdravstvena
za{tita zdravstvenite rabotnici ne se ograni~eni vo pravoto
slobodno da odlu~at dali }e rabotat vo javni ili drugi zdravstveni
organizacii, ili, pak, samostojno so li~en trud }e ja vr{at zdravstvenata
dejnost.
Vo pogled na pra{aweto dali so ograni~uvaweto na mo`nosta
oddelni dejnosti da se vr{at so dopolnitelna rabota ili so li~en
899

trud, se povreduvalo ustavnoto na~elo na ednakvost na gra|anite, Sudot
oceni deka spored ~l. 68 od Ustavot, Sobranieto na Republikata
kako zakonodavna vlast e ovlasteno da gi utrduva uslovite za vr{ewe
na oddelni dejnosti posebno za onie koi imaat svoja specifi~nost, a se
od javen interes i vo koi se ostvaruvaat odredeni ustavni prava na
gra|anite, kako {to e vo slu~ajot pravoto na zdravstvena za{tita.
Spored toa, sekoj {to se zanimava so odredena dejnost e dol`en da gi
po~ituva pravilata utvrdeni so zakonot, koi spored ocenkata na zakonodavecot
obezbeduvaat poracionalno i pouspe{no vr{ewe na dejnosta
bitna za ostvaruvawe na ustavnite prava na gra|anite i zadovoluvawe
na nivnite potrebi i interesi, no i na zaednicata vo celina.
Pritoa, na~inot na ureduvawe na ovie odnosi e pra{awe na zakonodavnata
politika na Sobranieto.
Isto taka, spored misleweto na Sudot, so osporenata zakonska
odredba ne se ograni~uva slobodata na pretpriemni{tvoto utvrdena
vo ~len 55 stav 1 od Ustavot, zatoa {to so nea zdravstvenite rabotnici
ne se ograni~eni vo ramkite na izvr{uvaweto na svojata rabota i tvore{tvoto
vo javnata ili privatnata zdravstvena dejnost slobodno da ja
izrazat svojata kreativnost, stru~nost i inicijativnost, tuku so nea
samo se utvrduvaat uslovite za vr{ewe na zdravstvena dejnost.
Vrz osnova na iznesenoto, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporeniot ~l. 127 od Zakonot so
ozna~enite ustavni odredbi, poradi {to odlu~i kako vo t. 1 od ova re-
{enie“.
*
O~igledno so evoluiraweto na zakonodavnata plitika vo zdravstvenata
za{tita, od prvi~no regulirawe na zabrana za dopolnitelna
dejnost, do podocne`na dozvola za vr{ewe na dopolnitelna dejnost -
no pod uslovi propi{ani so zakon, se dvi`ela i ustavno - sudskata analiza
deka i vo dvata slu~ai pravo na zakonodavecot e da ja proceni
"op{testvenata celishodnost" na vremeto vo koe }e se dozvoli dopolnitelnata
dejnost i uslovite pod koi }e se vr{i, odnosno koga se "sozreani"
uslovite i postoi osnova za realizacija. Ottuka, proizleguva i
kontinuitetot na stavot na Ustavniot sud, deka ovie pra{awa se sepak
na zakonodavnata politika na Sobranieto za re`imot na vr{eweto na
dejnosta i ne mo`at ustavno da se problematiziraat od aspekt Sudot
preku svoite odluki vo ustavno sudskoto rabotewe, da go liberalizira
i diktira toa {to zakonodavecot odnosno Sobranieto treba da go ceni
i so zakonite postepeno da go dvi`i kako op{testvena potreba. Sepak
se toa pra{awa na zakonodavecot za procenka na celishodnosta vo dimenzioniraweto
na uslovite vo vr{eweto na opredeleni "raboti od
javen interes."
900

Sporno pravno pra{awe
Dali so osporenite odredbi od Zakonot, se povreduvaat ~l. 8 st.
1 al. 7 od Ustavot, spored koja slobodata na pazarot i pretpriemni{-
tvoto se temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija
i ~lenot 55 od Ustavot so koj se garantira slobodata na pazarot i
pretpriemni{tvoto.
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 7 od Ustavot na Republika Makedonija,
slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto e temelna vrednost na ustavniot
poredok na Republika Makedonija.
Soglasno ~l. 32 st. 1 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota i
sloboden izbor na vrabotuvawe, a spored st. 5 na ovoj ~len od Ustavot,
ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat
so zakon i so kolektivni dogovori.
So ~l. 55 st. 1 od Ustavot, se garantira slobodata na pazarot i
pretpriemni{tvoto.
Soglasno ~l. 58 st. 2 od Ustavot, u~estvoto vo upravuvaweto i
odlu~uvaweto vo javnite ustanovi i slu`bi se ureduva so zakon i vrz
principite na stru~nost i kompetentnost.
Soglasno ~l. 68 st. 1 al. 2 od Ustavot, Sobranieto na Republika
Makedonija donesuva zakoni i dava avtenti~no tolkuvawe na zakonite.
Zakonot za katastar na nedvi`nosti, vo ~l. 1 opredelil deka so
ovoj zakon se ureduvaat osnovnite geodetski raboti, premerot na nedvi`nostite
vo funkcija na katastarot na nedvi`nostite, vostanovuvaweto
i odr`uvaweto na katastarot na nedvi`nostite, dr`avnite topografski
karti, registarot na prostorni edinici, sodr`ina i upravuvawe
so podatocite od Geodetsko-katastarskiot informacionen sistem
na Republika Makedonija, vospostavuvaweto, odr`uvaweto i javniot
pristap do Nacionalnata infrastruktura na prostornite podatoci,
kako i osnovaweto na Agencija za kattastar na nedvi`nosti.
Spored ~l. 3 od ovoj zakon, vostanovuvaweto i odr`uvaweto na
katastarot na nedvi`nostite, upravuvaweto so Geodetsko-katastarskiot
informacionen sistem, kako i vospostavuvaweto, odr`uvaweto i
javniot pristap do Nacionalnata infrastrktura na prostornite podatoci
se raboti od javen interes.
Nacionalna infrastruktura na prostorni podatoci e zbir na
aktivnosti so koi se ovozmo`uva kvalitetno pribirawe, vodewe, razmena
i koristewe na georeferenciranite prostorni podatoci.
Spored ~l. 6 od ovoj zakon, Agencijata za katastar na nedvi`nosti
se osnova za vr{ewe na rabotite na vostanovuvaweto i odr`uvaweto
na katastarot na nedvi`nostite, upravuvaweto so Geodetsko-katastarskiot
informacionene sistem, kako i vospostavuvaweto, odr`uva-
901

weto i javniot pristap do Nacionalnata infrastruktura na prostornite
podatoci.
Agencijata ima svojstvo na pravno lice so prava, obvrski i
odgovornosti utvrdeni so ovoj zakon, ima statut, sedi{te vo Skopje i
za svojata rabota odgovara pred Vladata na Republika Makedonija.
Vo ~l. 8 od ovoj zakon, se opredeleni nadle`nostite na Agencijata:
- formirawe i upravuvawe so Geodetsko-katastarskiot informacionen
sistem; - vr{ewe na osnovni geodetski raboti i premer na nedvi`nosti;
- zapi{uvawe na pravata na nedvi`nostite; - vostanovuvawe
i odr`uvawe na katastarot na nedvi`nostite; - geodetski raboti za posebni
nameni od zna~ewe za Republika Makedonija utvrdeni od Vladata
na Republika Makedonija; - izgotvuvawe na dr`avni topografski
karti; - vodewe registar na prostorni edinici; - vospostavuvawe, odr-
`uvawe i ovozmo`uvawe javen pristap do Nacionalnata infrastruktura
na prostornite podatoci; i vr{ewe nadzor na raboteweto na
trgovcite poedinci ovlasteni geodeti i trgovski dru{tva za geodetski
raboti.
Spored ~l. 21 od ovoj zakon, stru~nata slu`ba na Agencijata ja
so~inuvaat dr`avnite slu`benici i pomo{nite rabotnici.
Za dr`avnite slu`benici se primenuvaat odredbite od Zakonot
za dr`avnite slu`benici, a za pomo{nite rabotnici se primenuvaat
odredbite od Zakonot za rabotnite odnosi, propisite od oblasta na
zdravstvenoto, penziskoto i invalidskoto osiguruvawe i Op{tiot
kolektiven dogovor za javniot sektor na Republika Makedonija i Kolektivniot
dogovor na Agencijata.
So osporenite odredbi od ~l. 25 i 26 od ovoj zakon, se regulirani
odredeni obvrski na vrabotenite vo Agencijata. Imeno, so ovie
odredbi od Zakonot, vrabotenite vo Agencijata ne smeat da vr{at dejnosti
povrzani so ostvaruvawe na profit koi se vo sudir so izvr-
{uvaweto na nivnite rabotni obvrski, potoa, vrabotenite ne smeat da
se registriraat kako trgovec poedinec ovlasten geodet, nitu da vr{i
dejnost kako sopstvenik ili partner vo trgovsko dru{tvo za geodetski
raboti i vrabotenite vo Agencijata ne smeat da vr{at raboti od nadle`nost
na trgovskite dru{tva za geodetski raboti.
Zna~i, zabranata vo odredbite od ~l. 25 i 26 od Zakonot, zakonodavecot
ja opredelil za vrabotenite vo Agencijata, a ne i za drugi
lica nadvor od Agencijata koi sakaat da gi vr{at predmetnite javni
ovlastuvawa soglasno so zakon.
Imeno, vo Zakonot za katastar na nedvi`nosti se podeleni rabotite
koi mo`at da gi vr{at vrabotenite vo Agencijata, od edna
strana, i trgovcite poedinci ovlasteni geodeti i trgovski dru{tva za
geodetski raboti, od druga strana.
Statusot i rabotite koi gi vr{at trgovcite poedinci ovlasteni
geodeti i trgovski dru{tva za geodetski raboti, se regulirani so
~l. 73 - 104 od ovoj zakon, taka {to zakonodavecot jasno go razgrani~il
902

i definiral raboteweto na licata vo Agencijata i nadvor od nea, koi
se bavat so rabotite od nadle`nost na katastarot na nedvi`nostite,
{to e predmet na ureduvawe na Zakonot za katastarot na nedvi`nostite.
Trgovcite poedinci ovlasteni geodeti i trgovskite dru{tva za geodetski
raboti vr{at terenski geodetski raboti koi se odnesuvaat na
osnovnite geodetski raboti i premerot, terenski geodetski raboti
{to se odnesuvaat na topografskite karti i geodetski raboti za posebni
nameni koi se od vlijanie na odr`uvawe na katastarot na nedvi`nostite,
taka {to vo odnos na vr{eweto na razli~nite raboti povrzani
so katastarot, (a ne onie koi gi vr{at vrabotenite vo Agencijata),
ne bi mo`elo da se pravi sporedba so lekarskata praksa kako dopolnitelna
rabota, na {to poso~uva podnositelot vo inicijativata.
Spored ustavnosudskata analiza nesporno e deka vrabotenite vo
Agencijata vr{at raboti od javen interes utvrden so zakon. Vrabotenite,
vo vr{eweto na nadle`nostite koi po svojata specifika imaat
baza na podatoci so dokumenti i akti od katastarot na nedvi`nosite,
fakti~ki niv gi vostanovuvat, sistematiziraat i kontinuirano upotrebuvaat
vo rabotata vo Agencijata, od {to proizleguva opravdanosta
i celishodnosta na zakonskoto re{enie so osporenite odredbi, da se
spre~i za vrabotenite vo Agencijata paralelno stru~no anga`irawe
vo privatniot sektor koj vr{i javni ovlastuvawa utvrdeni so zakon od
oblasta na katastarot na nedvi`nosite, bidej}i i dvete ovlastuvawa -
vo dr`avniot i vo privatniot sektor vo osnovata na raboteweto se zasnova
na upotreba na katastarski poatoci i elementi vo Agencijata,
bez ogled {to imaat razli~ni nadle`nosti. Sekako, raboteweto kako
trgovec poedinec ovlasten geodet ili vo trgovsko dru{tvo za geodetski
raboti e dostapno za site soglasno so zakon, pa ottuka i za vrabotenite
lica vo Agencijata dokolku im prestane rabotniot odnos vo
Agencijata. Intencijata na zakonodavecot, so osporenite odredbi od
Zakonot, e da ja za{titi kumuliranata baza i katastarska osnova na nedvi`nostite
vo Republika Makedonija vo arhivskite i a`urirani
podatoci vostanoveni vo Agencijata od neovlasteni intervencii i
upotreba za celi i interesi koi gi zasegaat davatelite i primatelite
na katastarskite uslugi vo privatniot sektor, bidej}i so toa bi se povredil
javniot interes na katastarot na nedvi`nostite. Trgnuvaj}i od
iznesenite ustavni i zakonski normi i ustavnosudskata analiza, smetame
deka za osporenite odredbi od ~lenovite 25 i 26 od Zakonot ne
mo`e osnovano da se postavi pra{aweto za nivnata soglasnost so
Ustavot.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 25 i ~l. 26 od Zakonot za katastar na nedvi`nosti ("SV RM," br.
40/2008, 158/2010 i 51/2011).
903

*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br.70/1992) na sednicata odr`ana na 13 juli 2011 godina,
donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~lenot 25 i ~lenot 26 od Zakonot za katastar na nedvi`nosti ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 40/2008, 158/2010 i 51/2011).
2. Toni Acev od Skopje, na Ustavniot sud na Republika Makedonija
mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na
ustavnosta na odredbite od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova re-
{enie. Spored navodite vo inicijativata, osporenite ~lenovi od Zakonot,
preku imperativnite zabrani za vr{ewe funkcija, dol`nost ili
dejnost na vrabotenite vo Agencijata za katastar na nedvi`nosti, ne
bile vo soglasnost so ~lenot 8 od Ustavot, kade slobodata na pazarot i
pretpriemni{tvoto e utvrdena kako temelna vrednost na ustavniot
poredok na Republika Makedonija i ne se vo soglasnost so ~lenot 55 od
Ustavot, kade decidno e opredelena ustavnata garancija za slobodata
na pazarot i pretpriemni{tvoto i ednakvata pravna polo`ba na site
subjekti na pazarot. Ova poradi toa {to so osporenite odredbi od Zakonot,
sprotivno na Ustavot, se vr{elo oggrani~uvawe na slobodata na
rabota na kategorija lica - vraboteni vo Agencijata, von rabotnoto
vreme, bez pritoa da se ima predvid deka „dopolnitelnata rabota“ na
gra|anite vo Republika Makedonija e samo segment na nivno dopolnitelno,
stru~no i profesionalno anga`irawe. Slobodata na rabota ne
smeela da se ograni~i so zakon, bidej}i so toa se povreduvala ustavnata
opredelba za slobodata na pazarot i razvojot na pretpriemni{tvoto.
Pravoto na rabota bilo edno od osnovnite prava na ~ovekot i garancija
na ekonomsko-socijalnata sigurnost. Osporenite odredbi od Zakonot
vr{ele ograni~uvawe na individualnata sloboda na rabotnikot, a
dokolku imalo konflikt na interesi toj mo`el da bide individualno
sankcioniran, a ne da se propi{uvalo op{ta zakonska zabrana za rabota.
Pravoto na dopolnitelna rabota na lekarite, koe bilo zakonski
uredeno, analogno trebalo da se sledi i vo Zakonot za katastar na nedvi`nosti.
Vo inicijativata, isto taka, se naveduva deka zabranata na
vrabotenite vo Agencijata i nivno vrzuvawe kon rabotnoto mesto e vo
direkna kolizija so ekonomskite prava i slobodi utvrdeni vo Ustavot.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~lenot 25 od Zakonot e
predvideno:
904

1) Vraboteniot vo Agencijata ne smee da vr{i nikakva druga
funkcija, dol`nost ili dejnost povrzana so ostvaruvawe na profit
koja e vo sudir so izvr{uvaweto na negovite rabotni obvrski.
2) Vraboteniot vo Agencijata ne smee da se registrira kako
trgovec poedinec ovlasten geodet, nitu da vr{i dejnost kako sopstvenik
ili partner vo trgovskoto dru{tvo za geodetski raboti.
3) Vraboteniot vo Agencijata ne smee da vr{i raboti od nadle`nost
na trgovcite poedinci ovlasteni geodeti i trgovskite dru{-
tva za geodetski raboti od stavot 2 na ovoj ~len.
Vo ~lenot 26 od Zakonot e predvideno:
1) Ako se utvrdi deka licata vvraboteni vo Agencijata postapuvaat
sprotivno na ~lenot 25 od ovoj zakon im prestanuva rabotniot
odnos vo Agencijata so re{enie koe go donesuva direktorot na Agencijata.
2) Protiv re{enieto za prestanok na rabotniot odnos od stavot
1 na ovoj ~len, pomo{nite rabotnici imaat pravo na prigovor do
Upravniot odbor na Agencijata.
4. Spored ~lenot 8 stav 1 alineja 7 od Ustavot na Republika Makedonija,
slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto e temelna vrednost
na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Soglasno ~lenot 32 stav 1 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota
i sloboden izbor na vrabotuvawe, a spored stavot 5 na ovoj ~len od
Ustavot, ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba
se ureduvaat so zakon i so kolektivni dogovori.
So ~lenot 55 stav 1 od Ustavot, se garantira slobodata na pazarot
i pretpriemni{tvoto.
Soglasno ~lenot 58 stav 2 od Ustavot, u~estvoto vo upravuvaweto
i odlu~uvaweto vo javnite ustanovi i slu`bi se ureduva so zakon
i vrz principite na stru~nost i kompetentnost.
Soglasno ~lenot 68 stav 1 alineja 2 od Ustavot, Sobranieto na
Republika Makedonija donesuva zakoni i dava avtenti~no tolkuvawe
na zakonite.
Zakonot za katastar na nedvi`nosti, vo ~lenot 1 opredelil
deka so ovoj zakon se ureduvaat osnovnite geodetski raboti, premerot
na nedvi`nostite vo funkcija na katastarot na nedvi`nostite, vostanovuvaweto
i odr`uvaweto na katastarot na nedvi`nostite, dr`avnite
topografski karti, registarot na prostorni edinici, sodr`ina i
upravuvawe so podatocite od Geodetsko-katastarskiot informacionen
sistem na Republika Makedonija, vospostavuvaweto, odr`uvaweto i javniot
pristap do Nacionalnata infrastruktura na prostornite podatoci,
kako i osnovaweto na Agencija za katastar na nedvi`nosti.
Spored ~lenot 3 od ovoj zakon, vostanovuvaweto i odr`uvaweto
na katastarot na nedvi`nostite, upravuvaweto so Geodetsko-katastarskiot
informacionen sistem, kako i vospostavuvaweto, odr`uvaweto
905

i javniot pristap do Nacionalnata infrastrktura na prostornite
podatoci se raboti od javen interes.
Nacionalna infrastruktura na prostorni podatoci e zbir na
aktivnosti so koi se ovozmo`uva kvalitetno pribirawe, vodewe, razmena
i koristewe na georeferenciranite prostorni podatoci.
Spored ~lenot 6 od ovoj zakon, Agencijata za katastar na nedvi`nosti
se osnova za vr{ewe na rabotite na vostanovuvaweto i odr-
`uvaweto na katastarot na nedvi`nostite, upravuvaweto so Geodetsko-katastarskiot
informacionene sistem, kako i vospostavuvaweto,
odr`uvaweto i javniot pristap do Nacionalnata infrastruktura na
prostornite podatoci.
Agencijata ima svojstvo na pravno lice so prava, obvrski i odgovornosti
utvrdeni so ovoj zakon, ima statut, sedi{te vo Skopje i za
svojata rabota odgovara pred Vladata na Republika Makedonija.
Vo ~lenot 8 od ovoj zakon, se opredeleni nadle`nostite na Agencijata:
- formirawe i upravuvawe so Geodetsko-katastarskiot informacionen
sistem; - vr{ewe na osnovni geodetski raboti i premer na
nedvi`nosti; - zapi{uvawe na pravata na nedvi`nostite; - vostanovuvawe
i odr`uvawe na katastarot na nedvi`nostite; - geodetski raboti
za posebni nameni od zna~ewe za Republika Makedonija utvrdeni od
Vladata na Republika Makedonija; - izgotvuvawe na dr`avni topografski
karti; - vodewe registar na prostorni edinici; - vospostavuvawe,
odr`uvawe i ovozmo`uvawe javen pristap do Nacionalnata infrastruktura
na prostornite podatoci; i vr{ewe nadzor na raboteweto
na trgovcite poedinci ovlasteni geodeti i trgovski dru{tva za geodetski
raboti.
Spored ~lenot 21 od ovoj zakon, stru~nata slu`ba na Agencijata
ja so~inuvaat dr`avnite slu`benici i pomo{nite rabotnici.
Za dr`avnite slu`benici se primenuvaat odredbite od Zakonot
za dr`avnite slu`benici, a za pomo{nite rabotnici se primenuvaat
odredbite od Zakonot za rabotnite odnosi, propisite od oblasta na
zdravstvenoto, penziskoto i invalidskoto osiguruvawe i Op{tiot
kolektiven dogovor za javniot sektor na Republika Makedonija i Kolektivniot
dogovor na Agencijata.
So osporenite odredbi od ~lenovite 25 i 26 od ovoj zakon, se regulirani
odredeni obvrski na vrabotenite vo Agencijata. Imeno, so
ovie odredbi od Zakonot, vrabotenite vo Agencijata ne smeat da vr{at
dejnosti povrzani so ostvaruvawe na profit koi se vo sudir so izvr{uvaweto
na nivnite rabotni obvrski, potoa, vrabotenite ne smeat da se
registriraat kako trgovec poedinec ovlasten geodet, nitu da vr{i dejnost
kako sopstvenik ili partner vo trgovsko dru{tvo za geodetski
raboti i vrabotenite vo Agencijata ne smeat da vr{at raboti od nadle`nost
na trgovskite dru{tva za geodetski raboti.
Zakonodavecot zabranata vo odredbite od ~lenovite 25 i 26 od
Zakonot, ja opredelil za vrabotenite vo Agencijata, a ne i za drugi
906

lica nadvor od Agencijata koi sakaat da gi vr{at predmetnite javni
ovlastuvawa soglasno so zakon. Imeno, vo Zakonot za katastar na nedvi`nosti
se podeleni rabotite koi mo`at da gi vr{at vrabotenite vo
Agencijata, od edna strana, i trgovcite poedinci ovlasteni geodeti i
trgovski dru{tva za geodetski raboti, od druga strana.
Statusot i rabotite koi gi vr{at trgovcite poedinci ovlasteni
geodeti i trgovski dru{tva za geodetski raboti, se regulirani so
~lenovite 73 - 104 od ovoj zakon, taka {to zakonodavecot jasno go
razgrani~il i definiral raboteweto na licata vo Agencijata i nadvor
od nea, koi se bavat so rabotite od nadle`nost na katastarot na nedvi`nostite,
{to e predmet na ureduvawe na Zakonot za katastarot na
nedvi`nostite. Trgovcite poedinci ovlasteni geodeti i trgovskite
dru{tva za geodetski raboti vr{at terenski geodetski raboti koi se
odnesuvaat na osnovnite geodetski raboti i premerot, terenski geodetski
raboti {to se odnesuvaat na topografskite karti i geodetski
raboti za posebni nameni koi se od vlijanie na odr`uvawe na katastarot
na nedvi`nostite, taka {to vo odnos na vr{eweto na razli~nite
raboti povrzani so katastarot, ne bi mo`elo da se pravi sporedba so
lekarskata praksa kako dopolnitelna rabota, na {to poso~uva podnositelot
vo inicijativata.
Spored ustavnosudskata analiza nesporno e deka vrabotenite vo
Agencijata vr{at raboti od javen interes utvrden so zakon. Vrabotenite,
vo vr{eweto na nadle`nostite koi po svojata specifika imaat
baza na podatoci so dokumenti i akti od katastarot na nedvi`nosite,
fakti~ki niv gi vostanovuvat, sistematiziraat i kontinuirano upotrebuvaat
vo rabotata vo Agencijata, od {to proizleguva opravdanosta
i celishodnosta na zakonskoto re{enie so osporenite odredbi, da se
spre~i za vrabotenite vo Agencijata paralelno stru~no anga`irawe
vo privatniot sektor koj vr{i javni ovlastuvawa utvrdeni so zakon od
oblasta na katastarot na nedvi`nosite, bidej}i i dvete ovlastuvawa -
vo dr`avniot i vo privatniot sektor vo osnovata na raboteweto se zasnova
na upotreba na katastarski poatoci i elementi vo Agencijata,
bez ogled {to imaat razli~ni nadle`nosti. Sekako, raboteweto kako
trgovec poedinec ovlasten geodet ili vo trgovsko dru{tvo za geodetski
raboti e dostapno za site soglasno so zakon, pa ottuka i za vrabotenite
lica vo Agencijata dokolku im prestane rabotniot odnos vo
Agencijata. Intencijata na zakonodavecot, so osporenite odredbi od
Zakonot, e da ja za{titi kumuliranata baza i katastarska osnova na nedvi`nostite
vo Republika Makedonija vo arhivskite i a`urirani podatoci
vostanoveni vo Agencijata od neovlasteni intervencii i upotreba
za celi i interesi koi gi zasegaat davatelite i primatelite na
katastarskite uslugi vo privatniot sektor, bidej}i so toa bi se povredil
javniot interes na katastarot na nedvi`nostite. Trgnuvaj}i od
iznesenite ustavni i zakonski normi i ustavnosudskata analiza, Sudot
oceni deka za osporenite odredbi od ~lenovite 25 i 26 od Zakonot ne
907

mo`e osnovano da se postavi pra{aweto za nivnata soglasnost so Ustavot.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Branko Naumoski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Igor
Spirovski, d-r Gzime Starova, Vladimir Stojanoski i d-r Zoran
Sulejmanov.
908

71. U. br. 93/2010 (13. 07. 2011)
Osporen akt i odredba
^len 21 st. 1 t. 8 od Zakonot za grobi{ta i pogrebalni uslugi
("SV RM,"br. 86/2008, 156/2010 i 53/2011).
Fakti~ka sostojba
Vo Glava I. "Op{ti odredbi" od Zakonot se opredeluva deka "so
ovoj zakon se ureduvaat na~inot na opredeluvawe, izgradba, odr`uvawe,
upotreba i vidovi grobi{ta, upravuvawe so grobi{tata, upotreba
na grobno mesto i grobnica, uslovite i na~inot na vr{ewe na pogrebalni
uslugi, izgradba na nadgrobni spomenici, kako i nadzor nad sproveduvawe
na ovoj zakon" (~l. 1).
So ~l. 2 od Zakonot se utvrduva deka "grobi{tata kako dobra vo
op{ta upotreba se vo sopstvenost na Republika Makedonija, u`ivaat
posebna za{tita i se koristat pod uslovi i na na~in utvrdeni so ovoj
zakon."
Vo ~l. 3 t. 1 od Zakonot se opredeluva deka "grobi{ta se grade`ni
izgradeni ili neizgradeni zemji{ta predvideni za gradba na grobni
mesta i pridru`ni objekti nameneti za pogreb (zakop)," pri {to vo t.
10 od istiot ~len na Zakonot se utvrduva deka "upravitel na grobi{ta
e javno pretprijatie ili drugo pravno lice koe vr{i raboti na izgradba,
rekonstrukcija, upravuvawe i odr`uvawe na grobi{tata“. Vo t. 7
od ovoj ~len na Zakonot se predviduva deka "pogrebalni uslugi se vid
na komunalna dejnost {to podrazbira prezemawe, ~uvawe, opremuvawe
i prevoz na umreno lice do mestoto na pogreb i pogreb ili kremirawe,"
a vo t. 13 od ovoj ~len na Zakonot se opredeluva deka "operator na
pogrebalni uslugi e fizi~ko ili pravno lice koe vr{i raboti na prezemawe
na umrenoto lice od mestoto kade {to po~inalo, prevezuvawe
do mrtove~nica, ~uvawe, opremuvawe i prevoz na umrenoto lice do
mestoto na pogreb, pogrebuvawe ili kremirawe."
Spored ~l. 4 st. 1 od Zakonot, „osnovnite celi na ovoj zakon se:
odvojuvawe na upravuvaweto i odr`uvaweto na grobi{tata kako
objekti na osnovnata komunalna infrastruktura (al. 1) i vr{ewe na
pogrebalni uslugi" (al. 2), a spored st. 2 od istiot ~len na Zakonot
"vr{eweto na dejnosta upravuvawe so grobi{ta i vr{ewe na dejnosta
pogrebalni uslugi se nespojlivi."
909

Glava II. "Grobi{ta" od Zakonot e posvetena na pravata na koristewe
na grobi{tata i na grobnite mesta (~l. 7), na~inot na opredeluvaweto
na grobi{tata (~l. 8), izgradbata, rekonstrukcijata i odr`uvaweto
na grobi{tata (~l. 9), izgradbata i odr`uvaweto na nadgrobni
spomenici na grobnoto mesto (~l. 10), zatvoraweto i premestuvaweto
na grobi{tata (~l. 11), prestanokot na izgradba na novi grobni mesta
(~l. 12) i vidovite na grobi{ta (~l. 13).
Vo Glava III. "Upravuvawe so grobi{ta" od Zakonot se opredeluva
deka "upravuvaweto so grobi{ta go vr{i upravitel na grobi-
{ta" (~l. 14 st. 1), "upravuvaweto so grobi{ta op{tinata, op{tinite
vo gradot Skopje, odnosno gradot Skopje, go vr{i preku javno pretprijatie
za komunalni uslugi ili preku pravno lice koe ima dozvola za
upravuvawe so grobi{ta, vrz osnova na javen konkurs (~l. 14 st. 2), "javnoto
pretprijatie od st. 2 na ovoj ~len e dol`no za vr{ewe na rabotite
upravuvawe so grobi{ta da vodi posebno smetkovodstvo za prihodite
ostvareni od vr{eweto na ovaa dejnost (~l. 14 st. 3), "pravnoto
lice od st. 2 na ovoj ~len me|usebnite prava i obvrski so op{tinata,
op{tinite vo gradot Skopje, odnosno gradot Skopje gi ureduva so dogovor"
(~l. 14 st. 4), pri{to vo ~l. 15 st. 1 od Zakonot se utvrduva deka
pravno lice za da dobie dozvola za upravuvawe so grobi{ta, mora da go
ispolnuva, pokraj drugite, i uslovot „da ne poseduva dozvola za vr{ewe
na pogrebalni uslugi" (t. 8).
Glava IV. "Upotreba na grobno mesto ili grobnica" od Zakonot
se odnesuva na upotrebata na grobno mesto ili na grobnica.
Vo Glava V. "Pogrebalni uslugi" od Zakonot se opredeluva deka
"pogrebalnite uslugi gi vr{at fizi~ki i pravni lica koi imaat dozvola
za vr{ewe na pogrebalni uslugi (~l. 20).
Vo ~l. 21 od Zakonot se utvrduvaat uslovite koi fizi~koto ili
pravnoto lice mora da gi ispolnuva za da dobie dozvola za vr{ewe na
pogrebalni uslugi.
Pritoa, vo osporeniot ~l. 21 st. 1 al. 8 od Zakonot se opredeluva
deka uslov za fizi~koto ili pravnoto lice da dobie dozvola za
vr{ewe na pogrebalni uslugi e "da ne poseduva dozvola za upravuvawe
so grobi{ta."
Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka zakonodavecot
se opredelil da gi odvoi upravuvaweto na grobi{tata i vr{eweto
na dejnosta pogrebalni uslugi (~l. 1, 3 i 4), pri {to upravuvaweto na
grobi{tata go doveril na javno pretprijatie ili drugo pravno lice
koe vr{i raboti na upravuvawe so grobi{tata (~l. 3 t. 10 i ~l. 14 st. 1)
bez da mo`e tie subjekti da poseduvaat dozvola za vr{ewe na pogrebalni
uslugi (~l. 15 st. 1 t. 8), a vr{eweto na pogrebalnite uslugi go doveril
na fizi~ko ili pravno lice koe vr{i raboti na prezemawe na
umrenoto lice od mestoto kade {to po~inalo, prevezuvawe do mrtove~nica,
~uvawe, opremuvawe i prevoz na umrenoto lice do mestoto na
pogreb, pogrebuvawe ili kremirawe (~l. 3 t. 13 i ~l. 20) bez da mo`at
910

ovie subjekti da poseduvaat dozvola za upravuvawe so grobi{ta (osporeniot
~l. 21 st. 1 al. 8).
Aspekti na osporuvawe
Podnositelot na inicijativata naveduva deka ne bile jasni pri-
~inite za vakvoto zakonsko re{enie, kako i namerata i intencijata na
zakonodavecot. Ne bilo jasno zo{to upravitelot na gradskite grobi{-
ta, bilo da e javno pretprijatie koe vr{i komunalni dejnosti ili drugo
pravno lice, dokolku gi ispolnuvalo uslovite za dobivawe na dozvola
za vr{ewe na pogrebalni uslugi da ne gi vr{i pogrebalnite uslugi.
Podnositelot na inicijativata smeta deka so osporenata zakonska
odredba se naru{uvala ednakvosta na site subjekti na pazarot i se
povreduvalo pravoto na slobodno opredeluvawe na pretpriema~ite vo
izborot na svojata dejnost vo situacija koga pravnite subjekti gi ispolnuvaat
zakonski predvidenite uslovi za konkretnata dejnost. Poradi
toa, navedenata zakonska odredba ne bila vo soglasnost so ~l. 55 od
Ustavot spored koj se garantira slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto
(st. 1), Republikata e dol`na da obezbedi ednakva pravna polo`ba
na site subjekti na pazarot i da prezema merki protiv monopolskata
polo`ba i monopolskoto odnesuvawe na pazarot (st. 2) i slobodata
na pazarot i pretpriemni{tvoto mo`at da se ograni~at so zakon
edinstveno zaradi odbranata na Republikata, za~uvuvaweto na
prirodata, `ivotnata sredina ili zdravjeto na lu|eto (st. 3).
Se uka`uva deka JP "Ohridski komunalec" od Ohrid, kako upravitel
na gradskite grobi{ta vo Ohrid i dolgogodi{en vr{itel na
pogrebalni uslugi, so ova zakonsko re{enie se stavalo vo diskriminira~ka
i neednakva polo`ba vo odnos na drugite pravni lica iako gi
ispolnuvale site uslovi za dobivawe na dozvola za vr{ewe na pogrebalni
uslugi koi i prethodno gi vr{ele.
Se predlaga ukinuvawe ili poni{tuvawe na zakonskata odredba,
a prethodno Sudot da izre~e privremena merka.
Spored toa, podnositelot na inicijativata smeta deka, vo situacija
koga pravnoto lice ima dozvola za upravuvawe so grobi{ta i
gi ispolnuva uslovite za vr{ewe i na pogrebalni uslugi, onevozmo`uvaweto
da dobie dozvola za vr{ewe na pogrebalni uslugi zna~elo ograni~uvawe
na slobodata na pazarot i na pretpriemni{tvoto odnosno
ograni~uvawe na slobodniot izbor na pretpriema~ite na vr{ewe na
dejnosti za koi gi ispolnuvaat zakonskite uslovi nadvor od ustavno
utvrdenite situacii. So toa inicijatorot bara negovata dejnostupravuvawe
so grobi{tata da se pro{iri i so dejnosta-davawe na pogrebalni
uslugi odnosno bara da ja ima pravnata polo`ba koja postoela
pred donesuvaweto na novite zakonski pravila.
911

Obrazlo`enie na Predlog-Zakonot
Do donesuvaweto na Zakonot vo 2008 godina, odr`uvaweto na
grobi{tata, na grobovite, izgradbata na nadgrobnite spomenici i davaweto
na pogrebalnite uslugi se vr{elo od eden praven subjekt (duri,
javnite pretprijatija koi gi vr{ele site ovie dejnost, vr{ele i drugi
komunalni dejnosti-vodosnabduvawe, odr`uvawe na ulici i pati{ta,
odr`uvawe na uli~no osvetluvawe i drugi komunalni dejnosti), a toa
doveduvalo do sozdavawe monopolsko odnesuvawe i nenamensko tro{-
ewe na nadomestokot za odr`uvawe na grobi{tata.
Ovoj zakon vovel 1. nov institut-upravitel na grobi{ta, i toa e
javno pretprijatie ili drugo pravno lice ~ij delokrug e izgradba, rekonstrukcija,
upravuvawe i odr`uvawe na grobi{tata, i 2. nov institut-operator
na pogrebalni uslugi, i toa e fizi~ko ili pravno lice
koe ima dozvola za vr{ewe na pogrebalni uslugi i koe vr{i raboti na
prezemawe na umrenoto lice od mestoto kade {to po~inalo, prevezuvawe
do mrtove~nica, ~uvawe, opremuvawe i prevoz na umrenoto lice
do mestoto na pogreb, pogrebuvawe ili kremirawe. Na toj na~in, upravitelot
na grobi{ta, koj bil eden praven subjekt, bil posveten na grobi{nata
infrastruktura i na nejzinoto odr`uvawe i razvoj, a operatorite
na pogrebalni uslugi, koi bile pove}e fizi~ki i pravni lica,
bile posveteni na davawe na pogrebalni uslugi i, vo uslovi na konkurencija
me|u niv, }e se podobruval kvalitetot na uslugite {to gi
davaat tie.
Sporno pravno pra{a we od inicijativata
Dali predviduvaweto, vo ~l. 21 st. 1 al. 8 od Zakonot, uslov za
dobivawe na dozvola za vr{ewe na pogrebalni uslugi da bide fizi~koto
ili pravnoto lice da ne poseduva dozvola za upravuvawe so grobi{ta,
e vo nesoglasnost so Ustavot?
Pravno mislewe
Spored ~l. 55 st. 1 od Ustavot, se garantira slobodata na pazarot
i pretpriemni{tvoto.
Spored st. 2 od istiot ~len na Ustavot, Republikata obezbeduva
ednakva pravna polo`ba na site subjekti na pazarot. Republikata prezema
merki protiv monopolskata polo`ba i monopolskoto odnesuvawe
na pazarot.
Spored st. 3 od istiot ~len na Ustavot, slobodata na pazarot i
pretpriemni{tvoto mo`at da se ograni~at so zakon edinstveno zaradi
odbrana na Republikata, za~uvuvaweto na prirodata, `ivotnata sredina
ili zdravjeto na lu|eto.
912

Spored ~l. 56 st. 1 od Ustavot, site prirodni bogatstva na Republikata,
rastitelniot i `ivotinskiot svet, dobrata vo op{ta upotreba,
kako i predmetite i objektite od osobeno kulturno i istorisko
zna~ewe opredeleni so zakon se dobra od op{t interes za Republikata
i u`ivaat posebna za{tita.
Spored st. 3 od istiot ~len na Ustavot, so zakon se ureduvaat
na~inot i uslovite pod koi opredeleni dobra od op{t interes za Republikata
mo`at da se otstapat na koristewe.
Od iznesenite ustavni odredbi proizleguva deka slobodata na
pazarot i pretpriemni{tvoto e ustavno zagarantirana sloboda koja
mo`e da se ograni~i samo so zakon i vo tri ustavno utvrdeni situaciizaradi
odbrana na Republikata, za~uvuvaweto na prirodata i na `ivotnata
sredina ili na zdravjeto na lu|eto, pri {to Republikata
obezbeduva ednakva pravna polo`ba na site subjekti na pazarot i prezema
merki protiv monopolskata polo`ba ili monopolskoto odnesuvawe
na pazarot. Vo odnos na dobrata od op{t interes za Republikata,
koi kako takvi se utvrduvaat so zakon i vo koi spa|aat i dobrata vo
op{ta upotreba, Ustavot opredeluva deka u`ivaat posebna za{tita i
se koristat pod uslovi i na na~in utvrdeni so zakon.
^lenot 2 od Zakonot za grobi{ta i pogrebalni uslugi opredeluva
deka grobi{tata se dobra vo op{ta upotreba vo sopstvenost na
Republika Makedonija, ~l. 4 od Zakonot predviduva posebna za{tita
na grobi{tata kako dobro vo op{ta upotreba, taka {to opredeluva
upravuvaweto so grobi{tata da bide posebna dejnost odvoena od dejnosta
davawe pogrebalni uslugi, a ~l. 15 st. 1 t. 8 i ~l. 21 st. 1 t. 8 od
Zakonot gi konkretiziraat prethodno navedenite zakonski odredbi
taka {to opredeluvaat deka uslov za upravuvawe so grobi{ta e pravnoto
lice da ne poseduva dozvola za vr{ewe na pogrebalni uslugi
odnosno uslov za vr{ewe na pogrebalni uslugi e fizi~koto ili pravnoto
lice da ne poseduva dozvola za upravuvawe so grobi{ta.
Spored toa, osporenata zakonska odredba opredeluva poseben
uslov za vr{ewe na pogrebalni uslugi-neposeduvawe dozvola za upravuvawe
so grobi{ta, {to e posebna za{tita na grobi{tata kako dobra
vo op{ta upotreba za Republikata, a takvoto zna~ewe na ~l. 21 st. 1 t. 8
od Zakonot ima osnova vo ~l. 56 st. 1 i 3 od Ustavot.
Poradi toa, ne mo`e da se postavi pra{aweto za ustavnosta na
osporenata zakonska odredba.
Vrz osnova na iznesenoto, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica zaradi razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 21 st. 1 t. 8 od Zakonot za grobi{ta i pogrebalni uslugi ("SV RM,"
br. 86/2008, 156/2010 i 53/2011).
*
913

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na
Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija“ br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 13 juli 2011
godina, donese
914
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 21 stav 1 to~ka 8 od Zakonot za grobi{ta i pogrebalni uslugi
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 86/2008, 156/2010 i 53/
2011).
2. Javnoto pretprijatie "Ohridski komunalec" od Ohrid, zastapuvan
od polnomo{nik Vlado Pavlovski-advokat od Ohrid, na Ustavniot
sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na odredbata od Zakonot
ozna~ena vo to~ka 1 od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, ne bile jasni pri~inite za
opredelbata sodr`ana vo ozna~eniot ~len od Zakonot, kako i namerata
i intencijata na zakonodavecot odnosno ne bilo jasno zo{to upravitelot
na gradskite grobi{ta, bilo da e javno pretprijatie koe vr{i komunalni
dejnosti ili drugo pravno lice, dokolku gi ispolnuvalo uslovite
za dobivawe na dozvola za vr{ewe na pogrebalni uslugi ne mo`e
da gi vr{i pogrebalnite uslugi.
Podnositelot na inicijativata smeta deka so osporenata zakonska
odredba se naru{uvala ednakvosta na site subjekti na pazarot i se
povreduvalo pravoto na slobodno opredeluvawe na pretpriema~ite vo
izborot na svojata dejnost vo situacija koga pravnite subjekti gi ispolnuvaat
zakonski predvidenite uslovi za konkretnata dejnost. Poradi
toa, navedenata zakonska odredba ne bila vo soglasnost so ~len 55
od Ustavot.
Vo inicijativata se naveduva deka JP "Ohridski komunalec" od
Ohrid, kako upravitel na gradskite grobi{ta vo Ohrid i dolgogodi{en
vr{itel na pogrebalni uslugi, so ova zakonsko re{enie se
stavalo vo diskriminira~ka i neednakva polo`ba vo odnos na drugite
pravni lica iako gi ispolnuvale site uslovi za dobivawe na dozvola za
vr{ewe na pogrebalni uslugi koi i prethodno gi vr{ele.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka vo Glava I. "Op{ti odredbi"
od Zakonot se opredeluva deka so ovoj zakon se ureduvaat na~inot na
opredeluvawe, izgradba, odr`uvawe, upotreba i vidovi grobi{ta,
upravuvawe so grobi{tata, upotreba na grobno mesto i grobnica, uslovite
i na~inot na vr{ewe na pogrebalni uslugi, izgradba na nadgrobni
spomenici, kako i nadzor nad sproveduvawe na ovoj zakon (~l. 1).
So ~len 2 od Zakonot se utvrduva deka grobi{tata kako dobra
vo op{ta upotreba se vo sopstvenost na Republika Makedonija, u`i-

vaat posebna za{tita i se koristat pod uslovi i na na~in utvrdeni so
ovoj zakon.
Vo ~len 3 to~ka 1 od Zakonot se opredeluva deka grobi{ta se
grade`ni izgradeni ili neizgradeni zemji{ta predvideni za gradba na
grobni mesta i pridru`ni objekti nameneti za pogreb (zakop), pri {to
vo to~ka 10 od istiot ~len na Zakonot se utvrduva deka upravitel na
grobi{ta e javno pretprijatie ili drugo pravno lice koe vr{i raboti
na izgradba, rekonstrukcija, upravuvawe i odr`uvawe na grobi{tata.
Vo to~ka 7 od ovoj ~len na Zakonot se predviduva deka pogrebalni
uslugi se vid na komunalna dejnost {to podrazbira prezemawe, ~uvawe,
opremuvawe i prevoz na umreno lice do mestoto na pogreb i pogreb ili
kremirawe, a vo to~ka 13 od ovoj ~len na Zakonot se opredeluva deka
operator na pogrebalni uslugi e fizi~ko ili pravno lice koe vr{i
raboti na prezemawe na umrenoto lice od mestoto kade {to po~inalo,
prevezuvawe do mrtove~nica, ~uvawe, opremuvawe i prevoz na umrenoto
lice do mestoto na pogreb, pogrebuvawe ili kremirawe.
Spored ~len 4 stav 1 od Zakonot, osnovnite celi na ovoj zakon
se: odvojuvawe na upravuvaweto i odr`uvaweto na grobi{tata kako
objekti na osnovnata komunalna infrastruktura (alineja 1) i vr{ewe
na pogrebalni uslugi (alineja 2), a spored stavot 2 od istiot ~len na
Zakonot vr{eweto na dejnosta upravuvawe so grobi{ta i vr{ewe na
dejnosta pogrebalni uslugi se nespojlivi.
Glavata II. "Grobi{ta“ od Zakonot e posvetena na pravata na
koristewe na grobi{tata i na grobnite mesta (~len 7), na~inot na
opredeluvaweto na grobi{tata (~len 8), izgradbata, rekonstrukcijata
i odr`uvaweto na grobi{tata (~len 9), izgradbata i odr`uvaweto na
nadgrobni spomenici na grobnoto mesto (~len 10), zatvoraweto i premestuvaweto
na grobi{tata (~len 11), prestanokot na izgradba na novi
grobni mesta (~len 12) i vidovite na grobi{ta (~len 13).
Vo Glavata III. "Upravuvawe so grobi{ta“ od Zakonot se opredeluva
deka upravuvaweto so grobi{ta go vr{i upravitel na grobi{ta
(~len 14 stav 1), upravuvaweto so grobi{ta op{tinata, op{tinite vo
gradot Skopje, odnosno gradot Skopje, go vr{i preku javno pretprijatie
za komunalni uslugi ili preku pravno lice koe ima dozvola za
upravuvawe so grobi{ta, vrz osnova na javen konkurs (~len 14 stav 2),
javnoto pretprijatie od stavot 2 na ovoj ~len e dol`no za vr{ewe na
rabotite upravuvawe so grobi{ta da vodi posebno smetkovodstvo za
prihodite ostvareni od vr{eweto na ovaa dejnost (~len 14 stav 3), pravnoto
lice od stavot 2 na ovoj ~len me|usebnite prava i obvrski so
op{tinata, op{tinite vo gradot Skopje, odnosno gradot Skopje gi ureduva
so dogovor (~len 14 stav 4), pri {to vo ~len 15 stav 1 od Zakonot
se utvrduva deka pravno lice za da dobie dozvola za upravuvawe so grobi{ta,
mora da go ispolnuva, pokraj drugite, i uslovot da ne poseduva
dozvola za vr{ewe na pogrebalni uslugi (to~ka 8).
915

Glavata IV. "Upotreba na grobno mesto ili grobnica“ od Zakonot
se odnesuva na upotrebata na grobno mesto ili na grobnica.
Vo Glavata V. "Pogrebalni uslugi" od Zakonot se opredeluva
deka pogrebalnite uslugi gi vr{at fizi~ki i pravni lica koi imaat
dozvola za vr{ewe na pogrebalni uslugi (~len 20).
Vo ~len 21 od Zakonot se utvrduvaat uslovite koi fizi~koto
ili pravnoto lice mora da gi ispolnuva za da dobie dozvola za vr{ewe
na pogrebalni uslugi.
Vo osporeniot ~len 21 stav 1 alineja 8 od Zakonot se opredeluva
deka uslov za fizi~koto ili pravnoto lice da dobie dozvola za vr{-
ewe na pogrebalni uslugi e "da ne poseduva dozvola za upravuvawe so
grobi{ta."
4. Spored ~len 55 stav 1 od Ustavot, se garantira slobodata na
pazarot i pretpriemni{tvoto.
Spored stav 2 od istiot ~len na Ustavot, Republikata obezbeduva
ednakva pravna polo`ba na site subjekti na pazarot. Republikata
prezema merki protiv monopolskata polo`ba i monopolskoto
odnesuvawe na pazarot.
Spored stav 3 od istiot ~len na Ustavot, slobodata na pazarot i
pretpriemni{tvoto mo`at da se ograni~at so zakon edinstveno zaradi
odbrana na Republikata, za~uvuvaweto na prirodata, `ivotnata sredina
ili zdravjeto na lu|eto.
Spored ~len 56 stav 1 od Ustavot, site prirodni bogatstva na
Republikata, rastitelniot i `ivotinskiot svet, dobrata vo op{ta
upotreba, kako i predmetite i objektite od osobeno kulturno i istorisko
zna~ewe opredeleni so zakon se dobra od op{t interes za Republikata
i u`ivaat posebna za{tita.
Spored stav 3 od istiot ~len na Ustavot, so zakon se ureduvaat
na~inot i uslovite pod koi opredeleni dobra od op{t interes za Republikata
mo`at da se otstapat na koristewe.
Od iznesenite ustavni odredbi proizleguva deka slobodata na
pazarot i pretpriemni{tvoto e ustavno zagarantirana sloboda koja
mo`e da se ograni~i samo so zakon i vo tri ustavno utvrdeni situaciizaradi
odbrana na Republikata, za~uvuvaweto na prirodata i na `ivotnata
sredina ili na zdravjeto na lu|eto, pri {to Republikata obezbeduva
ednakva pravna polo`ba na site subjekti na pazarot i prezema
merki protiv monopolskata polo`ba ili monopolskoto odnesuvawe na
pazarot. Vo odnos na dobrata od op{t interes za Republikata, koi
kako takvi se utvrduvaat so zakon i vo koi spa|aat i dobrata vo op{ta
upotreba, Ustavot opredeluva deka u`ivaat posebna za{tita i se koristat
pod uslovi i na na~in utvrdeni so zakon.
^lenot 2 od Zakonot za grobi{ta i pogrebalni uslugi opredeluva
deka grobi{tata se dobra vo op{ta upotreba vo sopstvenost na Republika
Makedonija, ~lenot 4 od Zakonot predviduva posebna za{tita
na grobi{tata kako dobro vo op{ta upotreba, taka {to opredeluva
916

upravuvaweto so grobi{tata da bide posebna dejnost odvoena od dejnosta
davawe pogrebalni uslugi, a ~lenot 15 stav 1 to~ka 8 i ~lenot 21
stav 1 to~ka 8 od Zakonot gi konkretiziraat prethodno navedenite zakonski
odredbi taka {to opredeluvaat deka uslov za upravuvawe so
grobi{ta e pravnoto lice da ne poseduva dozvola za vr{ewe na pogrebalni
uslugi odnosno uslov za vr{ewe na pogrebalni uslugi e fizi~koto
ili pravnoto lice da ne poseduva dozvola za upravuvawe so grobi{ta.
Spored toa, osporenata zakonska odredba opredeluva poseben
uslov za vr{ewe na pogrebalni uslugi-neposeduvawe dozvola za upravuvawe
so grobi{ta, {to e posebna za{tita na grobi{tata kako dobra
vo op{ta upotreba za Republikata, a takvoto zna~ewe na ~len 21 stav 1
to~ka 8 od Zakonot ima osnova vo ~len 56 stavovite 1 i 3 od Ustavot.
Poradi toa, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za
ustavnosta na osporenata zakonska odredba.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Branko Naumoski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, , Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Igor
Spirovski, d-r Gzime Starova, Vladimir Stojanoski i d-r Zoran
Sulejmanov.
917

918

72. U.br. 181/2010 (14. 09. 2011)
Osporena odredba
^len 2 vo delot: "i drug" od Zakonot za sopstvenost i drugi
stvarni prava ("SV RM," br. 18/2001, 92/2008, 139/2009, 35/2010).
Sodr`ina na osporena odredba
^len 2
Pravo na sopstvenost mo`at da steknuvaat site doma{ni i
stranski fizi~ki i pravni lica, vklu~uvaj}i ja i dr`avata i
edinicite na lokalnata samouprava, pod uslovi i na na~in predvideni
so ovoj i drug zakon.
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite od inicijativata, osporeniot zakonski del ne
trebal da postoi bidej}i spored ~l. 1 od Zakonot opredeluval so ovoj
zakon se ureduvaat pravoto na sopstvenost i drugite stvarni prava vo
soglasnost so Ustavot, a ne i so drugi zakoni. Podnositelot na
inicijativata povikuvaj}i se na predonata i zavr{na odredba od ~l.
257 od Zakonot, spored koja so denot na otpo~nuvaweto so primena na
ovoj zakon prestanale da va`at odredbi od pove}e zakoni, pa ottuka go
izvlekuva zaklu~okot deka celta na zakonodavecot bila pravoto na sopstvenost
da se steknuva samo pod uslovi i na na~in predvideni so ovoj
zakon, a ne i so drugi zakoni, kako {to e predvideno so osporeniot zakonski
del. Od ovie pri~ini podnositelot smeta deka osporeniot zakonski
del “i drug zakon” ne bil vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 1, 3 i 6,
~l. 30 i ~l. 51 od Ustavot na Republika Makedonija.
Ustavno sudskapraktika
1. So Re{enie U.br. 3/2009 od 3 juni 2009 godina, Ustavniot sud
ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 1 st. 2, vo delot: "i
drug," ~l. 3 al. 3, vo delot: "i drug," ~l. 4 st. 2, vo delot: "i drug," ~l. 15
st. 2, vo delot: "i drug," ~l. 17 st. 4, vo delot: "re{enie," ~l. 29 st. 3, ~l.
32 al. 12, vo delot: "i drug" i ~l. 47 od Zakonot za sloboden pristap do
informacii od javen karakter ("SV RM," br. 13/2006 i 86/2008).
919

2. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~lenovite od Zakonot ozna~en vo t. 1 od ova
re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, site osporeni odredbi od
Zakonot vo delot: "i drug," ne mo`elo da opstojuvaat od pri~ina {to
pravoto za sloboden pristap do informacii od javen karakter mo`elo
da se ostvaruva samo soglasno ovoj Zakon, a ne i so drug, kako {to bilo
predvideno vo navedenite zakonski odredbi. Pokraj toa, spored
inicijativata, ne bilo jasno za koj drug zakon stanuva zbor, {to zna~i
deka tie bile nejasni poradi {to se povreduval ~l. 8 st. 1 al. 3 i ~l. 51
od Ustavot na Republika Makedonija.
Osporeniot ~l. 17 st. 4 od Zakonot, vo delot "re{enie" ne bil
vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, od pri~ini {to spored
odredbite na Zakonot za op{tata upravna postapka, baraweto mo`elo
da se otfrli samo so zaklu~ok, no ne i so re{enie, kako {to predviduva
osporeniot stav.
Dadenoto zakonsko ovlastuvawe so osporenite odredbi na ~l. 29
st. 3 i ~l. 47 od Zakonot, Vladata na Republika Makedonija na predlog
na Ministerstvoto za finansii da donese akt so koj se utvrduva nadomestokot
za materijalnite tro{oci za dadenata informacija od imatelite
na informacii, zna~elo navleguvawe na izvr{nata vo zakonodavnata
vlast, {to bilo sprotivno na ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 51, ~l. 68 st. 1
al. 2 i 3 i ~l. 91 al. 1 i 5 od Ustavot na Republika Makedonija. Imeno,
spored inicijativata, ovlastuvaweto na Vladata na Republika Makedonija
so podzakonski akt da go utvrduva nadomestokot za materijalnite
tro{oci za dadenata informacija od imatelite na informacii,
nemalo ustavna osnova od pri~ina {to vo Zakonot za sloboden pristap
do informacii od javen karakter ne bile sodr`ani kriteriumi i merila
vo vrska so ovie pra{awa i takvoto zakonsko ovlastuvawe ne bilo
vo soglasnost so vladeeweto na pravoto i podelbata na dr`avnata
vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska kako temelni vrednosti na
ustavniot poredok na Republika Makedonija.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 1 st. 2 od Zakonot,
pravoto za sloboden pristap do informacii od javen karakter se
ostvaruva soglasno so ovoj i drug zakon.
Soglasno ~l. 3 al. 3 od istiot Zakon, opredeleni izrazi vo ovoj
zakon go imaat slednovo zna~ewe:
- "baratel na informacija“ e sekoe pravno i fizi~ko lice bez
diskriminacija po koja bilo osnova, na na~in i pod uslovi utvrdeni so
ovoj i drug zakon."
Vo ~l. 4 st. 2 od Zakonot e predvideno deka sloboden pristap do
infromacii imaat i stranski pravni i fizi~ki lica vo soglasnost so
ovoj i drug zakon.
920

Spored ~l. 15 st. 2 od navedeniot zakon, za podnesenoto barawe
od st. 1 na ovoj ~len vo elektronska forma se primenuvaat odredbite
na ovoj i drug zakon.
Soglasno ~l. 17 st. 4 od Zakonot, ako baraweto i po dopolnuvaweto
ne gi ispolnuva uslovite od ~l. 16 na ovoj zakon i poradi toa
imatelot na informacii ne mo`e da go razgleduva baraweto, imatelot
na informacii }e donese re{enie so koe }e go otfrli baraweto.
Spored ~l. 29 st. 3 od Zakonot, Vladata na Republika Makedonija
na predlog na Ministerstvoto za finansii }e donese akt so koj se
utvrduva nadomestokot za materijalnite tro{oci za dadenata informacija
od imatelite na informacii.
Vo ~l. 32 al. 12 od istiot zakon e navedeno deka Komisijata
vr{i i drugi raboti utvrdeni so ovoj i drug zakon.
Soglasno ~l. 47 od Zakonot, Vladata na Republika Makedonija
aktot od ~l. 29 st. 3 na ovoj zakon }e go donese vo rok od ~etiri meseci
od denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon.
4. Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija
vladeeweto na pravoto e edna od temelnite vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija.
Soglasno ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~l. 68 st. 1 al. 2 i 3 od Ustavot, Sobranieto na Republika
Makedonija donesuva zakoni i dava avtenti~no tolkuvawe na
zakonite i gi utvrduva javnite dava~ki.
Spored ~l. 91 al. 1 i 5 od Ustavot, Vladata na Republika Makedonija
ja utvrduva politikata na izvr{uvaweto na zakonite i drugite
propisi na Sobranieto e odgovorno za nivnoto izvr{uvawe i donesuva
uredbi i drugi propisi za izvr{uvawe na zakonite.
Zakonot za sloboden pristap do informacii od javen karakter
gi ureduva uslovite, na~inot i postapkata za ostvaruvawe na pravoto
na sloboden pristap do informaciite od javen karakter so koi raspolagaat
organite na dr`avnata vlast i drugi ustanovi i institucii
utvrdeni so zakon, organite na op{tinite, na gradot Skopje i na op{-
tinite vo gradot Skopje, javnite ustanovi i slu`bi, javnite pretprijatija,
pravni i fizi~ki lica {to vr{at javni ovlastuvawa i dejnost
od javen interes, utvrdeni so zakon (~l. 1 st. 1).
Vo ovoj ~len se definira predmetot na ureduvawe na ovoj zakon
koj go opfa}a pravoto na sloboden pristap na site subjekti do informacii
od javen karakter. So ogled na predmetot na ureduvawe na Zakonot,
a toa e pravoto na pristap do informacii od javen karakter, od
koe ne retko zavisi ostvaruvaweto na nekoi drugi prava na gra|anite,
e potrebno za negovata realizacija, so posebni odredbi da se predvidi
posebna i pobrza postapka, poradi {to se upatuva na Zakonot za op{-
tata upravna postapka.
921

Od analizata na osporeniot st. 2 na ~l. 1, ~l. 3 st. 1 al. 3, ~l. 4
st. 2, ~l. 15 st. 2, ~l. 32 al. 12, site vo delot "i drug," spored Sudot
utvrduva deka vo ostvaruvaweto na pravoto na sloboden pristap do
informacii od javen karakter se primenuva ovoj zakon, no ja ostava i
mo`nosta toa da bide storeno i so drug zakonski tekst so koj se regulira
materija koja ima dopirni to~ki so predmetot na regulirawe na
ovoj zakon i tie me|u sebe treba da bidat usoglaseni zaradi mo`nosta
nadle`nite organi da rabotat vo koordinacija. Takvi se Zakonot za
op{tata upravna postapka kako lex generalis, Zakonot za za{tita na
li~nite podatoci, Zakonot za klasificirani informacii i drugi.
So vakvoto zakonsko re{enie se ovozmo`uva po{irok pristap
do informaciite vo poddelenite organi i institucii, bidej}i ovoj zakon
po svoeto zna~ewe ili supsidijarna primena pretstavuva generalen
akt, na koj vo ureduvaweto na konkretnata materija aktivna uloga
imaat i oddelni zakoni. Ottuka, ne mo`e da se prifati navodot vo
inicijativata deka so osporeniot del od navedenite odredbi "i drug"
se povreduva edna od osnovnite temelni vrednosti na ustavniot poredok
na Republika Makedonija - vladeeweto na pravoto od ~l. 8 st. 1 al.
3 od Ustavot.
Osporeniot ~l. 17 od Zakonot e pomesten vo Glava IV so naslov
"Postapka za ostvaruvawe na pravoto na sloboden pristap do informacii,"
t. 6 so podnaslov "Dopolnuvawe i odbivawe na baraweto." Stavot
4 na ovoj ~len od Zakonot predviduva ako baraweto i po dopolnuvaweto
ne gi ispolnuva uslovite od ~l. 16 na ovoj zakon i poradi toa
imatelot na informacii ne mo`e da go razgleduva baraweto, imatelot
na informacija }e donese re{enie so koe }e go otfrli baraweto.
Od analizata na osporeniot st. 4 na ~l. 17 od Zakonot, jasno
proizleguva deka istiot ja ureduva postapkata za otfrlawe na baraweto,
koga toa, kako inicijalen akt, ne sodr`i eden od bitnite elementi
{to ja so~inuvat negovata forma, a poradi {to imatelot na informacijata
ne mo`e da postapuva po nego. Vo toj slu~aj, Zakonot ima konkretna
norma spored koja imatelot na informacijata baraweto so
re{enie da go otfrli. Ova, vsu{nost zna~i deka imatelot na informacii
voop{to ne zapo~nal da postapuva po baraweto, toj ne navlegol
vo meritorno re{avawe po predmetot, tuku poradi formalni nedostatoci
go otfrla u{te na samiot po~etok. Imeno, vo konkretniov slu~aj
stanuva zbor za pra{awe od oblasta na sloboden pristap do informacii
od javen karakter so koe so osnovniot zakon odnosno so Zakonot za
sloboden pristap do informacii od javen karakter se ureduva negovoto
re{avawe.
Od navedenite pri~ini Sudot oceni deka ovoj ~len od Zakonot e
vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 i ~l. 51 od Ustavot, na koj se povikuva
podnositelot na inicijativata.
2. So Re{enie U. br. 268/2009 od 30 juni 2010 godina, Ustavniot
sud, pome|u drugoto, ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
922

~l. 3 st. 1 vo delot: "i posebnite zakoni," ~l. 12 st. 3 vo delot: "i drug,"
~l. 21 st. 1 vo delot: "i drug" od Zakonot za gradewe ("SV RM," br.
130/2009).
Po odnos na navedenite odredbi i delovi od odredbi od
Zakonot, podnositelot na inicijativata naveduva deka so niv se povreduvala
temelnata vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija
- vladeeweto na pravoto od ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot. Ova od
pri~ina {to istite bile, nejasni, neprecizni i dvosmisleni od kade
bile neprimenlivi vo praktikata ili, pak so nivnata eventualna primena
mo`elo samo da se "iskompliciraat rabotite," odnosno nepravilno
ili pogre{no da se primenat.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Vrz osnova na analizata na
citiranite odredbi, no i od analizata na Zakonot za gradewe proizleguva
deka stanuva pra{awe za slo`ena, kompleksna materija koja ima
dopirni to~ki so predmetot na regulirawe na ovoj zakon, no i so mnogu
drugi zakoni, {to se ili ne se konkretno ozna~eni vo samiot Zakonot
za gradewe. Taka, vo ~l. 8 od Zakonot e ozna~en Zakonot za za{tita od
bu~avata; vo ~l. 59 st. 1, ~l. 87 st. 3, ~l. 97 st. 7, ~l. 99 st. 5, ~l. 132 st. 4
i ~l. 133 st. 1 t. 1 e ozna~en Zakonot za op{tata upravna postapka; vo
~l. 59 st. 3 e ozna~en Zakonot za prostornoto i urbanisti~ko planirawe;
vo ~l. 59 st. 4 e ozna~en Zakonot za `ivotnata sredina; vo ~l. 60 st.
1 i ~l. 79 st. 3 e ozna~en Zakonot za grade`noto zemji{te; vo ~l. 73 st. 2
e ozna~en Zakonot za grobi{tata i pogrebalnite uslugi; vo ~l. 139 st.
3 i ~l. 140 e ozna~en Zakonot za izvr{uvawe, a vo ~l. 149 e ozna~en Zakonot
za upravnata inspekcija. Spored ocena na Sudot postojat i drugi
zakoni, kako {to se: Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava, Zakonot
za obligacionite odnosi (dogovor za gradewe), Zakonot za energetika,
Zakonot za komunalnite dejnosti, Zakonot za koncesii i javno
privatno partnerstvo, Zakonot za lokalnata samouprava i drugi {to
ne se konkretno ozna~eni vo Zakonot za gradeweto, no od sodr`inata
na odredbata vo koja se upotrebeni osporenite formulacii "poseben
zakon" ili pak "drug zakon," lesno e prepoznatlivo na koj zakon zakonodavecot
konkretno upatuva.
Spored Sudot, zakonodavecot nema ustavno ograni~uvawe za
izborot na nomotehnika pri izrabotkata na konkreten zakon, odnosno
ne postoi cvrsto pravno pravilo pri kreiraweto na normite edna cela
oblast da bide uredena isklu~ivo vo eden zakon ili pak pravnata problematika
da bide uredena vo pove}e zakoni. Ureduvaweto na pravna
problematika vo pove}e zakoni ili pak povrzanost na normite od
pove}e zakoni so ista problematika osobeno doa|a do izraz vo kompleksni,
slo`eni pravni oblasti, kako {to e gradeweto, koe pak, kako
pravna materija, ima dopirni to~ki so: obligaciite, urbanizmot, energetikata,
komunalnata dejnost, `ivotnata sredina, planiraweto, lokalnata
samouprava i taka natamu.
923

Spored toa, zakonodavecot povikuvaj}i se na drug zakon ili pak
na drugi posebni zakoni vo osporenite odredbi go izbegnal konkretnoto
ozna~uvawe na koj zakon konkretno se misli, za da ne dojde do
obremenuvawe na zakonskata norma, pri sostojba koga od celinata na
odredbite vo koja e sodr`ana vakva formulacija, kako i od samiot Zakon
za gradewe mo`e so lesnotija da se utvrdi za koja druga zakonska
materija stanuva zbor, {to vo krajna linija e pra{awe na sloboda vo
nomotehni~koto ureduvawe. Ottuka, Sudot ne go prifati kako osnovan
navodot vo inicijativata deka so osporenite delovi "drug zakon" i
"posebnite zakoni" od ozna~enite odredbi od Zakonot za gradewe se
povreduva edna od osnovnite temelni vrednosti na ustavniot poredok
na Republika Makedonija-vladeeweto na pravoto od ~l. 8 st. 1 al. 3 od
Ustavot, od koi pri~ini i ne go postavi pra{aweto za nivna soglasnost
so ozna~enite ustavni odredbi.
Fakti~ka sostojba i pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, vladeeweto na pravoto e edna
od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
So ~l. 30 st. 1 od Ustavot se garantira pravoto na sopstvenost i
nasleduvawe.
Spored ~l. 31 od Ustavot stransko lice vo Republika Makedonija
mo`e da steknuva pravo na sopstvenost pod uslovi utvrdeni so
zakon.
Soglasno ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
So Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava se ureduvaat
pravoto na sopstvenost i drugite stvarni prava vo soglasnost so
Ustavot.
Spored ~l. 2 od Zakonot pravo na sopstvenost mo`at da steknuvaat
site doma{ni i stranski fizi~ki i pravni lica, vklu~uvaj}i ja i
dr`avata i edinicite na lokalnata samouprava, pod uslovi i na na~in
predvideni so ovoj i drug zakon.
So ~l. 4 od Zakonot e uredeno deka na stvar na koja postoi pravo
na sopstvenost mo`e da se zasnovaat drugi stvarni prava, pod uslovi
opredeleni so zakon.
Spored ~l. 5 od Zakonot pravoto na sopstvenost i drugite stvarni
prava se ostvaruvaat vrz osnova na slobodna dispozicija so nu`ni
ograni~uvawa predvideni vo Ustavot i zakonite.
So ~l. 7 od Zakonot e opredeleno deka steknuvaweto, za{titata
i prestanokot na pravoto na sopstvenost i na drugite stvarni prava se
ureduvaat so zakon.
924

Spored ~l. 112 od Zakonot, pravoto na sopstvenost se steknuva
spored zakon vrz osnova na pravna rabota i so nasleduvawe. Pravoto na
sopstvenost se steknuva i so odluka na nadle`en organ, na na~in i pod
uslovi opredeleni so zakon.
Od analizata na ~l. 2 od Zakonot, i negoviot osporen del, proizleguva
deka zakonodavecot go opredelil krugot na subjektite koi mo-
`ata da steknuvaat pravo na sopstvenost vo Republika Makedonija,
odnosno deka ovie subjekti mo`at da se steknata so toa pravo isklu~itelno
pod uslovi i na na~in predvideni so ovoj i drug zakon.
Vo konkretniot slu~aj, podnositelot na inicijativata povikuvaj}i
se na ona {to e uredeno vo ~l. 1 od Zakonot i na ona {to e uredeno
vo ~l. 257 od preodnite i zavr{ni odredbi na Zakonot, izvlekuva sopstven
zaklu~ok deka celta na zakonodavecot bila pravoto na sopstvenost
da se steknuva samo pod uslovi i na~in predvideni isklu~itelno
so eden zakon, odnosno so Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni
prava, a ne i so drug zakon, kako {to predviduval osporeniot zakonski
del, pa ottuka kako sprotiven na principot na vladeeweto na
pravoto osporeniot zakonski del nemo`el da postoi vo pravniot
poredok.
Od sodr`inata na ~lenot 1 od Zakonot proizleguva deka ovoj
zakon go ureduva pravoto na sopstvenost i drugite stvarni prava vo soglasnost
so Ustavot. Ovaa odredba koja vsu{nost ima deklaratoren
karakter, proklamira deka ovoj zakon ureduvaweto na pravoto na sopstvenost
i drugite stvarni prava go vr{i vo soglasnost so Ustavot,
odnosno vo soglasnost so temelnata vrednost na ustavniot poredok
koja se odnesuva na pravnata za{tita na sopstvenosta, ustavnata garancija
na pravoto na sopstvenost i pravoto na nasleduvawe, na~eloto na
zabrana na odzemawe ili ograni~uvawe na sopstvenosta i pravata koi
od nea proizleguvaat, osven vo slu~aj koga se raboti za javen interes
utvrden so zakon, kako i vo soglasnost so ustavnata garancija za steknuvawe
na pravo na sopstvenost od strana na stransko lice vo Republika
Makedonija pod uslovi utvrdeni so zakon. Zna~i stanuva zbor za
toa deka ureduvaweto na pravoto na sopstvenost e vo soglasnost so
Ustavot, a ne zna~i deka pravoto na sopstvenost mo`e da se stekne isklu~ivo
so ovoj zakon vo soglasnost so Ustavot, a ne i so drug. Ova od
pri~ini {to reguliraweto na stvarno-pravnite odnosi ne e ograni~eno
samo na Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava, tuku samiot
zakon, dava mo`nost tie da bidat regulirani i so drug zakon, na {to
vpro~em upatuva i ~l. 112 od Zakonot, koj opredeluva deka pravoto na
sopstvenost se steknuva spored zakon vrz osnova na pravna rabota i so
nasleduvawe, kako i deka pravoto na sopstvenost se steknuva i so
odluka na nadle`en organ, na na~in i pod uslovi opredeleni so zakon.
So ogled na toa, Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava e lex
generalis, no ostava mo`nost uslovite i na~inot na steknuvaweto na
925

pravoto na sopstvenost za poedini vidovi stvari, so ogled na nivnata
specifika, da bidat uredeni so drugi zakoni kako lex specialis.
Trgnuvaj}i od iznesenoto, smetame deka vo konkretniot slu~aj,
ne mo`e osnovano da se postavi pra{aweto za soglasnosta na ~l. 2 od
Zakonot vo delot: "i drug zakon," so odredbite na Ustavot, poradi {to
s e p re d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe.
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~lenot 2 vo delot: "i drug" od Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni
prava ("SV RM," br. 18/2001, 92/2008, 139/2009, 35/2010).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 14 septemvri 2011
godina, donese
926
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~lenot 2 vo delot: “i drug” od Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni
prava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 18/2001, 92/
2008, 139/2009 i 35/2010).
2. Stamen Filipov od Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na delot od odredbata od Zakonot, ozna~en vo to-
~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite od inicijativata, osporeniot zakonski del ne
trebal da postoi bidej}i ~lenot 1 od Zakonot za sopstvenost i drugi
stvarni prava, opredeluval deka so ovoj zakon se ureduvaat pravoto na
sopstvenost i drugite stvarni prava vo soglasnost so Ustavot, {to zna-
~elo ne i so drugi zakoni. Podnositelot na inicijativata povikuvaj}i
se na predonata i zavr{na odredba od ~lenot 257 od Zakonot, spored
koja so denot na otpo~nuvaweto so primena na ovoj zakon prestanale da
va`at odredbi od pove}e zakoni, izvlekuva zaklu~ok deka celta na zakonodavecot
bila pravoto na sopstvenost da se steknuva samo pod uslovi
i na na~in predvideni so ovoj zakon, a ne i so drugi zakoni, kako
{to bilo predvideno so osporeniot zakonski del. Od ovie pri~ini podnositelot
smeta deka osporeniot zakonski del "i drug zakon" ne bil
vo soglasnost so ~lenot 8 stav 1 alineite 1, 3 i 6, ~lenot 30 i ~lenot 51
od Ustavot na Republika Makedonija.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~lenot 2 od Zakonot i
negoviot osporen del, pravo na sopstvenost mo`at da steknuvaat site
doma{ni i stranski fizi~ki i pravni lica, vklu~uvaj}i ja i dr`avata

i edinicite na lokalnata samouprava, pod uslovi i na na~in predvideni
so ovoj i drug zakon. So inicijativata se osporuva delot od zakonskata
odredba “i drug”.
4. Spored ~lenot 8 stav 1 alinejata 3 od Ustavot, vladeeweto na
pravoto e edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
So ~lenot 30 stav 1 od Ustavot se garantira pravoto na sopstvenost
i nasleduvawe.
Spored ~lenot 31 od Ustavot stransko lice vo Republika Makedonija
mo`e da steknuva pravo na sopstvenost pod uslovi utvrdeni so
zakon.
Soglasno ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
So Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava se ureduvaat
pravoto na sopstvenost i drugite stvarni prava vo soglasnost so Ustavot
(~len 1 od Zakonot).
Spored ~lenot 2 od Zakonot pravo na sopstvenost mo`at da steknuvaat
site doma{ni i stranski fizi~ki i pravni lica, vklu~uvaj}i
ja i dr`avata i edinicite na lokalnata samouprava, pod uslovi i na na-
~in predvideni so ovoj i drug zakon.
So ~lenot 4 od Zakonot e uredeno deka na stvar na koja postoi
pravo na sopstvenost mo`e da se zasnovaat drugi stvarni prava, pod
uslovi opredeleni so zakon.
Spored ~lenot 5 od Zakonot pravoto na sopstvenost i drugite
stvarni prava se ostvaruvaat vrz osnova na slobodna dispozicija so nu-
`ni ograni~uvawa predvideni vo Ustavot i zakonite.
So ~lenot 7 od Zakonot e opredeleno deka steknuvaweto, za{titata
i prestanokot na pravoto na sopstvenost i na drugite stvarni
prava se ureduvaat so zakon.
Spored ~lenot 112 od Zakonot, pravoto na sopstvenost se steknuva
spored zakon vrz osnova na pravna rabota i so nasleduvawe. Pravoto
na sopstvenost se steknuva i so odluka na nadle`en organ, na na-
~in i pod uslovi opredeleni so zakon.
Od analizata na ~lenot 2 od Zakonot, i negoviot osporen del,
proizleguva deka zakonodavecot go opredelil krugot na subjektite koi
mo`ata da steknuvaat pravo na sopstvenost vo Republika Makedonija,
odnosno deka ovie subjekti mo`at da se steknata so toa pravo isklu-
~itelno pod uslovi i na na~in predvideni so ovoj i drug zakon.
Vo konkretniot slu~aj, podnositelot na inicijativata povikuvaj}i
se na ona {to e uredeno vo ~lenot 1 od Zakonot i na ona {to e
uredeno vo ~lenot 257 od preodnite i zavr{ni odredbi na Zakonot,
izvlekuva sopstven zaklu~ok deka celta na zakonodavecot bila pravoto
na sopstvenost da se steknuva samo pod uslovi i na~in predvideni
isklu~itelno so eden zakon, odnosno so Zakonot za sopstvenost i drugi
927

stvarni prava, a ne i so drug zakon, kako {to predviduval osporeniot
zakonski del, pa ottuka kako sprotiven na principot na vladeeweto na
pravoto osporeniot zakonski del nemo`el da postoi vo pravniot poredok.
Od sodr`inata na ~lenot 1 od Zakonot proizleguva deka ovoj zakon
go ureduva pravoto na sopstvenost i drugite stvarni prava vo soglasnost
so Ustavot. Ovaa odredba koja vsu{nost ima deklaratoren karakter,
proklamira deka ovoj zakon ureduvaweto na pravoto na sopstvenost
i drugite stvarni prava go vr{i vo soglasnost so Ustavot, odnosno
vo soglasnost so temelnata vrednost na ustavniot poredok koja se
odnesuva na pravnata za{tita na sopstvenosta, ustavnata garancija na
pravoto na sopstvenost i pravoto na nasleduvawe, na~eloto na zabrana
na odzemawe ili ograni~uvawe na sopstvenosta i pravata koi od nea
proizleguvaat, osven vo slu~aj koga se raboti za javen interes utvrden
so zakon, kako i vo soglasnost so ustavnata garancija za steknuvawe na
pravo na sopstvenost od strana na stransko lice vo Republika Makedonija
pod uslovi utvrdeni so zakon. Toa zna~i deka ureduvaweto na
pravoto na sopstvenost na~elno treba da bide vo soglasnost so Ustavot,
a ne deka pravoto na sopstvenost mo`e da se stekne isklu~ivo so
ovoj zakon, a ne i so drug. Ova od pri~ini {to reguliraweto na stvarnopravnite
odnosi ne e ograni~eno samo na Zakonot za sopstvenost i
drugi stvarni prava, tuku samiot zakon dava mo`nost tie da bidat regulirani
i so drug zakon, na {to vpro~em upatuva i ~lenot 112 od Zakonot,
koj opredeluva deka pravoto na sopstvenost se steknuva spored
zakon vrz osnova na pravna rabota i so nasleduvawe, kako i deka pravoto
na sopstvenost se steknuva i so odluka na nadle`en organ, na na-
~in i pod uslovi opredeleni so zakon. So ogled na toa, Zakonot za sopstvenost
i drugi stvarni prava e lex generalis, no ostava mo`nost
uslovite i na~inot na steknuvaweto na pravoto na sopstvenost za poedini
vidovi stvari, so ogled na nivnata specifika, da bidat uredeni
so drugi zakoni kako lex specialis.
5. Trgnuvaj}i od pogore iznesenoto, Sudot oceni deka vo konkretniot
slu~aj, ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na
~lenot 2 od Zakonot vo delot: “i drug zakon”, so odredbite na Ustavot.
6. Ova re{enie Sudot go donese, vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Branko Naumoski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Igor
Spirovski, d-r Gzime Starova, Vladimir Stojanoski i d-r Zoran
Sulejmanov.
928

73. U. br. 79/2011 (14. 09. 2011)
Osporen akt
- Re{enie za odobruvawe na Dr`avna urbanisti~ka planska dokumentacija
za izgradba na TIRZ Ki~evo opfat 1- KO Srbjani – Op{-
tina Drugovo i opfat 2 – KO Ki~evo - Op{tina Ki~evo, br. 16-2244/7
od 23. 08. 2010 godina, doneseno od ministerot za transport i vrski, i
- Re{enie za uslovi za planirawe na prostorot, br. 15-484/1 od
15. 01. 2010 godina, doneseno od ministerot za `ivotna sredina i prostorno
planirawe.
Navodi vo inicijativata
- Spored podnositelot na inicijativata, odobrenata dr`avna
urbanisti~ka planska dokumentacija, so koja se vr{ela trajna prenamena
na zemjodelsko zemji{te od prva katastarska klasa vo grade`no
zemji{te, zaradi izgradba na tehnolo{ki industriska razvojna zona
(TIRZ) Ki~evo, bila sprotivna na temelnite vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija, i toa na ~l. 8 od Ustavot, koj predviduva
ureduvawe i humanizacija na prostorot i za{tita i unapreduvawe
na `ivotnata sredina i na prirodata i na ~l. 56 od Ustavot, spored
koj site prirodni bogatstva na Republikata u`ivaat posebna za{-
tita.
Vo inicijativata se naveduva deka so navedenata prenamena na
zemjodelskoto zemji{te vo grade`no zemji{te, se doveduvalo vo pra-
{awe opstojuvaweto na Zemjodelskiot kombinat "Ki~evo" Ki~evo, koj
imal dogovor za koristewe pod zakup na navedenoto zemjodelsko zemji-
{te za period od 30 godini, a so toa se ukinuvale 120 rabotni mesta, vo
situacija koga vo op{tinite Ki~evo i Drugovo imalo zemji{te vo
dr`avna sopstvenost od poniska bonitetna klasa koe mo`elo da bide
prenameneto vo grade`no zemji{te bez posledici. So osporenata prenamena
na zemjodelskoto zemji{te se povreduvale i ~lenovite 48-50 od
Zakonot za zemjodelsko zemji{te, bez da se vodi smetka za op{tiot
interes, dohodovnosta i prinosite od zemji{teto od prva katastarska
klasa i drugite klasi. Vo ovaa smisla, se uka`uva deka Ministerstvoto
za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo so svoj akt go izvestilo
Ministerstvoto za transport i vrski deka zemjodelskoto zemji-
{te vo m.v. Bu~alo i m.v. Centrala bilo so visok bonitet i visoki proizvodstveni
potencijali od prva katastarska klasa i urbanisti~koto
929

planirawe na TIRZ bilo sprotivno na ~len 8 to~ka 2 od Pravilnikot
za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe i deka Ministerstvoto
ne se soglasuva da se dade soglasnost za trajna prenamena na
zemjodelsko vo grade`no zemji{te. I pokraj ova izvestuvawe, kako {to
se naveduva vo inicijativata, Ministerstvoto za transport i vrski
prodol`ilo so svoite aktivnosti za izgradba na TIRZ.
Ponatamu, vo inicijativata se naveduva deka Vladata na Republika
Makedonija imala doneseno odluka za formirawe na tehnolo-
{ki industriska razvojna zona (TIRZ) na teritorijata na Op{tina
Ki~evo, a ne i za Op{tina Drugovo, no i pokraj toa, so navedenata dr`avna
urbanisti~ka planska dokumentacija so Opfat 1 planirana bila
industriska zona vo ovaa op{tina.
Vrz osnova na navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede
inicijativa za ocenuvawe na ustavnosta na osporenite re{enija i da gi
poni{ti ili ukine.
930
Sodr`ina na osporenite akti
1. Re{enie za odobruvawe na Dr`avna urbanisti~ka
planska dokumentacija:
Ministerot za transport i vrski, re{avja}i po baraweto na
investitorot Direkcija za tehnolo{ki industriski razvojni zoni –
Skopje, soglasno Godi{na programa za finansirawe na izrabotka na
urbanisti~ki planovi vo Republika Makedonija vo 2009 godina ("SV
RM," br. 3/2009), a vrz osnova na ~l. 50 st. 7 od Zakonot za prostorno i
urbanisti~ko planirawe ("SVRM," br. 51/2005, 137/2007 i 91/2009) i ~l.
205 st. 1 od Zakonot za op{tata upravna postapka ("SV RM," br. 38/
2005), donel Re{enie br. 16-2244/7 od 23. 08. 2010 godina, so koe, vo t. 1
se odobruva Dr`avna urbanisti~ka planska dokumentacija za izgradba
na TIRZ Ki~evo opfat 1- KO Srbjani – Op{tina Drugovo i opfat 2 –
KO Ki~evo - Op{tina Ki~evo.
Spored t. 2 na Re{enieto, sostaven del na ova re{enie e Dr`avnata
urbanisti~ka planska dokumentacija so teh.br. N 7509 od april
2010 godina, izrabotena od Agencijata za planirawe na prostorot –
Skopje.
Re{enieto stanalo pravosilno na 10.09.2010 godina.
2. Re{enie za uslovi za planirawe na prostorot
Ministerot za `ivotna sredina i prostorno planirawe, postapuvaj}i
po baraweto na investitorot Direkcija za tehnolo{ki industriski
razvojni zoni, vrz osnova na ~l. 205 st. 1 od Zakonot za op{ta
upravna postapka ("SV RM," br. 38/2005), a vo vrska so ~l. 4 st. 3 od
Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedo-

nija ("SV RM," 39/2004), donel Re{enie za uslovi za planirawe na
prostorot, br. 15-484/1 od 15. 01. 2010 godina.
So t. 1 na ova re{enie, na Direkcija za tehnolo{ki industriski
razvojni zoni se izdavaat Uslovi za planirawe na prostorot za
izrabotka na Dr`avna urbanisti~ka planska dokumentacija za izgradba
na TIRZ "Ki~evo" opfat 1- KO Srbjani – op{tina Drugovo i
opfat 2 – KO Ki~evo - op{tina Ki~evo.
Spored t. 2 na ova re{enie, uslovite za planirawe na prostorot
od t. 1 na Re{enieto, izraboteni od Agencijata za planirawe na prostorot
so teh.br. 17709 se sostaven del na Re{enieto.
Spored t. 3 od Re{enieto, navedenite uslovi za planirawe na
prostorot sodr`at op{ti i posebni odredbi, nasoki i re{enija i zaklu~ni
sogleduvawa so obvrzuva~ka aktivnost od planskata dokumentacija
od povisoko nivo i grafi~ki prilozi koi pretstavuvaat izvod od
Prostorniot plan na Republika Makedonija.
Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
182/2010 ja otfrli inicijativata za poveduvawe na postapka za ocenuvawe
na zakonitosta na Odlukata za utvrduvawe potreba od izrabotuvawe
na Lokalna Urbanisti~ka Planska dokumentacija za izgradba na
xamija so namena B 5 na KP br. 2297 m.v. Sredno pole KO La`ec op{-
tina Bitola, donesena od Sovetot na Op{tina Bitola, br. 07-1724/09
od 31. 08. 2010 godina ("SV RM," op{tina Bitola“ br. 10 od 03. 09. 2010
godina).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: So osporenata odluka se zapo~nuva
postapka za donesuvawe lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija
za izgradba na xamija so namena V5 na KP br. 2297 m.v. Sredno
pole KO La`ec op{tina Bitola, koja postapka treba da zavr{i so donesuvawe
re{enie od strana na gradona~alnikot so koe se odobruva lokalnata
urbanisti~ka planska dokumentacija.
So ogled deka soglasno ~l. 110 od Ustavot, Ustavniot sud e nadle`en
da odlu~uva za ustavnosta na zakonite i za ustavnosta i zakonitosta
na propisite i op{tite akti koga tie }e bidat doneseni od nadle`nite
organi, a ne i vo fazata na nivnoto podgotvuvawe, a so
osporenata odluka samo se zapo~nuva postapkata za donesuvawe lokalna
urbanisti~ka planska dokumentacija i seu{te nema re{enie za
odobruvawe na lokalnata planska dokumentacija kako akt koj mo`e da
bide predmet na ustavnosudska ocenka, Sudot oceni deka se ispolneti
uslovite od ~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija za otfrlawe na inicijativata.
931

Sporno pravno pra{awe
- dali Re{enieto za odobruvawe na Dr`avna urbanisti~ka planska
dokumentacija za izgradba na TIRZ Ki~evo - op{tina Ki~evo, e
doneseno vo soglasnost so Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,
odnosno dali e obezbedena potrebnata soglasnost za trajna
prenamena na zemjodelsko vo grade`no zemji{te, kako zakonski uslov
za odobruvawe na Dr`avna urbanisti~ka planska dokumentacija.
Pravno mislewe
1. Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3 i 10 od Ustavot, vladeeweto na pravoto
i ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{tita i ureduvawe
na `ivotnata sredina i na prirodata se temelni vrednosti na
ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~l. 51 st. 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon.
Spored ~l. 56 st. 1 od Ustavot, site prirodni bogatstva na Republikata,
rastitelniot i `ivotinskiot svet, dobrata vo op{ta upotreba,
kako i predmetite i objektite od osobeno kulturno i istorisko
zna~ewe opredeleni so zakon se dobra od op{t interes za Republikata
i u`ivaat posebna za{tita.
Spored ~l. 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe
("SV RM," br. 51/2005, 137/2007 i 91/2009), so ovoj zakon se ureduvaat
uslovite i na~inot na sistemot na prostornoto i urbanisti~koto
planirawe, vidovite i sodr`inata na planovite, izrabotuvaweto i postapkata
za donesuvawe na planovite, sproveduvaweto na planovite i
sledeweto na realizacijata na planovite, nadzorot i drugi pra{awa
od oblasta na prostornoto i urbanisti~koto planirawe.
Spored ~l. 5 al. 5 na ovoj zakon, dr`avna urbanisti~ka planska
dokumentacija e planska dokumentacija so koja mo`e da se vr{i ureduvawe
i koristewe na prostorot so opredeluvawe na grade`na parcela
vo i von planskiot opfat, kako i ureduvawe i koristewe na prostorot
vo ramkite na formirana grade`na parcela, za gradbi utvrdeni so zakon
kako gradbi od prva i vtora kategorija. Spored al. 18 na istiot
~len, uslovi za planirawe na prostorot se izvod od prostorniot plan
vo koj se navedeni pobliskite uslovi za izrabotka na planovite od ponisko
nivo, spored al. 19 na istiot ~len, izvod od Prostorniot plan na
Republika Makedonija e kopija od grafi~kiot del na Prostorniot
plan na Republika Makedonija, koj se odnesuva na del od teritorijata
na Republika Makedonija i prepis na pobliskite uslovi za planirawe
na prostorot zaradi izrabotka na urbanisti~ki planovi, dr`avna i lokalna
urbanisti~ka planska dokumentacija.
932

Spored ~l. 15 st. 2 na ovoj zakon, za izgotvuvawe na dr`avna i
lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija so koi se ureduva koristewe
na prostorot von planskite opfati, investitorot e dol`en da
pobara uslovi za planirawe na prostorot od organot na dr`avnata
uprava, nadle`en za rabotite od oblasta na prostornoto planirawe.
So baraweto investitorot e dol`en da dostavi:
- grafi~ki prilog so granica na proektniot zafat, iscrtan na
topografska karta;
- grafi~ki prilog so plan na namena na povr{ini,
- tekstualen prilog so proektna programa i
- izvestuvawe od edinicata na lokalnata samouprava na ~ie podra~je
e proektniot zafat deka predlo`eniot zafat ne e vo sostav na
planski opfat na va`e~ki urbanisti~ki plan ili na urbanisti~ki
plan vo postapka na donesuvawe.
Spored st. 6 na istiot ~len, vo slu~aite od st. 1 i 2 na ovoj ~len
donesuva~ot na planot e dol`en da pobara soglasnost za trajna prenamena
na zemjodelskoto zemji{te od organot na dr`avnata uprava nadle`en
za vr{ewe na rabotite od oblasta na zemjodelstvoto. Dokolku
vo rok od osum dena po podnesuvaweto na baraweto nadle`niot organ
ne odgovori po baraweto za soglasnost, }e se smeta deka e dadena soglasnost.
Soglasno ~l. 15-a st. 1 od Zakonot, urbanisti~kite planovi od
~l. 7 t. 2 na ovoj zakon, dr`avnata urbanisti~ka planska dokumentacija
i lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija se izrabotuvaat vrz
osnova na planska programa so koja se utvrduva granicata i sodr`inata
na planskiot opfat. Planskata programa se sostoi od tekstualen i
grafi~ki del.
Spored st. 3 na ovoj ~len, planskata programa za izrabotka na
urbanisti~kite planovi od ~l. 11-a na ovoj zakon i za dr`avnata urbanisti~ka
planska dokumentacija ja izrabotuva organot na dr`avnata
uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvawe na
prostorot.
Soglasno ~l. 16 st. 2 od Zakonot, zaradi pottiknuvawe i zabrzuvawe
na procesot na ureduvawe na prostorot preku izrabotuvawe na
urbanisti~ki planovi od ~l. 7 t. 2 na ovoj zakon, Vladata na Republika
Makedonija donesuva godi{na programa za izrabotuvawe na urbanisti~kite
planovi od ~l. 7 t. 2 i 11-a na ovoj zakon i dr`avnata urbanisti~ka
planska dokumentacija, na predlog na organot na dr`avnata
uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvawe na
prostorot, vrz osnova na dostaveni predlozi od op{tinite, op{tinite
na gradot Skopje i gradot Skopje.
Spored ~l. 31 st. 1 od Zakonot, pri izrabotuvawe na planovite
od ~l. 7 t. 2, arhitektonsko urbanisti~kiot proekt i dr`avna urbanisti~ka
planska dokumentacija i lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija
zadol`itelno se primenuvaat standardi i normativi za urba-
933

nisti~ko planirawe, so koi se ureduvaat osnovite za racionalno planirawe,
ureduvawe i koristewe na prostorot, zaradi sozdavawe na
uslovi za humano `iveewe i rabota na gra|anite.
Soglasno st. 2 na istiot ~len, ministerot koj rakovodi so organot
na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta
na ureduvawe na prostorot formira komisija koja se sostoi od najmalku
pet ~lena od koi eden nau~en rabotnik od oblasta na urbanisti~koto
planirawe, eden arhitekt so ovlastuvawe za izrabotka na urbanisti~ki
planovi i trojca stru~ni rabotnici od oblasta na urbanisti~koto
planirawe. Komisijata gi izrabotuva standardite i normativite
od st. 1 na ovoj ~len i dava predlog do ministerot koj rakovodi so
organot na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta
na ureduvaweto na prostorot za odobruvawe na dr`avnata urbanisti~ka
planska dokumentacija.
Spored ~l. 34 od Zakonot, zaradi efikasno sproveduvawe na politikata
na planirawe i ureduvawe na prostorot na Republikata se
osnova Agencija za planirawe na prostorot (vo natamo{niot tekst:
Agencija).
Spored ~l. 35 al. 2 na Zakonot, Agencijata izrabotuva urbanisti~ki
planovi i dr`avna urbanisti~ka planska dokumentacija od programite
na Vladata na Republika Makedonija od ~l. 16 na ovoj zakon.
Soglasno ~l. 50 st. 1 od Zakonot, so dr`avna urbanisti~ka planska
dokumentacija mo`e da se vr{i ureduvawe i koristewe na prostorot
so opredeluvawe na grade`na parcela vo i von planskiot opfat,
kako i ureduvawe i koristewe na prostorot vo ramkite na formirana
grade`na parcela, za gradbi utvrdeni so zakon kako gradbi od prva i
vtora kategorija, a zaradi realizacija na investiciski proekti od zna-
~ewe za Republikata.
Spored st. 4 na istiot ~len, po isklu~ok od st. 1 na ovoj ~len za
tehnolo{kite industriski razvojni zoni, so dr`avna urbanisti~ka
planska dokumentacija mo`e da se ureduva koristewe na prostorot, so
opredeluvawe na grade`ni parceli vo ramkite na zonata.
Soglasno st. 5 na ovoj ~len, Dr`avnata urbanisti~ka planska
dokumentacija ja izrabotuva ovlastenoto pravno lice od ~l. 18 na ovoj
zakon. Spored st. 7 na istiot ~len, po izvr{enata stru~na revizija, ministerot
koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle`en za
vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvaweto na prostorot so re{enie
ja odobruva dr`avnata urbanisti~ka planska dokumentacija na predlog
na komisijata od ~l. 31 st. 2 na ovoj zakon.
2. Vladata na Republika Makedonija na sednicata odr`ana na 2
januari 2009 godina, vrz osnova na ~l. 16 st. 2 od Zakonot za prostorno
i urbanisti~ko planirawe ("SV RM," br. 51/2005 i 137/2007) donela Godi{na
programa za finansirawe na izrabotka na urbanisti~ki planovi
vo Republika Makedonija vo 2009 godina ("SV RM," br. 3/2009),
kade kako urbanisti~ki planovi i urbanisti~ki proekti, kako plano-
934

vi od zna~ewe na Republikata, ~ija izrabotka vo 2009 godina }e se finansira
od Buxetot na Republika makedonija, vo t. 1.2 gi opredelila
urbanisti~ki proekti za novi Tehnolo{ko razvojni industriski zoni,
za koi opredelila da se potro{at 7.8000.000,00 denari.
Vladata na Republika Makedonija, na istata sednica odr`ana
na 2 januari 2009 godina, donela Odluka za davawe soglasnost na Godi{nata
programa so finansiski plan na Direkcijata za tehnolo{ki
industriski razvojni zoni za 2009 godina, a na sednicata odr`ana na 28
juli 2009 godina, dala soglasnost na Programata za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Godi{nata programa so finansiski plan na Direkcijata za
tehnolo{ki industriski razvojni zoni za 2009 godina, pri {to go zadol`ila
direktorot na Direkcijata, za sednicata na Vladata {to }e se
odr`i na 18 avgust 2009 godina, da dostavi akcionen plan, so investiciona
programa vo vrska so izgradbata na tehnolo{kite razvojni zoni
vo Ki~evo, Strumica, Kriva Palanka i Struga, so toa {to na~elen rok
za po~etok na izgradba na ovie zoni da bide juli 2011 godina i so mo-
`nost za negovo skratuvawe.
Direkcijata za tehnolo{ki industriski razvojni zoni, so akt
br. 07-1183/3 od 18. 12. 2009 godina, pobarala od Ministerstvoto za transport
i vrski da ja odobri planskata programa za izrabotka na Dr`avnata
urbanisti~ka planska dokumentacija za TIRZ "KI^EVO" op{-
tina Ki~evo (opfat 1 i opfat 2), na {to Ministerstvoto za transport
i vrski, so akt 02-2297/1 od 02. 03. 2010 godina dostavilo izvestuvawe
deka planskata programa prilo`ena kon baraweto e soglasna so ~len 5
al. 7 i ~l. 15-a st. 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,
so uka`uvawe vo natamo{nata postapka za izrabotka na urbanisti-
~ki plan granicata na planskiot opfat da se usoglasi so ~l. 7 od Pravilnikot
za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe.
Ministerot za `ivotna sredina i prostorno planirawe, po barawe
na investitorot Direkcija za tehnolo{ki industriski razvojni
zoni, vrz osnova na ~l. 4 st. 3 od Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot
plan na Republika Makedonija ("SV RM," br. 39/2004), donel
Re{enie br. 15-484/1 od 15. 01. 2010 godina, so koe se izdavaat Uslovi za
planirawe na prostorot za izrabotka na Dr`avna urbanisti~ka planska
dokumentacija za izgradba na TIRZ "KI^EVO" – Opfat 1, KO
Srbjani, op{tina Drugovo i Opfat 2, KO Ki~evo, Op{tina Ki~evo.
Uslovite se izraboteni od Agencijata za planirawe na prostorot, so
Teh. br. 17709 i se sostaven del na Re{enieto.
Ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, po
barawe podneseno od Ministerstvoto za transport i vrski, donel Re-
{enie br. 22-5646/2 od 03. 06. 2010 godina, za davawe soglasnost za trajna
prenamena na zemjodelsko vo grade`no zemji{te za odobruvawe na
Dr`avna urbanisti~ka planska dokumentacija za izgradba na TIRZ
"KI^EVO" – Opfat 1, KO Srbjani, op{tina Drugovo i Opfat 2, KO
Ki~evo, op{tina Ki~evo, vo vkupna povr{ina od 29ha 56 ari 01m 2 vrz
935

osnova na Spisok na indikacii so numeri~ki podatoci izdaden od
Dr`aven zavod za geodetski raboti Skopje, br. 09-13367/16 od 31. 08.
2009 godina. Re{enieto e primeno vo Ministerstvoto za transport i
vrski na 09. 08. 2010 godina, zavedeno pod broj 16-2244/6.
Pritoa, za odbele`uvawe e deka Ministerstvoto za zemjodelstvo,
{umarstvo i vodostopanstvo, do Ministerstvoto za transport i
vrski, dostavilo izvestuvawe (so ist arhivski broj i datum kako prethodno
navedenoto Re{enie za davawe soglasnost za trajna prenamena na
zemjodelsko vo grade`no zemji{te, potpi{ano od istiot minister, koe
vo Ministerstvoto za transport i vrski e primeno na 07. 06. 2010 godina,
zavedeno pod broj 16-2244/5), vo koe vo vrska so baraweto za odobruvawe
na Dr`avna urbanisti~ka planska dokumentacija za izgradba
na TIRZ "KI^EVO" – (Opfat 1 i Opfat 2) za dobivawe soglasnost za
trajna prenamena na zemjodelsko vo grade`no zemji{te, uka`uva deka
ne se soglasuva da se dade soglasnost za trajna prenamena na zemjodelskoto
vo grade`no zemji{te i deka predlagaat za prodol`uvawe na natamo{nata
postapka, da se iznajdat mo`nosti za pomestuvawe na opfatite
1 i 2 za izgradba na TIRZ, odnosno da se iznajde drugo zemji{te
koe }e bide usoglaseno so Pravilnikot za standardi i normativi za
urbanisti~ko planirawe.
Komisija za stru~na revizija, formirana od Ministerstvoto za
transport i vrski, ima izvr{eno stru~na revizija na Dr`avnata urbanisti~ka
planska dokumentacija za TIRZ "KI^EVO" – (Opfat 1 i
Opfat 2), br. 16-3048/2 od 25. 03. 2010 godina, a Agencijata za planirawe
na prostorot ima izraboteno Izve{taj za postapuvawe po zabele-
{kite od Izve{tajot od izvr{enata stru~na revizija, od april 2010
godina.
Ministerot za transport i vrski donel Re{enie br. 16-2244/7
od 23. 08. 2010 godina so koe se odobruva Dr`avnata urbanisti~ka planska
dokumentacija za izgradba na TIRZ "KI^EVO" – Opfat 1, KO
Srbjani, op{tina Drugovo i Opfat 2, KO Ki~evo, op{tina Ki~evo.
Re{enieto stanalo pravosilno na 10. 09. 2010 godina.
Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo,
so akt br. 22-3034/2 od 05. 04. 2011 godina, vo vrska so postapkata za realizacija
na TIRZ Ki~evo, ja izvestilo Direkcijata za tehnolo{ko
industriski razvojni zoni deka zemjodelskoto zemji{te za koe ima re-
{enie za trajna prenamena e predmet na sklu~en Dogovor za dolgoro~en
zakup od 17. 11. 1998 godina, kako i aneks kon osnovniot dogovor
od 26. 07. 2005 godina. Direkcijata za tehnolo{ko industriski razvojni
zoni, so svoj akt br. 03-270/4 od 29. 04. 2011 godina, go dostavila ova izvestuvawe
do Ministerstvoto za transport i vrski - Sektor za ureduvawe
na prostorot.
Vladata na Republika Makedonija, na sednicata odr`ana na 10.
05. 2011 godina, ja razgledala Informacijata po barawe na ZK Ki~evo
za dodeluvawe na druga lokacija za izgradba na TIRZ Ki~evo i usvoila
936

zaklu~ok da se izvesti ZK Ki~evo deka, imaj}i predvid deka aktivnostite
za formirawe na TIRZ Ki~evo se ve}e vo poodminata faza, ne
postoi osnov za dodeluvawe na druga lokacija za izgradba na TIRZ
Ki~evo (Izvadok od Nacrt - zapisnikot na Dvestetriesetivtorata sednica
na Vladata na Republika Makedonija, odr`ana na 10. 05. 2011 godina,
br. 51-2611/3 od 10. 05. 2011 godina).
3. Od analizata na navedenata zakonska regulativa i dostavenata
dokumentacija za donesuvawe na Re{enieto br. 16-2244/7 od 23. 08.
2010 godina so koe se odobruva Dr`avnata urbanisti~ka planska dokumentacija
za izgradba na TIRZ "KI^EVO" – Opfat 1, KO Srbjani,
op{tina Drugovo i Opfat 2, KO Ki~evo, op{tina Ki~evo, a vo korelacija
so navodite vo inicijativata, smetame deka navedenoto re{enie
e doneseno vo postapka koja e predvidena so Zakonot za prostorno i
urbanisti~ko planirawe.
Imeno, vo ovaa postapka, soglasno odredbite na Zakonot za
prostorno i urbanisti~ko planirawe, se obezbedeni uslovi za planirawe
na prostorot, izdadeni od Ministerstvoto za `ivotna sredina
i prostorno planirawe, kako nadle`en organ na dr`avnata uprava za
rabotite od oblasta na prostornoto planirawe, kako i obezbedena e
soglasnost za trajna prenamena na zemjodelsko vo grade`no zemji{te
za potrebite na konkretnata Tehnolo{ka industriska razvojna zona,
dadena od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo,
kako organ na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite
od oblasta na zemjodelstvoto, kako neophodni fazi vo postapkata za
donesuvawe Dr`avnata urbanisti~ka planska dokumentacija, a koi posebno
se osporuvaat so inicijativata.
Faktot {to Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo
dostavilo do Ministerstvoto za transport i vrski, izvestuvawe
deka ne se soglasuva da se dade soglasnost za trajna prenamena
na zemjodelskoto vo grade`no zemji{te i deka predlagaat za prodol`uvawe
na natamo{nata postapka, da se iznajdat mo`nosti za pomestuvawe
na opfatite 1 i 2 za izgradba na TIRZ, odnosno da se iznajde
drugo zemji{te koe }e bide usoglaseno so Pravilnikot za standardi i
normativi za urbanisti~ko planirawe, koe pra{awe kako klu~no posebno
se istaknuva vo inicijativata, smetame deka ne vlijae na zakonitosta
na postapkata za donesuvawe na Dr`avnata urbanisti~ka planska
dokumentacija. Ova od pri~ina {to i pokraj vakvoto uka`uvawe (vo
dokumentacijata kon inicijativata e prilo`eno i uka`uvawe na Sektorot
za registrirawe i upravuvawe so zemjodelsko zemji{te do kabinetot
na ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo za
osnovanosta na potrebata da se iznajde drugo zemji{te za prenamena),
ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo sepak donel
Re{enie so koe ja odobril prenamenata na zemji{teto, pa vo situacija
koga re{enieto pretstavuva akt so pogolema pravna sila od izvestuvaweto,
osnovano proizleguva deka Re{enieto, a ne izvestuvaweto, e
937

zemeno vo predvid od Ministerstvoto za transport i vrski kako validen
praven dokument po odnos na pra{aweto za prenamena na zemji{teto
vo postapkata za donesuvawe Dr`avna urbanisti~ka planska
dokumentacija.
Pra{aweto, pak, za toa dali izvr{enata prenamena na zemji-
{teto e vo soglasnost so Pravilnikot za standardi i normativi za
urbanisti~ko planirawe, e vo nadle`nost na Ministerstvoto za zemjodelstvo,
{umarstvo i vodostopanstvo, a ne na Ustavniot sud, koj edinstveno
e nadle`en da ja ceni zakonitosta na postapkata za donesuvawe
na re{enieto za odobruvawe na dr`avna urbanisti~ka planska dokumentacija,
kako op{t praven akt, a nema nadle`nost za ocenuvawe na soglasnosta
na eden podzakonski akt ( re{enie) vo odnos na drug podzakonski
akt ( pravilnik).
Postoeweto na dogovor za dolgoro~en zakup na zemjodelskoto
zemji{te koe se prenamenuva vo grade`no zemji{te, e konkretno obligaciono
pra{awe koe treba da se re{ava od nadle`nite organi vo postapkata
za realizirawe na donesenata dr`avna urbanisti~ka planska
dokumentacija i ne spa|a vo domenot na Ustavniot sud.
Trgnuvaj}i od navedenoto, smetame deka Re{enieto za odobruvawe
na Dr`avna urbanisti~ka planska dokumentacija za izgradba na
TIRZ Ki~evo opfat 1- KO Srbjani – op{tina Drugovo i opfat 2 – KO
Ki~evo - op{tina Ki~evo, br. 16-2244/7 od 23. 08. 2010 godina, doneseno
od ministerot za transport i vrski, e doneseno vo soglasnost so Zakonot
za prostorno i urbanisti~ko planirawe, poradi {to ne mo`e da se
prifati deka istoto ne e vo soglasnost so ~l. 8 i ~l. 56 od Ustavot.
4. Soglasno ~l. 110 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika Makedonija,
pome|u drugoto, odlu~uva za soglasnosta na zakonite so
Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori
so Ustavot i so zakonite.
Spored ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija ("SV RM," br. 70/1992), Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata
ako ne e nadle`en da odlu~uva za baraweto.
Imaj}i predvid deka spored ~l. 5 al. 18 na Zakonot za prostorno
i urbanisti~ko planirawe, uslovi za planirawe na prostorot se izvod
od prostorniot plan vo koj se navedeni pobliskite uslovi za izrabotka
na planovite od ponisko nivo, a spored ~l. 15 st. 2 na ovoj zakon, za
izgotvuvawe na dr`avna i lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija
so koi se ureduva koristewe na prostorot von planskite opfati,
investitorot e dol`en da pobara uslovi za planirawe na prostorot od
organot na dr`avnata uprava, nadle`en za rabotite od oblasta na prostornoto
planirawe, proizleguva deka Re{enieto za uslovi za planirawe
na prostorot, br. 15-484/1 od 15. 01. 2010 godina, doneseno od ministerot
za `ivotna sredina i prostorno planirawe, e del od dokumentacijata
koja prethodi na donesuvaweto na re{enie so koe se odobruva
Dr`avnata urbanisti~ka planska dokumentacija za izgradba na
938

TIRZ Ki~evo opfat 1- KO Srbjani – op{tina Drugovo i opfat 2 – KO
Ki~evo - op{tina Ki~evo,
So ogled deka soglasno ~l. 110 od Ustavot, Ustavniot sud e nadle`en
da odlu~uva za ustavnosta na zakonite i za ustavnosta i zakonitosta
na propisite i op{tite akti koga tie }e bidat doneseni od nadle`nite
organi, a ne i vo fazata na nivnoto podgotvuvawe, a osporenoto
re{enie e izvod od Prostorniot plan na Republika Makedonija
vo koj se navedeni pobliskite uslovi za izrabotka na Dr`avnata urbanisti~ka
planska dokumentacija za TIRZ Ki~evo i pretstavuva del
od dokumentacijata potrebna za donesuvawe na navedenata dr`avna
urbanisti~ka planska dokumentacija, smetame deka istoto ne pretstavuva
akt koj podle`i na ustavnosudska ocenka i deka se ispolneti
uslovite od ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija za otfrlawe na inicijativata vo ovoj del.
Vrz osnova na navedenoto, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe.
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
Re{enieto za odobruvawe na Dr`avna urbanisti~ka planska dokumentacija
za izgradba na TIRZ Ki~evo opfat 1- KO Srbjani – op{tina
Drugovo i opfat 2 – KO Ki~evo - op{tina Ki~evo, br. 16-2244/7 od 23.
08. 2010 godina, doneseno od ministerot za transport i vrski.
3. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe na postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na Re{enieto za uslovi za planirawe na
prostorot, br. 15-484/1 od 15.01.2010 godina, doneseno od ministerot za
`ivotna sredina i prostorno planirawe.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 1 i ~len 71 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 14
septemvri 2011 godina, donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
Re{enieto za odobruvawe na Dr`avna urbanisti~ka planska dokumentacija
za izgradba na TIRZ Ki~evo opfat 1- KO Srbjani - Op{tina
Drugovo i opfat 2 - KO Ki~evo - Op{tina Ki~evo, br. 16-2244/7 od 23.
08. 2010 godina, doneseno od ministerot za transport i vrski.
2. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe na postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na Re{enieto za uslovi za planirawe na prostorot,
br. 15-484/1 od 15. 01. 2010 godina, doneseno od ministerot za
`ivotna sredina i prostorno planirawe
939

3. Zemjodelskiot kombinat "Ki~evo" AD Ki~evo, na Ustavniot
sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na Re{enijata ozna~eni vo to~kata
1 od ova re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata, odobrenata dr`avna
urbanisti~ka planska dokumentacija, so koja se vr{ela trajna prenamena
na zemjodelsko zemji{te od prva katastarska klasa vo grade`no zemji{te,
zaradi izgradba na tehnolo{ki industriska razvojna zona
(TIRZ) Ki~evo, bila sprotivna na temelnite vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija, i toa na ~len 8 od Ustavot, koj predviduva
ureduvawe i humanizacija na prostorot i za{tita i unapreduvawe
na `ivotnata sredina i na prirodata i na ~len 56 od Ustavot,
spored koj site prirodni bogatstva na Republikata u`ivaat posebna
za{tita.
So navedenata prenamena na zemjodelskoto zemji{te vo grade-
`no zemji{te, se doveduvalo vo pra{awe opstojuvaweto na Zemjodelskiot
kombinat "Ki~evo" Ki~evo, koj imal dogovor za koristewe pod
zakup na navedenoto zemjodelsko zemji{te za period od 30 godini, a so
toa se ukinuvale 120 rabotni mesta, vo situacija koga vo op{tinite
Ki~evo i Drugovo imalo zemji{te vo dr`avna sopstvenost od poniska
bonitetna klasa koe mo`elo da bide prenameneto vo grade`no zemji-
{te bez posledici. So osporenata prenamena na zemjodelskoto zemji-
{te se povreduvale i ~lenovite 48-50 od Zakonot za zemjodelsko zemji{te,
bez da se vodi smetka za op{tiot interes, dohodovnosta i prinosite
od zemji{teto od prva katastarska klasa i drugite klasi. Vo ovaa
smisla, se uka`uva deka Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i
vodostopanstvo so svoj akt go izvestilo Ministerstvoto za transport
i vrski deka zemjodelskoto zemji{te vo m.v. Bu~alo i m.v. Centrala
bilo so visok bonitet i visoki proizvodstveni potencijali od prva
katastarska klasa i urbanisti~koto planirawe na TIRZ bilo sprotivno
na ~len 8 to~ka 2 od Pravilnikot za standardi i normativi za
urbanisti~ko planirawe i deka Ministerstvoto ne se soglasuva da se
dade soglasnost za trajna prenamena na zemjodelsko vo grade`no zemji{te.
I pokraj ova izvestuvawe, kako {to se naveduva vo inicijativata,
Ministerstvoto za transport i vrski prodol`ilo so svoite aktivnosti
za izgradba na TIRZ.
Ponatamu, vo inicijativata se naveduva deka Vladata na Republika
Makedonija imala doneseno odluka za formirawe na tehnolo{ki
industriska razvojna zona (TIRZ) na teritorijata na Op{tina Ki-
~evo, a ne i za Op{tina Drugovo, no i pokraj toa, so navedenata dr`avna
urbanisti~ka planska dokumentacija so Opfat 1 planirana bila
industriska zona vo ovaa op{tina.
Vrz osnova na navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede
inicijativa za ocenuvawe na ustavnosta na osporenite re{enija i da gi
poni{ti ili ukine.
940

4. Sudot na sednicata utvrdi deka ministerot za transport i
vrski, re{avja}i po baraweto na investitorot Direkcija za tehnolo{-
ki industriski razvojni zoni - Skopje, soglasno Godi{na programa za
finansirawe na izrabotka na urbanisti~ki planovi vo Republika Makedonija
vo 2009 godina ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 3/2009), a vrz osnova na ~len 50 stav 7 od Zakonot za prostorno i
urbanisti~ko planirawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 51/2005, 137/2007 i 91/2009) i ~len 205 stav 1 od Zakonot za op{tata
upravna postapka ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", br. 38/
2005), donel Re{enie br. 16-2244/7 od 23. 08. 2010 godina, so koe, vo to~kata
1 se odobruva Dr`avna urbanisti~ka planska dokumentacija za
izgradba na TIRZ Ki~evo opfat 1- KO Srbjani - Op{tina Drugovo i
opfat 2 - KO Ki~evo - Op{tina Ki~evo. Spored to~ka 2 na Re{enieto,
sostaven del na ova re{enie e Dr`avnata urbanisti~ka planska dokumentacija
so teh. br. N 7509 od april 2010 godina, izrabotena od Agencijata
za planirawe na prostorot - Skopje.
Sudot, isto taka, utvrdi deka mnisterot za `ivotna sredina i
prostorno planirawe, postapuvaj}i po baraweto na investitorot Direkcija
za tehnolo{ki industriski razvojni zoni, vrz osnova na ~len
205 stav 1 od Zakonot za op{ta upravna postapka ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 38/2005), a vo vrska so ~len 4 stav 3 od Zakonot
za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 39/2004), donel Re{enie
za uslovi za planirawe na prostorot, br. 15-484/1 od 15. 01. 2010 godina.
So to~ka 1 na ova re{enie, na Direkcija za tehnolo{ki industriski
razvojni zoni se izdavaat Uslovi za planirawe na prostorot za
izrabotka na Dr`avna urbanisti~ka planska dokumentacija za izgradba
na TIRZ „Ki~evo“ opfat 1- KO Srbjani - Op{tina Drugovo i
opfat 2 - KO Ki~evo - Op{tina Ki~evo. Spored to~ka 2 na ova re{enie,
uslovite za planirawe na prostorot od to~ka 1 na Re{enieto,
izraboteni od Agencijata za planirawe na prostorot so teh. br. 17709
se sostaven del na Re{enieto. Spored to~ka 3 od Re{enieto, navedenite
uslovi za planirawe na prostorot sodr`at op{ti i posebni odredbi,
nasoki i re{enija i zaklu~ni sogleduvawa so obvrzuva~ka aktivnost
od planskata dokumentacija od povisoko nivo i grafi~ki prilozi
koi pretstavuvaat izvod od Prostorniot plan na Republika Makedonija.
5. Soglasno ~len 8 stav 1 alineite 3 i 10 od Ustavot, vladeeweto
na pravoto i ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i
ureduvaweto na `ivotnata sredina i na prirodata se temelni vrednosti
na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~len 51 stav 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon.
941

Spored ~len 56 stav 1 od Ustavot, site prirodni bogatstva na
Republikata, rastitelniot i `ivotinskiot svet, dobrata vo op{ta
upotreba, kako i predmetite i objektite od osobeno kulturno i istorisko
zna~ewe opredeleni so zakon se dobra od op{t interes za Republikata
i u`ivaat posebna za{tita.
Spored ~len 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 51/2005, 137/
2007 i 91/2009), koj bil vo sila vo vreme na donesuvaweto na osporenite
re{enija, so ovoj zakon se ureduvaat uslovite i na~inot na sistemot na
prostornoto i urbanisti~koto planirawe, vidovite i sodr`inata na
planovite, izrabotuvaweto i postapkata za donesuvawe na planovite,
sproveduvaweto na planovite i sledeweto na realizacijata na planovite,
nadzorot i drugi pra{awa od oblasta na prostornoto i urbanisti~koto
planirawe.
Spored ~len 5 alineja 5 od ovoj zakon, dr`avna urbanisti~ka
planska dokumentacija e planska dokumentacija so koja mo`e da se
vr{i ureduvawe i koristewe na prostorot so opredeluvawe na grade`na
parcela vo i von planskiot opfat, kako i ureduvawe i koristewe na
prostorot vo ramkite na formirana grade`na parcela, za gradbi utvrdeni
so zakon kako gradbi od prva i vtora kategorija. Spored alineja
18 na istiot ~len, uslovi za planirawe na prostorot se izvod od prostorniot
plan vo koj se navedeni pobliskite uslovi za izrabotka na
planovite od ponisko nivo, spored alineja 19 na istiot ~len, izvod od
Prostorniot plan na Republika Makedonija e kopija od grafi~kiot
del na Prostorniot plan na Republika Makedonija, koj se odnesuva na
del od teritorijata na Republika Makedonija i prepis na pobliskite
uslovi za planirawe na prostorot zaradi izrabotka na urbanisti~ki
planovi, dr`avna i lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija.
Spored ~len 15 stav 2 na ovoj zakon, za izgotvuvawe na dr`avna
i lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija so koi se ureduva koristewe
na prostorot von planskite opfati, investitorot e dol`en da
pobara uslovi za planirawe na prostorot od organot na dr`avnata
uprava, nadle`en za rabotite od oblasta na prostornoto planirawe.
So baraweto investitorot e dol`en da dostavi:
- grafi~ki prilog so granica na proektniot zafat, iscrtan na
topografska karta;
- grafi~ki prilog so plan na namena na povr{ini,
- tekstualen prilog so proektna programa i
- izvestuvawe od edinicata na lokalnata samouprava na ~ie podra~je
e proektniot zafat deka predlo`eniot zafat ne e vo sostav na
planski opfat na va`e~ki urbanisti~ki plan ili na urbanisti~ki
plan vo postapka na donesuvawe.
Spored stav 6 na istiot ~len, vo slu~aite od stavovite 1 i 2 na
ovoj ~len donesuva~ot na planot e dol`en da pobara soglasnost za trajna
prenamena na zemjodelskoto zemji{te od organot na dr`avnata
942

uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta na zemjodelstvoto.
Dokolku vo rok od osum dena po podnesuvaweto na baraweto nadle-
`niot organ ne odgovori po baraweto za soglasnost, }e se smeta deka e
dadena soglasnost.
Soglasno ~len 15-a stav 1 od Zakonot, urbanisti~kite planovi
od ~lenot 7 to~ka 2 na ovoj zakon, dr`avnata urbanisti~ka planska dokumentacija
i lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija se izrabotuvaat
vrz osnova na planska programa so koja se utvrduva granicata
i sodr`inata na planskiot opfat. Planskata programa se sostoi od
tekstualen i grafi~ki del. Spored stav 3 na ovoj ~len, planskata programa
za izrabotka na urbanisti~kite planovi od ~lenot 11-a na ovoj
zakon i za dr`avnata urbanisti~ka planska dokumentacija ja izrabotuva
organot na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite od
oblasta na ureduvawe na prostorot.
Soglasno ~len 16 stav 2 od Zakonot, zaradi pottiknuvawe i zabrzuvawe
na procesot na ureduvawe na prostorot preku izrabotuvawe
na urbanisti~ki planovi od ~lenot 7 to~ka 2 na ovoj zakon, Vladata na
Republika Makedonija donesuva godi{na programa za izrabotuvawe na
urbanisti~kite planovi od ~lenovite 7 to~ka 2 i 11-a na ovoj zakon i
dr`avnata urbanisti~ka planska dokumentacija, na predlog na organot
na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta na
ureduvawe na prostorot, vrz osnova na dostaveni predlozi od op{-
tinite, op{tinite na gradot Skopje i gradot Skopje.
Spored ~len 31 stav 1 od Zakonot, pri izrabotuvawe na
planovite od ~lenot 7 to~ka 2, arhitektonsko urbanisti~ki proekt i
dr`avna urbanisti~ka planska dokumentacija i lokalna urbanisti~ka
planska dokumentacija zadol`itelno se primenuvaat standardi i normativi
za urbanisti~ko planirawe, so koi se ureduvaat osnovite za racionalno
planirawe, ureduvawe i koristewe na prostorot, zaradi sozdavawe
na uslovi za humano `iveewe i rabota na gra|anite.
Soglasno stav 2 na istiot ~len, ministerot koj rakovodi so
organot na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta
na ureduvawe na prostorot formira komisija koja se sostoi od najmalku
pet ~lena od koi eden nau~en rabotnik od oblasta na urbanisti~koto
planirawe, eden arhitekt so ovlastuvawe za izrabotka na
urbanisti~ki planovi i trojca stru~ni rabotnici od oblasta na urbanisti~koto
planirawe. Komisijata gi izrabotuva standardite i normativite
od stavot 1 na ovoj ~len i dava predlog do ministerot koj rakovodi
so organot na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite
od oblasta na ureduvaweto na prostorot za odobruvawe na dr`avnata
urbanisti~ka planska dokumentacija.
Spored ~len 34 od Zakonot, zaradi efikasno sproveduvawe na
politikata na planirawe i ureduvawe na prostorot na Republikata se
osnova Agencija za planirawe na prostorot (vo natamo{niot tekst :
Agencija).
943

Spored ~len 35 alineja 2 na Zakonot, Agencijata izrabotuva
urbanisti~ki planovi i dr`avna urbanisti~ka planska dokumentacija
od programite na Vladata na Republika Makedonija od ~lenot 16 na
ovoj zakon.
Soglasno ~len 50 stav 1 od Zakonot, so dr`avna urbanisti~ka
planska dokumentacija mo`e da se vr{i ureduvawe i koristewe na prostorot
so opredeluvawe na grade`na parcela vo i von planskiot opfat,
kako i ureduvawe i koristewe na prostorot vo ramkite na formirana
grade`na parcela, za gradbi utvrdeni so zakon kako gradbi od
prva i vtora kategorija, a zaradi realizacija na investiciski proekti
od zna~ewe za Republikata.
Spored stav 4 na istiot ~len, po isklu~ok od stavot 1 na ovoj
~len za tehnolo{kite industriski razvojni zoni, so dr`avna urbanisti~ka
planska dokumentacija mo`e da se ureduva koristewe na prostorot,
so opredeluvawe na grade`ni parceli vo ramkite na zonata.
Soglasno stav 5 na ovoj ~len, Dr`avnata urbanisti~ka planska
dokumentacija ja izrabotuva ovlastenoto pravno lice od ~lenot 18 na
ovoj zakon. Spored stav 7 na istiot ~len, po izvr{enata stru~na revizija,
ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle`en
za vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvaweto na prostorot so re-
{enie ja odobruva dr`avnata urbanisti~ka planska dokumentacija na
predlog na komisijata od ~lenot 31 stav 2 na ovoj zakon.
6. Sudot utvrdi deka Vladata na Republika Makedonija na sednicata
odr`ana na 2 januari 2009 godina, vrz osnova na ~len 16 stav 2
od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija“ br. 51/2005 i 137/2007), donela Godi{na programa
za finansirawe na izrabotka na urbanisti~ki planovi vo Republika
Makedonija vo 2009 godina ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 3/2009), kade kako urbanisti~ki planovi i urbanisti~ki
proekti, kako planovi od zna~ewe na Republikata, ~ija izrabotka
vo 2009 godina }e se finansira od Buxetot na Republika Makedonija,
vo to~kata 1.2 gi opredelila urbanisti~ki proekti za novi Tehnolo{ko
razvojni industriski zoni, za koi opredelila da se potro{at
7.8000.000,00 denari.
Vladata na Republika Makedonija, na istata sednica odr`ana
na 2 januari 2009 godina, donela Odluka za davawe soglasnost na Godi-
{nata programa so finansiski plan na Direkcijata za tehnolo{ki
industriski razvojni zoni za 2009 godina, a na sednicata odr`ana na 28
juli 2009 godina, dala soglasnost na Programata za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Godi{nata programa so finansiski plan na Direkcijata
za tehnolo{ki industriski razvojni zoni za 2009 godina, pri {to go
zadol`ila direktorot na Direkcijata, za sednicata na Vladata {to }e
se odr`i na 18 avgust 2009 godina, da dostavi akcionen plan, so investiciona
programa vo vrska so izgradbata na tehnolo{kite razvojni
zoni vo Ki~evo, Strumica, Kriva Palanka i Struga, so toa {to na~e-
944

len rok za po~etok na izgradba na ovie zoni da bide juli 2011 godina i
so mo`nost za negovo skratuvawe.
Direkcijata za tehnolo{ki industriski razvojni zoni, so akt
br. 07-1183/3 od 18. 12. 2009 godina, pobarala od Ministerstvoto za transport
i vrski da ja odobri planskata programa za izrabotka na Dr`avnata
urbanisti~ka planska dokumentacija za TIRZ "KI^EVO"
Op{tina Ki~evo (opfat 1 i opfat 2), na {to Ministerstvoto za transport
i vrski, so akt 02-2297/1 od 02.03.2010 godina dostavilo izvestuvawe
deka planskata programa prilo`ena kon baraweto e soglasna
so ~len 5 alineja 7 i ~len 15-a stav 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe, so uka`uvawe vo natamo{nata postapka za izrabotka
na urbanisti~ki plan granicata na planskiot opfat da se usoglasi
so ~len 7 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko
planirawe.
Ministerot za `ivotna sredina i prostorno planirawe, po barawe
na investitorot Direkcija za tehnolo{ki industriski razvojni
zoni, vrz osnova na ~len 4 stav 3 od Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot
plan na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 39/2004), donel Re{enie br. 15-484/1 od 15. 01.
2010 godina, so koe se izdavaat Uslovi za planirawe na prostorot za
izrabotka na Dr`avna urbanisti~ka planska dokumentacija za izgradba
na TIRZ "KI^EVO" - Opfat 1, KO Srbjani, Op{tina Drugovo i
Opfat 2, KO Ki~evo, Op{tina Ki~evo. Uslovite se izraboteni od
Agencijata za planirawe na prostorot, so Teh. br. 17709 i se sostaven
del na Re{enieto.
Ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, po
barawe podneseno od Ministerstvoto za transport i vrski, donel Re-
{enie br. 22-5646/2 od 03. 06. 2010 godina, za davawe soglasnost za trajna
prenamena na zemjodelsko vo grade`no zemji{te za odobruvawe na
Dr`avna urbanisti~ka planska dokumentacija za izgradba na TIRZ
"KI^EVO" - Opfat 1, KO Srbjani, Op{tina Drugovo i Opfat 2, KO
Ki~evo, Op{tina Ki~evo, vo vkupna povr{ina od 29ha 56 ari 01m 2 vrz
osnova na Spisok na indikacii so numeri~ki podatoci izdaden od
Dr`aven zavod za geodetski raboti Skopje, br. 09-13367/16 od 31. 08.
2009 godina. Re{enieto e primeno vo Ministerstvoto za transport i
vrski na 09. 08. 2010 godina, zavedeno pod broj 16-2244/6.
Pritoa, za odbele`uvawe e deka Ministerstvoto za zemjodelstvo,
{umarstvo i vodostopanstvo, do Ministerstvoto za transport i
vrski, dostavilo izvestuvawe (so ist arhivski broj i datum kako prethodno
navedenoto Re{enie za davawe soglasnost za trajna prenamena na
zemjodelsko vo grade`no zemji{te, potpi{ano od istiot minister, koe
vo Ministerstvoto za transport i vrski e primeno na 07. 06. 2010 godina,
zavedeno pod broj 16-2244/5), vo koe vo vrska so baraweto za odobruvawe
na Dr`avna urbanisti~ka planska dokumentacija za izgradba
na TIRZ "KI^EVO" - (Opfat 1 i Opfat 2) za dobivawe soglasnost za
945

trajna prenamena na zemjodelsko vo grade`no zemji{te, uka`uva deka
ne se soglasuva da se dade soglasnost za trajna prenamena na zemjodelskoto
vo grade`no zemji{te i deka predlagaat za prodol`uvawe na natamo{nata
postapka, da se iznajdat mo`nosti za pomestuvawe na opfatite
1 i 2 za izgradba na TIRZ, odnosno da se iznajde drugo zemji{te
koe }e bide usoglaseno so Pravilnikot za standardi i normativi za
urbanisti~ko planirawe.
Komisija za stru~na revizija, formirana od Ministerstvoto za
transport i vrski, ima izvr{eno stru~na revizija na Dr`avnata urbanisti~ka
planska dokumentacija za TIRZ "KI^EVO" - (Opfat 1 i
Opfat 2), br. 16-3048/2 od 25. 03. 2010 godina, a Agencijata za planirawe
na prostorot ima izraboteno Izve{taj za postapuvawe po zabele{kite
od Izve{tajot od izvr{enata stru~na revizija, od april 2010
godina.
Ministerot za transport i vrski donel Re{enie br. 16-2244/7
od 23. 08. 2010 godina so koe se odobruva Dr`avnata urbanisti~ka planska
dokumentacija za izgradba na TIRZ "KI^EVO" - Opfat 1, KO
Srbjani, Op{tina Drugovo i Opfat 2, KO Ki~evo, Op{tina Ki~evo.
Re{enieto stanalo pravosilno na 10. 09. 2010 godina.
Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo,
so akt br. 22-3034/2 od 05. 04. 2011 godina, vo vrska so postapkata za realizacija
na TIRZ Ki~evo, ja izvestilo Direkcijata za tehnolo{ko
industriski razvojni zoni deka zemjodelskoto zemji{te za koe ima re-
{enie za trajna prenamena, e predmet na sklu~en Dogovor za dolgoro-
~en zakup od 17. 11. 1998 godina, kako i aneks kon osnovniot dogovor od
26. 07. 2005 godina. Direkcijata za tehnolo{ko industriski razvojni
zoni, so svoj akt br. 03-270/4 od 29. 04. 2011 godina, go dostavila ova izvestuvawe
do Ministerstvoto za transport i vrski - Sektor za ureduvawe
na prostorot.
Vladata na Republika Makedonija, na sednicata odr`ana na 10.
05. 2011 godina, ja razgledala Informacijata po barawe na ZK Ki~evo
za dodeluvawe na druga lokacija za izgradba na TIRZ Ki~evo i usvoila
zaklu~ok da se izvesti ZK Ki~evo deka, imaj}i predvid deka aktivnostite
za formirawe na TIRZ Ki~evo se ve}e vo poodminata faza, ne postoi
osnov za dodeluvawe na druga lokacija za izgradba na TIRZ Ki-
~evo (Izvadok od Nacrt - zapisnikot na Dvestetriesetivtorata sednica
na Vladata na Republika Makedonija, odr`ana na 10. 05. 2011 godina,
br. 51-2611/3 od 10. 05. 2011 godina).
7. Od analizata na navedenata zakonska regulativa i dostavenata
dokumentacija za donesuvawe na Re{enieto br. 16-2244/7 od 23. 08.
2010 godina so koe se odobruva Dr`avnata urbanisti~ka planska dokumentacija
za izgradba na TIRZ "KI^EVO" - Opfat 1, KO Srbjani,
Op{tina Drugovo i Opfat 2, KO Ki~evo, Op{tina Ki~evo, a vo korelacija
so navodite vo inicijativata, Sudot oceni deka navedenoto
946

e{enie e doneseno vo postapka koja e predvidena so Zakonot za prostorno
i urbanisti~ko planirawe.
Imeno, vo ovaa postapka, soglasno odredbite na Zakonot za
prostorno i urbanisti~ko planirawe, se obezbedeni uslovi za planirawe
na prostorot, izdadeni od Ministerstvoto za `ivotna sredina i
prostorno planirawe, kako nadle`en organ na dr`avnata uprava za rabotite
od oblasta na prostornoto planirawe, kako i obezbedena e
soglasnost za trajna prenamena na zemjodelsko vo grade`no zemji{te
za potrebite na konkretnata Tehnolo{ka industriska razvojna zona,
dadena od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo,
kako organ na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite
od oblasta na zemjodelstvoto, kako neophodni fazi vo postapkata
za donesuvawe dr`avna urbanisti~ka planska dokumentacija, a
koi posebno se osporuvaat so inicijativata.
Faktot {to Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo
dostavilo do Ministerstvoto za transport i vrski, izvestuvawe
deka ne se soglasuva da se dade soglasnost za trajna prenamena
na zemjodelskoto vo grade`no zemji{te i deka predlagaat za prodol-
`uvawe na natamo{nata postapka, da se iznajdat mo`nosti za pomestuvawe
na opfatite 1 i 2 za izgradba na TIRZ, odnosno da se iznajde
drugo zemji{te koe }e bide usoglaseno so Pravilnikot za standardi i
normativi za urbanisti~ko planirawe, koe pra{awe kako klu~no posebno
se istaknuva vo inicijativata, spored Sudot, ne vlijae na zakonitosta
na postapkata za donesuvawe na Dr`avnata urbanisti~ka planska
dokumentacija. Ova od pri~ina {to i pokraj vakvoto uka`uvawe (vo
dokumentacijata kon inicijativata e prilo`eno i uka`uvawe na Sektorot
za registrirawe i upravuvawe so zemjodelsko zemji{te do kabinetot
na ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo za
osnovanosta na potrebata da se iznajde drugo zemji{te za prenamena),
ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo sepak donel
Re{enie so koe ja odobril prenamenata na zemji{teto, pa vo situacija
koga re{enieto pretstavuva akt so pogolema pravna sila od izvestuvaweto,
osnovano proizleguva deka Re{enieto, a ne izvestuvaweto,
e zemeno vo predvid od Ministerstvoto za transport i vrski kako validen
praven dokument po odnos na pra{aweto za prenamena na zemji{teto
vo postapkata za donesuvawe Dr`avna urbanisti~ka planska
dokumentacija.
Pra{aweto, pak, za toa dali izvr{enata prenamena na zemji{teto
e vo soglasnost so Pravilnikot za standardi i normativi za
urbanisti~ko planirawe, e vo nadle`nost na Ministerstvoto za zemjodelstvo,
{umarstvo i vodostopanstvo, a ne na Ustavniot sud, koj edinstveno
e nadle`en da ja ceni zakonitosta na postapkata za donesuvawe
na re{enieto za odobruvawe na dr`avna urbanisti~ka planska dokumentacija,
kako op{t praven akt, a nema nadle`nost za ocenuvawe na
947

soglasnosta na eden podzakonski akt (re{enie) vo odnos na drug podzakonski
akt ( pravilnik).
Postoeweto na dogovor za dolgoro~en zakup na zemjodelskoto
zemji{te koe se prenamenuva vo grade`no zemji{te, e konkretno obligaciono
pra{awe koe treba da se re{ava od nadle`nite organi vo postapkata
za realizirawe na donesenata dr`avna urbanisti~ka planska
dokumentacija i ne spa|a vo domenot na Ustavniot sud.
Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot oceni deka Re{enieto za odobruvawe
na Dr`avna urbanisti~ka planska dokumentacija za izgradba
na TIRZ Ki~evo opfat 1- KO Srbjani – Op{tina Drugovo i opfat 2 -
KO Ki~evo - Op{tina Ki~evo, br. 16-2244/7 od 23.08.2010 godina, doneseno
od ministerot za transport i vrski, e doneseno vo soglasnost so
Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, poradi {to ne prifati
deka istoto ne e vo soglasnost so ~len 8 i ~len 56 od Ustavot.
8. Soglasno ~len 110 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika
Makedonija, pome|u drugoto, odlu~uva za soglasnosta na zakonite so
Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori
so Ustavot i so zakonite.
Spored ~len 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na
Republika Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako
ne e nadle`en da odlu~uva za baraweto.
Imaj}i predvid deka spored ~len 5 alineja 18 na Zakonot za
prostorno i urbanisti~ko planirawe, uslovi za planirawe na prostorot
se izvod od prostorniot plan vo koj se navedeni pobliskite uslovi
za izrabotka na planovite od ponisko nivo, a spored ~len 15 stav 2
na ovoj zakon, za izgotvuvawe na dr`avna i lokalna urbanisti~ka planska
dokumentacija so koi se ureduva koristewe na prostorot von planskite
opfati, investitorot e dol`en da pobara uslovi za planirawe
na prostorot od organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite od
oblasta na prostornoto planirawe, proizleguva deka Re{enieto za
uslovi za planirawe na prostorot, br. 15-484/1 od 15. 01. 2010 godina,
doneseno od ministerot za `ivotna sredina i prostorno planirawe, e
del od dokumentacijata koja prethodi na donesuvaweto na re{enie so
koe se odobruva Dr`avnata urbanisti~ka planska dokumentacija za
izgradba na TIRZ Ki~evo opfat 1 - KO Srbjani - Op{tina Drugovo i
opfat 2 - KO Ki~evo - Op{tina Ki~evo.
So ogled deka soglasno ~len 110 od Ustavot, Ustavniot sud e
nadle`en da odlu~uva za ustavnosta na zakonite i za ustavnosta i zakonitosta
na propisite i op{tite akti koga tie }e bidat doneseni od
nadle`nite organi, a ne i vo fazata na nivnoto podgotvuvawe, a osporenoto
re{enie e izvod od Prostorniot plan na Republika Makedonija
vo koj se navedeni pobliskite uslovi za izrabotka na Dr`avnata
urbanisti~ka planska dokumentacija za TIRZ Ki~evo i pretstavuva
del od dokumentacijata potrebna za donesuvawe na navedenata
dr`avna urbanisti~ka planska dokumentacija, Sudot oceni deka ist-
948

oto ne pretstavuva akt koj podle`i na ustavnosudska ocenka i deka se
ispolneti uslovite od ~len 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija za otfrlawe na inicijativata vo ovoj
del.
9. Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2
od ova re{enie.
10. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot, Branko Naumoski i sudiite: d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Igor
Spirovski, d-r Gzime Starova, Vladimir Stojanoski i d-r Zoran Sulejmanov.
949

950

74. U. br. 102/2011 (14. 09. 2011)
Akt {to se osporuva
^len 135-b al. 4, ~l. 153-y st. 2 t. 6 i st. 4 vo delot: "ako so pravosilna
sudska odluka se utvrdi deka zdravstveniot rabotnik so visoko
obrazovanie storil stru~en propust ili gre{ka pri rabotata so {to
predizvikal trajno naru{uvawe na zdravjeto ili smrt na bolniot ili"
od Zakonot za zdravstvenata za{tita ("SV RM," br. 38/1991, 46/1993, 55/
1995, 10/2004, 84/2005, 111/2005, 62/2006, 5/2007, 77/2008, 67/2009, 88/2010,
44/2011 i 53/2011).
Sodr`ina na osporenite ~lenovi
Spored osporeniot ~len 135-b alineja 4 od Zakonot, "^len na
upraven odbor na javna zdravstvena ustanova mo`e da se razre{i pred
istekot na vremeto za koe e imenuvan ako se utvrdi dopolnitelno deka
ima li~no, preku treto lice ili po koja bilo osnova, interesi koi
mo`at da imaat kakvo bilo vlijanie na negovata nezavisnost i
nepristrasnost."
Vo osporeniot ~len 153-y stav 2 to~ka 6 od Zakonot e predvideno
deka “vremeno odzemawe na licencata za rabota mo`e da se
izvr{i najmnogu za period od sedum godini, ako zdravstveniot rabotnik
so visoko obrazovanie po dodeluvaweto na licencata za rabota se
utvrdi deka dokazite za ispolnuvawe na uslovite propi{ani so ovoj
zakon gi probivalo sprotivno na zakon.
Vo osporeniot ~len 153-y stav 4 od Zakonot e predvideno deka
"trajno odzemawe na licencata za rabota se vr{i ako so pravosilna
sudska odluka se utvrdi deka zdravstveniot rabotnik so visoko obrazovanie
storil stru~en propust ili gre{ka pri rabotata so {to predizvikal
trajno naru{uvawe na zdravjeto ili smrt na bolniot ili."
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporenata
odredba od ~l. 135-b al. 4 od Zakonot ne bila vo soglasnost so ~l. 8 st. 1
al. 1 i 3, ~l. 9, ~l. 11 st. 1, ~l. 13 st. 1, ~l. 14 st. 1, ~l. 23, ~l. 25, ~l. 32 st.
1 i 2, ~l. 50 st. 2, ~l. 51, ~l. 54 st. 1 i 3 i Amandman XXI st. 2 od Ustavot.
Ova od pri~ina {to osporenite odredbi ne bile potpolni, jasni i pre-
951

cizni bidej}i ne se znaelo koj organ ili lice i vo koja postapka so pomo{
na koi dokazni sredstva }e se utvrdi deka ~lenot na upravniot
odbor imal interesi i postanal zavisen i pristrasen. Isto taka ne
bilo predvideno {to se podrazbiralo pod poimite nezavisnost i nepristrasnost,
nitu pak, bilo predvideno pravno sredstvo protiv odlukata
za predvremeno razre{uvawe. Ottuka, spored podnositelot osporenata
odredba vo praktikata bila neprimenliva ili pak }e se primenuvala
so zloupotreba sprema zasegnatite subjekti.
Odredbaa od ~l. 153-y st. 2 t. 6 od Zakonot, spored podnositelot
gi sodr`ela istite mani i nedostatoci, kako i ~l. 135-b al. 4 od Zakonot
i so nea se povreduvale ve}e navedenite ustavni odredbi.
Ponatamu spored podnositelot na inicijativata ~l. 153-b st. 4
od Zakonot ne bil vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 1, 3 i 4, ~l. 11 st. 1, ~l.
13 st. 1, ~l. 14 st. 1, ~l. 25, ~l. 32 st. 1 i 2, ~l. 51 i ~l. 54 st. 1 i 3 od Ustavot.
Ova od pri~ina {to vo konkretniov slu~aj stanuva zbor za pravni
posledici od osuda, koi ne mo`at da nastapat koga za krivi~no
delo na storitelot mu e izre~ena pari~na kazna, uslovna osuda, sudska
opomena ili koga toj e osloboden od kazna ili, poto~no re~eno, pravnite
posledici od osudata mo`at da nastanat samo koga storitelot e
kaznet so kazna zatvor.
Za osnovanosta na ovoj del od inicijativata podnositelot predlaga
Sudot da ja ima predvid Odlukata U. br. 210/2001 od 6. 02. 2002
godina so koja e ukinat ~l. 101 st. 1 vo delot: "i nastapuvaat po sila na
Zakonot so koja se predvideni" od Krivi~niot zakonik kako i Odlukata
U. br. 133/2009 od 12 maj 2010 godina so koja e ukinat ~l. 153-y st. 2
t. 5 od Zakonot za zdravstvenata za{tita.
Ustavno sudskapraktika
Ustavniot sud na Republika Makedonija so re{enie U. br. 73/
2005 od 5. 10. 2005 godina, ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~l. 153-y vo celina od Zakonot za zdravstvena za{tita.
Vo obrazlo`enieto na re{enieto, pokraj drugoto, Sudot izrazil
stav deka pravoto na zdravstvena za{tita kako del od socijalnoto
osiguruvawe vo po{iroka smisla se ureduva so zakon i so kolektiven
dogovor i deka zakonodavecot ima pravo da sozdava normativni pretpotavki
za ostvaruvawe na ustavno garantiranoto pravo na gra|anite
na zdravstvena za{tita.
Trgnuvaj}i od ~uvstvitelnosta na dejnosta {to ja izvr{uvaat
zdravstvenite rabotnici, a vo funkcija na za{tita na zdravjeto i `ivotot
na gra|anite, Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za zdravstvena za{tita od 2004 godina utvrduva deka Lekarskata, Stomatolo{kata,
odnosno Farmacevtskata komora mo`e vremeno ili tra-
952

jno da ja odzeme licencata za rabota na zdravstven rabotnik so visoko
obrazovanie.
Vremenoto odzemawe na licencata za rabota mo`e da se izvr{i
najmnogu za period od sedum godini pod uslovi utvrdeni so Zakonot, dodeka
trajno odzemawe na licencata za rabota se vr{i ako so pravosilna
sudska odluka se utvrdi deka zdravstveniot rabotnik so visoko
obrazovanie storil stru~en propust ili gre{ka pri rabo-tata so {to
predizvikal trajno naru{uvawe na zdravjeto ili smrt na bolniot.
Za obele`uvawe e deka i vo Zakonot od 1991 godina be{e predvideno
deka soodvetnite komori mo`at da gi odzemaat licencite za rabota,
me|utoa toga{ ne bea utvrdeni uslovite i slu~aite koga se odzema
licencata.
So ureduvaweto na pra{awata okolu obnovuvaweto na licencite
za rabota pa i za nivnoto vremeno ili trajno odzemawe, zakonodavecot
vospostavil normi za kontrola na zdravstvenite rabotnici
pri uka`uvaweto na zdravstvenite uslugi, so cel da se unapredi kvalitetot
na zdravstvenata za{tita na pacientite, za{titata na pacientite
od zdravstvenite rabotnici koi lo{o ja izvr{uvaat svojata dol`nost,
no, isto taka, i za stimulirawe na zdravstvenite rabotnici koi
poka`uvaat visok stepen na kvalitet vo svojata rabota.
Imaj}i predvid deka ograni~uvaweto na va`eweto na licencite
za rabota, so mo`nost za obnovuvawe, kako i nivnoto vremeno ili
trajno odzemawe se odnesuva za site zdravstveni rabotnici podednakvo
i pod isti uslovi utvrdeni so zakon, smetame deka osporenite odredbi
od Zakonot ne sozdavaat neednakvost me|u zdravstvenite rabotnici
nitu pak go ograni~uvaat nivnoto pravo na rabota i slobodniot izbor
na vrabotuvawe.
- Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 42/
2006 od 21. 11. 2007 godina ja otfrli inicijativa za ocenuvawe na ustavnosta
na ~l. 153-y st. 4 vo delot: "Trajno odzemawe na licenca za rabota
se vr{i ako so pravosilna sudska odluka se utvrdi deka zdravstveniot
rabotnik so visoko obrazovanie storil stru~en propus ili gre-
{ka pri rabota so {to predizvikal trajno naru{uvawe na zdravjeto
ili smrt na bolniot“ od Zakonot za zdravstvena za{tita.
Vo vrska so prvo osporenata odredba od ~l. 153-y st. 4 od Zakonot,
Sudot utvrdi deka po podnesuvaweto na inicijativata (inicijativata
e podnesena na 7. 03 2006 godina), ovoj stav e dopolnet so Zakonot
za izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za zdravstvena za{tita ("SV RM,"
br. 5/2007) godina so dodavawe na zborovite: "ili ako po vremenoto
odzemawe na licencata za rabota vrz osnova na st. 2 al. 6-a od ovoj ~len
povtorno vr{i dopolnitelna dejnost vo druga zdravstvena ustanova.
953

Spored ~l. 28 al. 2 od Delovnikot na Ustavniot sud, Ustavniot
sud }e ja otfrli inicijativata ako za istata rabota ve}e odlu~uval, a
nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.
Ustavniot sud na Republika Makedonija osporenata odredba od
~l. 153-y od Zakonot (pred nejzinoto dopolnuvawe) ve}e ja ocenuval i
so Re{enie U. br. 73/2005 od 5. 10. 2005 godina ne povel postapka za ocenuvawe
na ustavnosta. Osporenata odredba vo me|uvreme dobila nova
sodr`ina, koja ne e predmet na ocenuvawe so inicijativata. Od tie
pri~ini, Sudot inicijativata vo delot vo koj e osporena ja otfrli soglasno
~l. 28 al. 2 od Delovnikot.
Sporno pravno pra{awe
- Dali so predviduvaweto na mo`nost od predvremeno razre-
{uvawe na ~len na upraven odbor vo javna zdravstvena ustanova vo
slu~aite koga postojat interesi koi mo`at da imaat bilo kakvi vlijnija
na negovata nezavisnost i nepristrasnost se doveduvaat vo pra{awe
ustavnite odredbi na koi se povikuva podnositelot na inicijtivata.
- Dali so vremenoto odzemawe na licencata za rabota na zdravstvenite
rabotnici so visoko obrazovanie poradi podnesuvawe na
dokazi za ispolnuvawe na uslovite propi{ani so Zakonot za zdravstvena
za{tita, a koe liceto gi pribavilo sprotivno na zakonot se doveduvaat
vo pra{awe ustavnite odredbi na koi se povikuva podnositelot
na inicijativata.
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 1 i 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo
me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot i vladeeweto na pravoto
se temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon.
Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Vo Glava XI "Upravuvawe i rakovodewe so zdravstvenite ustanovi
i ostvaruvawe na javniot interes“, odnosno vo ~l. od 133 do 135-b
od Zakonot za zdravstvena za{tita e predvideno deka posebniot op{testven
interes vo ostvaruvaweto na zdravstvenata za{tita se ostvaruva
so u~estvo na pretstavnici na osnova~ot vo odlu~uvaweto za ra-
954

otite od javen interes vo zdravstvenite ustanovi i so davawe na soglasnost
na statusot na zdravstvenite ustanovi.
Vo ~l. 135 st. 1 od Zakonot e predvideno deka so javnata zdravstvena
ustanova upravuva upraven odbor.
Vo st. 2, 3 i 4 od navedeniot ~len e utvrden sostavot, brojot i
koj gi izbira ~lenovite na upravniot odbor na javnite zdravstveni ustanovi
od primarnata zdravstvena za{tita i od specijalisti~ko konsultativnata
i bolni~kata zdravstvena za{tita.
Vo st. 5 na navedeniot ~len e utvrdeno deka na~inot na izborot
na ~lenovite, traeweto na mandatot i na~inot na odlu~uvaweto se ureduva
so statutot na javnata zdravstvena ustanova.
Vo osporeniot ~len 135-b alineja 4 od Zakonot, pokraj drugoto
osnov poradi koj ~len na upraven odbor mo`e da se razre{i e "ako se
utvrdi dopolnitelno deka ima li~no, preku treto lice ili po koja
bilo osnova interesi koi mo`at da imaat kakvo bilo vlijanie na
negovata nezavisnost i nepristrasnost."
Vo ~len 2 od Zakonot za spre~uvawe na sudir na interesi ("SV
RM," br. 70/2007 i 114/2009) e predvideno deka celta na ovoj zakon e da
se obebedi spre~uvawe na zloupotrebata na javnite ovlastuvawa i dol-
`nost na slu`benoto lice za ostvaruvawe na koristoqubivi celi za
sebe ili bliski lica i da se obezbedi spre~uvawe na mo`nosta privatniot
interes na slu`benoto lice da go zagrozi javniot interes.
Vo izvr{uvaweto na javnite ovlastuvawa, slu`benoto lice e
dol`no da gi po~ituva na~elata na zakonitost, ednakvost, efikasnost,
doverba, nezavisnost, javnost, nepristrasnost, ~esnost i profesionalnost
i da postapuva sovesno, stru~no bez diskreciono ili povlastuvawe
na koj bilo so celosno po~ituvawe na ~ovekovite prava i slobodi
i ~ove~koto dostoinstvo bez nikakov privaten interes (~l. 4).
Prikrivaweto na postoewe na privaten interes od strana na
slu`beno lice pretstavuva povreda na dol`nosta i osnova za prezemawe
na soodvetna odgovornost (~l. 14).
Soglasno Zakonot za ustanovite ("SV RM," br. 32/2005, 120/2005
i 51/2011) ustanovata se organizira zaradi vr{ewe na javna usluga od
oblasta na obrazovanieto, naukata, kulturata, zdravstvoto i druga dejnost
koi so zakon se utvrdeni kako javna usluga. Organi na ustanovata
se upraven odbor odnosno nemu po polo`ba i funkcija soodveten organ
na upravuvawe, direktor (eden ili pove}e), organ za vnatre{na kontrola
i drugi organi utvrdeni so zakon i statutot na ustanovata.
Ako so drug zakon poinaku ne e opredeleno, organot na upravuvawe
na ustanovata go so~inuvaat pretstavnici na osnova~ot i najmalku
edna tretina od ~lenovite pretstavnik na stru~niot organ dokolku
vo zakonot e propi{ano da se formira takov organ (~l. 42 st. 1).
955

Brojot, sostavot, na~inot na izbor na ~lenovi, traeweto na mandatot,
nadle`nosta i na~inot na odlu~uvawe na organot na upravuvawe
se ureduvaat so zakon i statutot na ustanovata (~l. 42 st. 3).
Spored ~l. 43 st. 1 od Zakonot, ~len na organot na upravuvawe i
direktor na javna ustanova ne mo`e da ima li~no, preku treto lice ili
po koja bilo osnova interesi vo ustanovata koi mo`at da imaat kakvo
bilo vlijanie na negovata nezavisnost i nepristrasnost vo rakovodeweto,
odnosno upravuvaweto so ustanovata. Sekoj ~len na organot na
upravuvaweto, odnosno direktorot na javnata ustanova se dol`ni da go
predupredat osnova~ot na postoewe na vakov interes kaj ~lenovite na
organot na upravuvawe odnosno kaj direktorot.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, odredbata od Zakonot
za zdravstvena za{tita, Zakonot za ustanovite i Zakonot za spre~uvawe
sudir na interesi smetame deka navodite vo inicijativata deka
osporeniot ~len ne bil vo soglasnost so Ustavot se neosnovani.
Ova od pri~ina {to osporeniot ~len od Zakonot ne mo`e da se
gleda izolirano sam za sebe tuku vo konteks na odredbite od navedenite
zakoni, so cel na ~lenot na organot na upravuvawe na koj mu se dovereni
javni ovlastuvawa da ne bidat iskoristeni vo negov interes i
interes na treti lica, odnosno spre~uvawe na mo`nosta privatniot
interes na ~lenot na upravniot odbor da dojde vo sudir so javniot
interes.
Ponatamu, smetame deka navodite od inicijativata deka so osporeniot
~len se povreduvalo ustavnoto pravo na `alba isto se neosnovani
od pri~ina {to so osporeniot ~len ne se ureduva postapka za
izbor i razre{uvawe na ~len na upraven odbor i pravoto na `alba,
tuku ovie pra{awa se ureduvaat so statutot na ustanovata.
So ogled na iznesenoto, smetame deka osporenata odredba sprotivno
na navodite od inicijativata e dovolno jasna i precizna poradi
{to smetame deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za nejzina soglasnost
so odredbi od Ustavot na koi se povikuva inicijatorot.
2. [to se odnesuva do navodite vo inicijativata deka osporeniot
~l. 153-y st. 2 t. 6 od Zakonot, so koj e predvideno vremeno odzemawe
na licencata ne bil dovolno jasen i precizen i so nego se povreduvale
odredbite od Ustavot citirani i za ~l. 135-b al. 4 od Zakonot
smetame deka se pau{alni i neosnovani.
Ova od pri~ina {to vo Zakonot za zdravstvenata za{tita odnosno
vo ~l. 153-a, 153-b, 153-v i 153-g se utvrdeni uslovite za steknuvawe
na licenca na zdravstven rabotnik so visoko obrazovanie od oblasta
na medicinata, stomatologijata i farmacijata, a vo ~l. 153-y, pak, od
Zakonot se utvrdeni slu~aite koga Lekarskata, Stomatolo{kata odno-
956

sno Farmacevtskata komora mo`e vremeno ili trajno da ja odzeme licencata
za rabota na zdravstveniot rabotnik so visoko obrazovanie.
Taka vo osporeniot ~l. 153-y t. 6 kako poseben slu~aj na odzemawe
na licenca e predvideno koga po dodeluvawe na licencata za rabota
se utvrdi deka dokazite za ispolnuvawe na uslovite propi{ani so
ovoj zakon za dobivawe na licenca se pribaveni sprotivno na zakonot.
Ottuka, spored na{e mislewe, postapkata za dodeluvawe -
izdavawe na licenca treba da bide zasnovana na dokazi od koi }e mo`e
da se sogleda zakonitosta na sprovedenata postapka.
Vo otsustvo na verodostojni dokazi - odnosno dokazi pribaveni
sprotivno na zakon pretstavuva povreda na pravilno sprovedena postapka
i osnov za odzemawe na taka izdadena licenca.
Spored toa, so predvideniot osnov za vremeno odzemawe na licencata
ne se doveduvaat vo pra{awe ustavnite odredbi na koi se povikuva
podnositelot na inicijativata. Naprotiv vo nasoka na na~eloto
na vladeewe na pravoto i pravnata sigurnost na gra|anite, zakonodavecot
go predvidel, pokraj drugite, i osporeniot osnov za odzemawe
na licenca poradi {to ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta
na osporeniot ~len so odredbi od Ustavot na koi se povikuva podnositelot
na inicijativata.
3. Spored ~l. 28 al. 2 od Delovnikot na Ustavniot sud, Ustavniot
sud }e ja otfrli inicijativata ako za ista rabota ve}e odlu~uval,
a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.
Ustavniot sud na Republika Makedonija osporenata odredba od
~l. 153-y vo celina i 153-y st. 4 od Zakonot ja ocenuval po predmetot U.
br. 73/2005 i 42/2006.
So ogled na faktot {to po predmetot U. br. 73/2005, Sudot go
ocenuval ~l. 153-y vo celina {to zna~i i osporeniot del od predmetnava
inicijativa i ne povel postapka, a po predmetot U. br. 42/2006 go
ocenuval ~l. 153-y st. 4 od Zakonot i toa to~no samo sodr`inata {to
sega e predmet na ocena na ustavnosta pri {to ja otfrli inicijativata,
smetame deka se ispolneti uslovite za otfrlawe na inicijativata
soglasno ~l. 28 al. 2 od Delovnikot na Ustavniot sud.
So ogled na iznesenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 135-b al. 4 i ~l. 153-y st. 2 t. 6 od Zakonot za zdravstvena za{tita
("SV RM," br. 38/1991, 46/1993, 55/1995, 10/2004, 84/2005, 111/2005, 62/
2006, 5/2007, 77/2008, 67/2009, 88/2010, 44/2011 i 53/2011), i
3. Sudot da ja otfrli inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta
na ~l. 153-y st. 4 vo delot "ako so pravosilna sudska odluka se utvrdi
957

deka zdravstveniot rabotnik so visoko obrazovanie storil stru~en
propust ili gre{ka pri rabotata so {to predizvikal trajno naru{-
uvawe na zdravjeto ili smrt na bolniot ili“ od Zakonot za zdravstvenata
za{tita ("SV RM," br. 38/1991, 46/1993, 55/1995, 10/2004, 84/2005,
111/2005, 62/2006, 5/2007, 77/2008, 67/2009, 88/2010, 44/2011 i 53/2011).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 2 i ~len 71 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 14
septemvri 2011 godina, donese
958
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 135-b alineja 4 i ~len 153-y stav 2 to~ka 6 od Zakonot za zdravstvenata
za{tita ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 38/
1991, 46/1993, 55/1995, 10/2004, 84/2005, 111/2005, 62/2006, 5/2007, 77/2008,
67/2009, 88/2010, 44/2011 i 53/2011).
2. SE OTFRLA inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 153-y stav 4 vo delot "ako so pravosilna sudska odluka se utvrdi
deka zdravstveniot rabotnik so visoko obrazovanie storil stru~en
propust ili gre{ka pri rabota so {to predizvikal trajno naru{uvawe
na zdravjeto ili smrt na bolniot ili" od Zakonot ozna~en vo to~kata 1
od ova re{enie.
3. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~lenovite navedeni vo to~kite 1 i 2 od Zakonot
za zdravstvena za{tita.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporenata
odredba od ~len 135-b alineja 4 od Zakonot ne bila vo soglasnost so
~len 8 stav 1 alineja 1 i 3, ~len 9, ~len 11 stav 1, ~len 13 stav 1, ~len 14
stav 1, ~len 23, ~len 25, ~len 32 stav 1 i 2, ~len 50 stav 2, ~len 51, ~len
54 stav 1 i 3 i Amandman XXI stav 2 od Ustavot. Ova od pri~ina {to
osporenite odredbi ne bile potpolni, jasni i precizni bidej}i ne se
znaelo koj organ ili lice i vo koja postapka so pomo{ na koi dokazni
sredstva }e se utvrdi deka ~lenot na upravniot odbor imal interesi i
postanal zavisen i pristrasen. Isto taka ne bilo predvideno {to se
podrazbiralo pod poimite nezavisnost i nepristrasnost, nitu pak,
bilo predvideno pravno sredstvo protiv odlukata za predvremeno razre{uvawe.
Ottuka spored podnositelot osporenata odredba vo praktikata
bila neprimenliva ili pak }e se primenuvala so zloupotreba
sprema zasegnatite subjekti.
Odredbata od ~len 153-y stav 2 to~ka 6 od Zakonot, spored podnositelot
gi sodr`ela istite mani i nedostatoci, kako i ~len 135-b

alineja 4 od Zakonot i so nea se povreduvale ve}e navedenite ustavni
odredbi.
Ponatamu spored podnositelot na inicijativata ~len 153-b
stav 4 od Zakonot ne bil vo soglasnost so ~len 8 stav 1 alineite 1, 3 i
4, ~len 11 stav 1, ~len 13 stav 1, ~len 14 stav 1, ~len 25, ~len 32 stavovite
1 i 2, ~len 51 i ~len 54 stavovite 1 i 3 od Ustavot. Ova od pri~ina
{to vo konkretniov slu~aj stanuva zbor za pravni posledici od
osuda, koi ne mo`at da nastapat koga za krivi~no delo na storitelot
mu e izre~ena pari~na kazna, uslovna osuda, sudska opomena ili koga
toj e osloboden od kazna ili, poto~no re~eno, pravnite posledici od
osudata mo`at da nastanat samo koga storitelot e kaznet so kazna
zatvor.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 135-b
alineja 4 od Zakonot, "^len na upraven odbor na javna zdravstvena
ustanova mo`e da se razre{i pred istekot na vremeto za koe e imenuvan
ako se utvrdi dopolnitelno deka ima li~no, preku treto lice ili
po koja bilo osnova, interesi koi mo`at da imaat kakvo bilo vlijanie
na negovata nezavisnost i nepristrasnost."
Vo osporeniot ~len 153-y stav 2 to~ka 6 od Zakonot e predvideno
deka "vremeno odzemawe na licencata za rabota mo`e da se izvr-
{i najmnogu za period od sedum godini, ako zdravstveniot rabotnik so
visoko obrazovanie po dodeluvaweto na licencata za rabota se utvrdi
deka dokazite za ispolnuvawe na uslovite propi{ani so ovoj zakon gi
probivalo sprotivno na zakon."
5. Spored ~len 8 stav 1 alinei 1 i 3 od Ustavot na Republika
Makedonija, osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati
vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot i vladeeweto na
pravoto se temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon.
Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Vo Glava XI "Upravuvawe i rakovodewe so zdravstvenite ustanovi
i ostvaruvawe na javniot interes“, odnosno vo ~lenovi od 133 do
135-b od Zakonot za zdravstvena za{tita e predvideno deka posebniot
op{testven interes vo ostvaruvaweto na zdravstvenata za{tita se ostvaruva
so u~estvo na pretstavnici na osnova~ot vo odlu~uvaweto za
rabotite od javen interes vo zdravstvenite ustanovi i so davawe na soglasnost
na statusot na zdravstvenite ustanovi.
Vo ~len 135 stav 1 od Zakonot e predvideno deka so javnata zdravstvena
ustanova upravuva upraven odbor.
Vo stavovite 2, 3 i 4 od navedeniot ~len e utvrden sostavot, brojot
i koj gi izbira ~lenovite na upravniot odbor na javnite zdravstve-
959

ni ustanovi od primarnata zdravstvena za{tita i od specijalisti~ko
konsultativnata i bolni~kata zdravstvena za{tita.
Vo stavot 5 na navedeniot ~len e utvrdeno deka na~inot na
izborot na ~lenovite, traeweto na mandatot i na~inot na odlu~uvaweto
se ureduva so statutot na javnata zdravstvena ustanova.
Vo osporeniot ~len 135-b alineja 4 od Zakonot, pokraj drugoto
osnov poradi koj ~len na upraven odbor mo`e da se razre{i e "ako se
utvrdi dopolnitelno deka ima li~no, preku treto lice ili po koja
bilo osnova interesi koi mo`at da imaat kakvo bilo vlijanie na
negovata nezavisnost i nepristrasnost."
Vo ~len 2 od Zakonot za spre~uvawe na sudir na interesi
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 70/2007 i 114/2009) e
predvideno deka celta na ovoj zakon e da se obebedi spre~uvawe na zloupotrebata
na javnite ovlastuvawa i dol`nost na slu`benoto lice za
ostvaruvawe na koristoqubivi celi za sebe ili bliski lica i da se
obezbedi spre~uvawe na mo`nosta privatniot interes na slu`benoto
lice da go zagrozi javniot interes.
Vo izvr{uvaweto na javnite ovlastuvawa, slu`benoto lice e
dol`no da gi po~ituva na~elata na zakonitost, ednakvost, efikasnost,
doverba, nezavisnost, javnost, nepristrasnost, ~esnost i profesionalnost
i da postapuva sovesno, stru~no bez diskreciono ili povlastuvawe
na koj bilo so celosno po~ituvawe na ~ovekovite prava i slobodi
i ~ove~koto dostoinstvo bez nikakov privaten interes (~len 4).
Prikrivaweto na postoewe na privaten interes od strana na
slu`beno lice pretstavuva povreda na dol`nosta i osnova za prezemawe
na soodvetna odgovornost (~len 14).
Soglasno Zakonot za ustanovite ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 32/2005, 120/2005 i 51/2011) ustanovata se organizira
zaradi vr{ewe na javna usluga od oblasta na obrazovanieto,
naukata, kulturata, zdravstvoto i druga dejnost koi so zakon se utvrdeni
kako javna usluga. Organi na ustanovata se upraven odbor odnosno
nemu po polo`ba i funkcija soodveten organ na upravuvawe, direktor
(eden ili pove}e), organ za vnatre{na kontrola i drugi organi
utvrdeni so zakon i statutot na ustanovata.
Ako so drug zakon poinaku ne e opredeleno, organot na upravuvawe
na ustanovata go so~inuvaat pretstavnici na osnova~ot i najmalku
edna tretina od ~lenovite pretstavnik na stru~niot organ dokolku
vo zakonot e propi{ano da se formira takov organ (~len 42 stav 1).
Brojot, sostavot, na~inot na izbor na ~lenovi, traeweto na mandatot,
nadle`nosta i na~inot na odlu~uvawe na organot na upravuvawe
se ureduvaat so zakon i statutot na ustanovata (~len 42 stav 3).
Spored ~len 43 stav 1 od Zakonot, ~len na organot na upravuvawe
i direktor na javna ustanova ne mo`e da ima li~no, preku treto
lice ili po koja bilo osnova interesi vo ustanovata koi mo`at da
imaat kakvo bilo vlijanie na negovata nezavisnost i nepristrasnost
960

vo rakovodeweto, odnosno upravuvaweto so ustanovata. Sekoj ~len na
organot na upravuvaweto, odnosno direktorot na javnata ustanova se
dol`ni da go predupredat osnova~ot na postoewe na vakov interes kaj
~lenovite na organot na upravuvawe odnosno kaj direktorot.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, odredbata od Zakonot
za zdravstvena za{tita, Zakonot za ustanovite i Zakonot za spre-
~uvawe sudir na interesi, Sudot oceni deka navodite vo inicijativata
spored koi ~lenot 135-b alineja 4 od Zakonot ne bil vo soglasnost so
Ustavot se neosnovani.
Ova od pri~ina {to osporeniot ~len od Zakonot ne mo`e da se
gleda izolirano sam za sebe tuku vo konteks na odredbite od navedenite
zakoni, so cel na ~lenot na organot na upravuvawe na koj mu se dovereni
javni ovlastuvawa da ne bidat iskoristeni vo negov interes i
interes na treti lica, odnosno spre~uvawe na mo`nosta privatniot
interes na ~lenot na upravniot odbor da dojde vo sudir so javniot
interes.
Sudot isto taka oceni deka navodite od inicijativata deka so
osporeniot ~len se povreduvalo ustavnoto pravo na `alba isto se neosnovani
od pri~ina {to so osporeniot ~len ne se ureduva postapka za
izbor i razre{uvawe na ~len na upraven odbor i pravoto na `alba,
tuku ovie pra{awa se ureduvaat so statutot na ustanovata.
So ogled na iznesenoto, Sudot oceni deka osporenata odredba
sprotivno na navodite od inicijativata e dovolno jasna i precizna poradi
{to ne go postavi pra{aweto za nejzina soglasnost so odredbi od
Ustavot na koi se povikuva inicijatorot.
6. [to se odnesuva do navodite vo inicijativata deka osporeniot
~len 153-y stav 2 to~ka 6 od Zakonot, so koj e predvideno vremeno
odzemawe na licencata ne bil dovolno jasen i precizen i so nego se
povreduvale odredbite od Ustavot citirani i za ~len 135-b alineja 4
od Zakonot Sudot oceni deka se pau{alni i neosnovani.
Ova od pri~ina {to vo Zakonot za zdravstvenata za{tita odnosno
vo ~lenovite 153-a, 153-b, 153-v i 153-g se utvrdeni uslovite za steknuvawe
na licenca na zdravstven rabotnik so visoko obrazovanie od
oblasta na medicinata, stomatologijata i farmacijata, a vo ~lenot
153-y, pak, od Zakonot se utvrdeni slu~aite koga Lekarskata, Stomatolo{kata
odnosno Farmacevtskata komora mo`e vremeno ili trajno da
ja odzeme licencata za rabota na zdravstveniot rabotnik so visoko
obrazovanie.
Taka vo osporeniot ~len 153-y to~ka 6 kako poseben slu~aj na
odzemawe na licenca e predvideno koga po dodeluvawe na licencata za
rabota se utvrdi deka dokazite za ispolnuvawe na uslovite propi{ani
so ovoj zakon za dobivawe na licenca se pribaveni sprotivno na zakonot.
Ottuka, spored Sudot, postapkata za dodeluvawe - izdavawe na
licenca treba da bide zasnovana na dokazi od koi }e mo`e da se sogleda
961

zakonitosta na sprovedenata postapka ili poto~no re~eno vo otsustvo
na verodostojni dokazi - odnosno dokazi pribaveni sprotivno na zakon
pretstavuva povreda na pravilno sprovedena postapka i osnov za odzemawe
na taka izdadena licenca.
Spored toa, so predvideniot osnov za vremeno odzemawe na licencata
ne se doveduvaat vo pra{awe ustavnite odredbi na koi se povikuva
podnositelot na inicijativata. Naprotiv vo nasoka na na~eloto
na vladeewe na pravoto i pravnata sigurnost na gra|anite, zakonodavecot
go predvidel, pokraj drugite, i osporeniot osnov za odzemawe
na licenca poradi {to ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta
na osporeniot ~len so odredbi od Ustavot na koi se povikuva
podnositelot na inicijativata.
7. Sudot, isto taka utvrdi deka vo osporeniot ~len 153-y stav 4
od Zakonot e predvideno deka "trajno odzemawe na licencata za rabota
se vr{i ako so pravosilna sudska odluka se utvrdi deka zdravstveniot
rabotnik so visoko obrazovanie storil stru~en propust ili gre{ka
pri rabotata so {to predizvikal trajno naru{uvawe na zdravjeto ili
smrt na bolniot ili."
8. Spored ~len 28 alineja 2 od Delovnikot na Ustavniot sud,
Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako za ista rabota ve}e
odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.
Ustavniot sud na Republika Makedonija osporenata odredba od
~len 153-y vo celina i 153-y stav 4 od Zakonot ja ocenuval po predmetite
U. br. 73/2005 i 42/2006.
So ogled na faktot {to po predmetot U. br. 73/2005 Sudot go
ocenuval ~lenot 153-y vo celina {to zna~i i osporeniot del od predmetnava
inicijativa i ne povel postapka, a po predmetot U. br. 42/2006
go ocenuval ~len 153-y stav 4 od Zakonot i toa to~no samo sodr`inata
{to sega e predmet na ocena na ustavnosta pri {to ja otfrlil inicijativata,
Sudot oceni deka se ispolneti uslovite za otfrlawe na inicijativata
soglasno ~len 28 alineja 2 od Delovnikot na Ustavniot sud.
9. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2
od ova re{enie.
10. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Branko Naumoski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Igor
Spirovski, d-r Gzime Starova, Vladimir Stojanoski i d-r Zoran
Sulejmanov.
962

U. br. 110/2011 (5. 11. 2011)
Osporeni akti
Odluka za utvrduvawe na Cenovnikot na uslugite na JP Gradski
parking - Skopje, br. 02-1181/8 od 17. 12. 2009 godina, donesena od JP
Gradski parking - Skopje.
Odluka za davawe soglasnost na Odlukata za utvrduvawe na Cenovnikot
na uslugite na JP "Gradski parking" - Skopje, br. 07-5108/1 od
30 dekemvri 2009 godina, donesena od Sovetot na grad Skopje ("Slu`ben
glasnik na Grad Skopje," br. 14/2009).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata, doplatnata karta za pre~ekoruvawe
na dozvolenoto vreme na parkirawe za site zoni se tretirala
kako kazna. Imeno, ako doplatnata karta se tretirala kako kazna
potrebno bilo da se objasni vo donesenite odluki spored koi zakonski
odredbi i koi ~lenovi od zakonot se odreduvala kaznata.
Imeno, podnositelite na inicijativata smetaat deka doplatnata
karta ne bila definirana kako prekr{ok, tuku bilo vo pra{awe
dogovornata kazna za gra|aninot koj ne ja ispolnil pari~nata obvrska.
Spored podnositelite, ako doplatnata karta bila predvidena
kako prekr{ok, vo toj slu~aj sredstvata od izvr{enite naplati bi trebalo
da se slevaat vo republi~ki buxet, {to bilo sprotivno na ~l. 259
al. 3 od Zakonot za obligacioni odnosi.
Poradi toa so inicijativata se bara da se povede postapka za
ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenite akti.
Sodr`ina na osporenite odluki
I) Odluka za utvrduvawe na Cenovnikot na uslugite na JP Gradski
parking - Skopje.
Vrz osnova na ~l. 19 st. 2 t. 7 od Zakonot za javni pretprijatija
("SV RM," br. 38/1996, 9/1997, 6/2002, 40/2003, 49/2006 i 22/2007) i ~l. 29
od Statutot na JP Gradski parking - Skopje, Upravniot odbor na JP
Gradski parking - Skopje na sednicata odr`ana na den 20. 08. 2009 godina
donese:
963

O d l u k a
za utvrduvawe na Cenovnikot na uslugite na JP Gradski parking -
Skopje
^len 1
So ovaa odluka se utvrduva Cenovnikot na uslugite na JP Gradski
parking - Skopje za parkirawe na patni~ki motorni vozila na javnite
parkirali{ta od zna~ewe za gradot Skopje so koi stopanisuva
JP Gradski parking - Skopje soglasno Odlukata za javnite parkirali-
{ta od zna~ewe za gradot Skopje ("Slu`ben glasnik na Grad Skopje,"
br. 17/2008)
II) Odluka za davawe soglasnost na Odlukata za utvrduvawe na
Cenovnikot na uslugite na JP “Gradski parking“-Skopje
Vrz osnova na ~l. 36 od Zakonot za lokalnata samouprava ("SV
RM." br. 5/2002) i ~l. 11 t. 5 od Zakonot za javnite pretprijatija ("SV
RM," br. 38/1996, 9/1997, 6/2002, 19/2002, 40/2003, 49/200 i 22/2007),
Sovetot na Grad Skopje na dvanaesettata sednica, odr`ana na 29 i 30
dekemvri 2009 godina, donese
O d l u k a
za davawe soglasnost na Odlukata za utvrduvawe na Cenovnikot na
uslugite na JP "Gradski parking"- Skopje
^len 1
So ovaa odluka se dava soglasnost na Odlukata za utvrduvawe na
Cenovnikot na uslugite na JP "Gradski parking" - Skopje, donesena od
Upravniot odbor na JP "Gradski parking"- Skopje, br. 02-1181/8 od 17
dekemvri 2009 godina.
^len 2
Ova odluka vleguva vo sila so denot na objavuvaweto vo "Slu-
`ben glasnik na Grad Skopje."
Br. 07- 5108/1 Sovet na Grad Skopje
30 dekemvri 2009 godina Pretsedatel
S k o p j e
Irena Mi{eva, s.r.
964
Fakti~ka sostojba
Na 15 juni 2011 godina do Sudot be{e dostaven dopis od Gradot
Skopje vo koj izvestuvaat deka osporenite akti prestanale da va`at
u{te pred denot na podnesuvaweto na inicijativata. Imeno, Uprav-

niot odbor na pretprijatieto na sednica odr`ana na den 25. 02. 2011
godina donel nov Cenovnik na uslugi koi {to gi izvr{uva JP Gradski
parkin - Skopje (arhiviran broj 02-211/4), a Sovetot na Grad Skopje donel
nova Odluka za davawe na soglasnost na Cenovnikot na sednicata
od 07. 03. 2011 godina ("Slu`ben glasnik na Grad Skopje," br. 4/2011).
Imeno, Upravniot Odbor na Pretprijatieto na 25 fevruari
2011 godina donel Cenovnik br. 02-211/44 od 25 fevruari 2011 godina
vo koja vo ~l. 13 e utvrdeno deka prestanuva da va`i Odlukata za utvrduvawe
na Cenovnikot na uslugite so arhiviran br. 02-1181/8 od 17 dekemvri
2009 godina. Vo ~lenot 14 od Cenovnikot e utvrdeno deka cenovnikot
vleguva vo sila so denot na donesuvawe a }e se primenuva po
dobivawe na Soglasnost od Sovetot na Grad Skopje.
Sovetot na Grad Skopje na sednicata odr`ana na 7 mart 2011 donel
Odluka br. 07-985/1 od 7 mart 2011 godina za davawe soglasnost na
Cenovnikot na uslugi koi {to gi izvr{uva JP "Gardski Parking." Vo
~l. 1 na Odlukata e opredeleno deka so ovaa odluka se dava soglasnost
na Cenovnikot na uslugi koi {to gi izvr{uva JP "Gradski Parking" -
Skopje, donesen od Upravniot odbor na JP "Gradski parking" - Skopje,
br. 02-211/4 od 25 fevruari 2011 godina .
Vo ~l. 2 od odlukata e opredeleno deka taa vleguva vo sila so
denot na objavuvaweto vo "Slu`ben glasnik na Grad Skopje."
Odlukata e objavena vo Slu`ben glasnik na Grad Skopje br. 4 od
14 mart 2011.
Cenovnikot i Odlukata stapile vo sila na 14 mart 2011 godina.
Od navedenoto proizleguva deka smetano od 14 mart 2011 godina,
osporenata Odluka za utvrduvawe na Cenovnikot na uslugite na JP
Gradski parking - Skopje br. 02-1181/8 od 17 dekemvri 2009 godina, kako
i osporenata odluka za davawe soglasnost na Odlukata za utvrduvawe
na Cenovnikot na uslugite na JP "Gradski parking" - Skopje br. 07-
5108/1 od 30 dekemvri 2009 godina ne se ve}e del od pravniot poredok.
Pravno mislewe
1. Spored ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika
Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i
za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot
i so zakonite.
Spored ~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako postojat drugi
procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
So utvrdenata fakti~ka sostojba proizleguva deka smetano od
25 fevruari 2011 godina osporenata Odluka za utvrduvawe na Cenovnikot
na uslugite na JP Gradski parking - Skopje, br. 02-1181/8 od 17
dekemvri 2009 godina, kako i osporenata Odluka za davawe soglasnost
965

na Odlukata za utvrduvawe na Cenovnikot na uslugite na JP "Gradski
parking" - Skopje, br.07-5108/1 od 30 dekemvri 2009 godina ne se ve}e
del od pravniot poredok i deka poradi toa ne postojat procesni
pretpostavki za odlu~uvawe po inicijativata.
Poradi navedenoto, p r e d l a g a m e:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za utvrduvawe na Cenovnikot
na uslugite na JP Gradski parking - Skopje br. 02-1181/8 od 17
dekemvri 2009 godina, donesena od JP Gradski parking - Skopje, i
Odlukata za davawe soglasnost na Odlukata za utvrduvawe na Cenovnikot
na uslugite na JP "Gradski parking" - Skopje br. 07-5108/1 od 30
dekemvri 2009 godina. ("Slu`ben glasnik na Grad Skopje." br. 14/2009).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 28 alineja 3 i 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 5
oktomvri 2011 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za utvrduvawe na Cenovnikot
na uslugite na JP Gradski parking - Skopje br. 02-1181/8 od 17
dekemvri 2009 godina, donesena od JP Gradski parking - Skopje, i
Odlukata za davawe soglasnost na Odlukata za utvrduvawe na Cenovnikot
na uslugite na JP Gradski parking“ - Skopje br. 07-5108/1 od
30 dekemvri 2009 godina ("Slu`ben glasnik na grad Skopje br. 14/2009)
2. Vasko [terjovski i Xevair Osmani od s. Dobri Dol - Gostivar
na Ustavniot sud na Republika Makedonija mu podnesoa inicijativa
za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na aktite ozna~eni vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, doplatnata karta za pre~ekoruvawe
na dozvolenoto vreme na parkirawe za site zoni se tretirala
kako kazna. Ako doplatnata karta se tretirala kako kazna vo
donesenite odluki bilo potrebno da se objasni spored koi zakonski
odredbi i spored koi ~lenovi od zakonot se odreduvala kaznata.
Imeno, podnositelite na inicijativata smetaat deka doplatnata karta
ne bila definirana kako prekr{ok tuku bilo vo pra{awe dogovornata
kazna za gra|aninot koj ne ja ispolnil pari~nata obvrska.
Spored podnositelite, ako doplatnata karta bila predvidena
kako prekr{ok, vo toj slu~aj sredstvata od izvr{enite naplati bi tre-
966

alo da se slevaat vo republi~ki buxet, {to bilo sprotivno na ~len
259 alinea 3 od Zakonot za obligacioni odnosi.
Poradi toa so inicijativata se bara da se povede postapka za
ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenite akti.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka Upravniot odbor na JP
Gradski parking - Skopje na sednicata odr`ana na den 20. 08. 2009 godina,
vrz osnova na ~len 19 stav 2 to~ka 7 od Zakonot za javni pretprijatija
("Slu`ben vesnik na Republika Mkaedonija," br. 38/1996,
9/1997, 6/2002, 40/2003, 49/2006 i 22/2007) i ~len 29 od Statutot na JP
Gradski parking - Skopje ja donel Odlukata za utvrduvawe na Cenovnikot
na uslugite na JP Gradski parking - Skopje.
Vo ~lenot 1 od Odlukata e navedeno deka so ovaa odluka se utvrduva
Cenovnikot na uslugite na JP Gradski parking - Skopje za parkirawe
na patni~ki motorni vozila na javnite parkirali{ta od zna-
~ewe za gradot Skopje so koi stopanisuva JP Gradski parking - Skopje
soglasno Odlukata za javnite parkirali{ta od zna~ewe za gradot Skopje
("Slu`ben glasnik na Grad Skopje," br. 17/2008).
Odlukata e zavedena pod br. 02-1181/8 od 17 dekemvri 2009 godina
i e potpi{ana od Pretsedatelot na Upravniot odbor Riste Stefanovski.
Sudot na sednicata konstatira deka Odlukata za davawe soglasnost
na Odlukata za utvrduvawe na Cenovnikot na uslugite na JP "Gradski
parking" - Skopje, zavedena pod br. 07- 5108/1 od 30 dekemvri 2009
godina, i potpi{ana od pretsedatelot na Sovetot na grad Skopje Irena
Mi{eva, s.r. so ovaa Odluka se dava soglasnost na Odlukata za utvrduvawe
na Cenovnikot na uslugite na JP "Gradski parking" - Skopje,
donesena od Upravniot odbor na JP "Gradski parking" - Skopje, br. 02-
1181/8 od 17 dekemvri 2009 godina.
Soglasno ~lenot 2 od Odlukata, ova odluka vleguva vo sila so
denot na objavuvaweto vo "Slu`ben glasnik na grad Skopje."
4. Vo prethodnata postapka i na sednicata Sudot utvrdi deka na
15 juni 2011 godina Gradot Skopje dostavil do Sudot dopolnitelno
izvestuvawe vo koe informiraat deka osporenite akti prestanale da
va`at u{te pred denot na podnesuvaweto na inicijativata. Imeno,
Upravniot odbor na pretprijatieto na sednica odr`ana na den 25. 02.
2011 godina donel nov Cenovnik na uslugi koi {to gi izvr{uva JP
Gradski parking - Skopje (arhiviran broj 02-211/4), a Sovetot na grad
Skopje donel nova Odluka za davawe na soglasnost na Cenovnikot na
sednicata od 07. 03. 2011 godina ("Slu`ben glasnik na grad Skopje" br.
4/2011).
Imeno, Upravniot odbor na pretprijatieto na 25 fevruari 2011
godina donel Cenovnik br. 02-211/44 vo koj vo ~lenot 13 e utvrdeno
deka prestanuva da va`i Odlukata za utvrduvawe na Cenovnikot na
uslugite br. 02-1181/8 od 17 dekemvri 2009 godina. Vo ~lenot 14 od
967

Cenovnikot e utvrdeno deka vleguva vo sila so denot na donesuvawe a
}e se primenuva po dobivawe na Soglasnost od Sovetot na grad Skopje.
Sovetot na grad Skopje na sednicata odr`ana na 7 mart 2011
donel Odluka br. 07-985/1 od 7 mart 2011 godina za davawe soglasnost
na Cenovnikot na uslugi koi {to gi izvr{uva JP "Gardski Parking."
Vo ~lenot 1 na Odlukata e opredeleno deka so ovaa odluka se dava soglasnost
na Cenovnikot na uslugi koi {to gi izvr{uva JP "Gradski
Parking" - Skopje, donesen od Upravniot odbor na JP "Gradski parking"
- Skopje, br. 02-211/4 od 25 fevruari 2011 godina .
Vo ~lenot 2 od Odlukata e opredeleno deka taa vleguva vo sila
so denot na objavuvaweto vo "Slu`ben glasnik na grad Skopje."
Odlukata e objavena vo Slu`ben glasnik na grad Skopje br. 4 od
14 mart 2011.
Cenovnikot i Odlukata stapile vo sila na 14 mart 2011 godina.
Od navedenoto proizleguva deka smetano od 14 mart 2011 godina,
osporenata odluka za utvrduvawe na Cenovnikot na uslugite na JP
gradski parking - Skopje br. 02-1181/8 od 17 dekemvri 2009 godina, kako
i osporenata odluka za davawe soglasnost na odlukata za utvrduvawe na
Cenovnikot na uslugite na JP "Gradski parking" - Skopje br. 07-5108/1
od 30 dekemvri 2009 godina ne se ve}e del od pravniot poredok.
5. Spored ~lenot 110 alinei 1 i 2 od Ustavot, Ustavniot sud na
Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot
i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so
Ustavot i so zakonite.
Spored ~len 28 alineja 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na
Republika Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako postojat
drugi procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
Od utvrdenata fakti~ka sostojba proizleguva deka smetano od
25 fevruari 2011 godina osporenata odluka za utvrduvawe na Cenovnikot
na uslugite na JP Gradski parking - Skopje, br. 02-1181/8 od 17
dekemvri 2009 godina, kako i osporenata odluka za davawe soglasnost
na Odlukata za utvrduvawe na Cenovnikot na uslugite na JP "Gradski
parking" - Skopje, br. 07-5108/1 od 30 dekemvri 2009 godina ne se ve}e
del od pravniot poredok i deka poradi toa ne postojat procesni pretpostavki
za odlu~uvawe po inicijativata.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
7. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Branko Naumoski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova Ristova, Igor Spirovski,
d-r Gzime Starova, Vladimir Stojanoski i d-r Zoran Sulejmanov.
968

U. br. 117/2010 (5. 11. 2010)
Osporen akt i odredbi
Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe
("SV RM," br. 83/2009) vo celina i posebno ~l. 5, vo delot vo koj se
opredeluva dodavawe na ~l. 16-g i 16-|, i ~l. 13 st. 3 i 4 od Zakonot.
Sodr`ina na Zakonot
Vo ~l. 1 od osporeniot zakon se opredeluva deka odredbite na
Zakonot za izvr{uvawe se primenuvaat i za prisilno izvr{uvawe na
notarski ispravi i drugi izvr{ni ispravi predvideni so zakon.
Vo ~l. 2 i 3 od istiot zakon se opredeluva deka osnova za izvr{uvawe
e i re{enie so koe se dozvoluva izvr{uvawe vrz osnova na ve -
rodostojna isprava doneseno od notar.
Spored ~l. 4 od osporeniot zakon, re{enieto so koe se dozvoluva
izvr{uvawe vrz osnova na verodostojna isprava doneseno od notar
stanuva izvr{na isprava so stavawe na potvrda za pravosilnost i izvr{nost
od notarot.
Vo ~l. 5 od Zakonot se ureduva 1. postapkata za donesuvawe na
re{enie so koe se dozvoluva izvr{uvawe vrz osnova na verodostojna
isprava (predlog od doveritelot do notarot po svoj izbor od podra~jeto
kade `ivee dol`nikot-fizi~ko lice odnosno kade e sedi{teto na
dol`nikot-pravno lice - ~l. 16-a od osnovniot tekst na Zakonot), 2. sodr`ina
na predlogot (barawe da se donese re{enie za zadol`uvawe na
dol`nikot, podatoci za doveritelot, dol`nikot, vidot i obemot na
pobaruvaweto, vremeto koga pristignala obvrskata - ~l. 16-b od osnovniot
tekst na Zakonot), 3. osnov za donesuvawe na re{enieto (verodostojna
isprava prilo`ena kon predlog, a toa e faktura, menica, ~ek,
javna isprava, ... - ~l. 16-v).
Osporeniot ~l. 16-g od osnovniot tekst na Zakonot, koj e del od
~l. 5 od osporeniot zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za
izvr{uvawe ("SV RM," br. 83/2009), se odnesuva na postapuvaweto po
predlogot za donesuvawe na re{enie so koe se dozvoluva izvr{uvawe
vrz osnova na verodostojna isprava, pri {to vo st. 1 od ovoj ~len na Zakonot
se opredeluva deka "ako notarot oceni deka predlogot za donesuvawe
na re{enie so koe se dozvoluva izvr{uvawe vrz osnova na verodostojna
isprava e dopu{ten i osnovan, }e donese re{enie so koe se
dozvoluva izvr{uvawe vrz osnova na verodostojna isprava i }e go dos-
969

tavi do strankite." Spored st. 2 od istiot ~len na Zakonot, "ako notarot
oceni deka predlogot za donesuvawe na re{enie so koe se dozvoluva
izvr{uvawe vrz osnova na verodostojna isprava ne e dopu{ten ili
osnovan, }e go preprati predmetot do nadle`niot sud za natamo{no
postapuvawe i odlu~uvawe kako da e podnesena tu`ba“. Vo st. 3 od istiot
~len na Zakonot se predviduva deka "ako notarot oceni deka predlogot
za donesuvawe na re{enie so koe se dozvoluva izvr{uvawe vrz
osnova na verodostojna isprava ne e ureden, }e go vrati na doveritelot
da go uredi spored dadenite nasoki vo rok od osum dena od denot na
priemot na izvestuvaweto. Ako doveritelot ne go dostavi predlogot
vo opredeleniot rok, predlogot }e se smeta za povle~en“. Vo st. 4 od
istiot ~len na Zakonot se opredeluva deka "ako doveritelot go dostavi
predlogot, a predlogot ne e ureden soglasno so dadenite nasoki,
predlogot }e bide otfrlen so re{enie, protiv koe e dozvolena `alba
vo rok od osum dena do nadle`niot osnoven sud na ~ie podra~je e sedi-
{teto na notarot kaj koj e podnesen predlogot."
^lenot 16-d od osnovniot tekst na Zakonot, koj isto taka e del
od ~l. 5 na osporeniot zakon, e posveten na prigovorot protiv re{enieto
so koe se dozvoluva izvr{uvawe vrz osnova na verodostojna isprava
(dol`nikot go podnesuva prigovorot do notarot koj go donel re{enieto,
vo rok od osum dena od priemot na re{enieto; za nenavremen, nedozvolen,
nejasen, nepotpi{an, necelosen prigovor, notarot }e donese
re{enie za otfrlawe, a ako prigovorot nema takvi nedostatoci notarot
gi dostavuva spisite do osnovniot sud na ~ie podra~je e sedi{teto
na notarot zaradi postapuvawe po prigovorot i donesuvawe na odluka
soglasno na odredbite od Zakonot za parni~na postapka za postapuvawe
po prigovor za platen nalog).
Osporeniot ~l. 16-| od osnovniot tekst na Zakonot, koj e del od
~l. 5 na osporeniot zakon, se odnesuva na potvrdata za pravosilnost i
izvr{nost, pri {to vo st. 1 se opredeluva deka "notarot }e stavi
potvrda za pravosilnost i izvr{nost na re{enieto so koe se dozvoluva
izvr{uvawe, ako vo rokot od osum dena ne primi prigovor, odnosno
prigovorot go otfrlil kako nenavremen ili nedozvolen." Vo st. 2 od
istiot ~len na Zakonot se opredeluva deka "re{enieto so koe se dozvoluva
izvr{uvawe so potvrda za pravosilnost i izvr{nost notarot }e
mu go dostavi na doveritelot."
^lenovite 16-e i 16-` od osnovniot tekst na Zakonot, koi se
sostaven del od ~l. 5 na osporeniot zakon, se odnesuvaat na (1) pravoto
na notarot na nagrada i nadomestok na tro{ocite i (2) obvrskata za
pla}awe na sudska taksa.
So ~l. 6-12 od osporeniot zakon se ureduva postapuvaweto po
predlozite za izvr{uvawe podneseni do osnovnite sudovi (na primer,
ako e doneseno pravosilno re{enie za izvr{uvawe od sudot, doveritelite
se dol`ni vo rok od {est meseci od primenata na ovoj zakon odnosno
od 1 juli 2010 godina do 1 januari 2011 godina da podnesat izjava do
970

osnovniot sud za toa na koj izvr{itel da se dostavi predmetot - ~l. 7;
ako doveritelot ne postapi soglasno navedenoto zakonsko pravilo, se
smeta deka go povlekol predlogot za izvr{uvawe, za {to sudot donesuva
re{enie protiv koe e dozvolena `alba vo rok od osum dena - ~l. 9;
po priemot na predmetot izvr{itelot e dol`en da go izvesti dol`nikot
deka izvr{uvaweto zapo~nato pred sudot prodol`uva kaj izvr-
{itelot - ~l. 11 st. 3; ...).
So ~l. 13 od osporeniot zakon se ureduva predavaweto od sudovite
na notarite na predlozite za izvr{uvawe za koi ne e doneseno
pravosilno re{enie za izvr{uvawe, pri {to vo st. 1 od ovoj ~len na
Zakonot se opredeluva deka notarot postapuva po tie predmeti kako
poverenik na sudot, a vo st. 2 se opredeluva deka notarot dostavuva
re{enie za izvr{uvawe do dol`nikot so pravna pouka deka vo rok od
osum dena ima pravo na prigovor preku notarot do sudot koj go otstapil
predmetot.
Spored osporeniot st. 3 od ~l. 13 na Zakonot, "koga prigovorot
e nenavremen, nedozvolen i necelosen, notarot go otfrla so re{enie
protiv koe e dozvolena `alba vo rok od osum dena do sudot koj go
otstapil predmetot."
Spored osporeniot st. 4 od istiot ~len na Zakonot, "ako notarot
ne go otfrli prigovorot, predmetot se dostavuva vo sudot i postapkata
prodol`uva kako po tu`ba po prigovor za izdavawe na platen
nalog."
Vo ~l. 14 od osporeniot zakon se opredeluva deka izvr{noto re-
{enie doneseno od sudot vrz osnova na verodostojna isprava, koe stanalo
pravosilno i izvr{no, steknalo svojstvo na izvr{na isprava za
naplata na pari~no pobaruvawe, a vo ~l. 15 od Zakonot se predviduva
deka subjektite koi vodat javni knigi i registri imaat obvrska da postapuvaat
spored zaklu~okot na izvr{itelot {to go prodol`uva izvr-
{uvaweto.
Vo ~l. 17 od Zakonot se opredeluva deka ovoj zakon vleguva vo
sila osmiot den od objavuvaweto i deka }e po~ne da se primenuva od 1
juli 2010 godina.
Spored toa, celinata na Zakonot i oddelnite odredbi od toj
zakon {to se osporuvaat, se odnesuvaat na opredeluvaweto izvr{itelite
da postapuvaat i spored re{enie so koe se dozvoluva izvr{uvawe
vrz osnova na verodostojna isprava doneseno od notar, pri {to se ureduva
sodr`inata na predlogot za izvr{uvawe, osnovot za donesuvawe
na re{enieto, postapuvaweto na notarot po predlogot za izvr{uvawe,
postapuvaweto na izvr{itelot po pravosilno i izvr{no re{enie so
koe se dozvoluva izvr{uvawe doneseno od sud. Vo odnos na postapuvaweto
na notarot po predlogot za izvr{uvawe, osporeniot zakon opredeluva
deka notarot, vrz osnova na zakonski utvrdeni podatoci vo
predlogot i prilo`enata verodostojna isprava kon nego, ocenuva dali
predlogot za izvr{uvawe e dopu{ten i osnovan i, ako predlogot gi
971

ispolnuva tie uslovi, notarot donesuva re{enie koe go dostavuva do
strankite (~l. 16-g st. 1 od Zakonot), pa ako nema prigovor protiv re-
{enieto, notarot stava potvrda za pravosilnost i izvr{nost (~l. 16-|
st. 1 od Zakonot) i izvr{itelot go sproveduva takvoto re{enie (~l. 1-
4 od Zakonot); ako ima dopu{ten, jasen i celosen prigovor na re{enieto
preku notarot do sudot vo rok od osum dena, notarot go dostavuva
predmetot do nadle`niot sud na natamo{no postapuvawe i donesuvawe
na odluka (~l. 16-d od Zakonot); dokolku, pak, notarot oceni deka predlogot
za izvr{uvawe e nedopu{ten ili neosnovan, }e go preprati predmetot
do sudot za natamo{no postapuvawe i odlu~uvawe (~l. 16-g st. 2
od Zakonot), a ako e predlogot neureden notarot }e dade nasoki, po koi
}e ja prodol`i postapkata (~l. 16-g st. 3 od Zakonot) odnosno ako ne se
postapi po nasokite, notarot }e donese re{enie za otfrlawe na predlogot
protiv koe e dozvolena `alba do nadle`niot sud (~l. 16-g st. 4 od
Zakonot). So drugi zborovi, Zakonot go ovlastil notarot da gi utvrduva
faktite vo vrska so predlozite za izvr{uvawe zasnovani na verodostojni
ispravi doneseni od notar, odnosno da postapuva po nesporni
pra{awa, {to e del od zakonskata opredelba notarot da bide poverenik
na sudot, a dokolku se pojavi ne{to sporno pri takvoto ovlastuvawe
na notarot, postapkata prodol`uva pred soodvetniot sud.
972
Aspekti na osporuvawe
Celinata na osporeniot zakon, kako i oddelno osporenite zakonski
odredbi, ne bile vo soglasnost so ustavnata opredelba za podelba
na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska, zatoa {to notarot
ne mo`el da ja zameni sudskata vlast so ogled deka bil del od izvr{nata
vlast i bil izbiran i razre{uvan od ministerot za pravda.
So celiot koncept na Zakonot se vr{el upad na notarite vo sudskiot
sistem i se otvoral prostor za mnogu zloupotrebi i eventualni
falsifikati koi teoretski mo`ele da dobijat potvrda za izvr{nost,
pa Zakonot namesto da gi rastereti sudovite, }e otvorel pogolema rabota
tokmu za sudovite.
So davaweto mo`nost na notarot da odlu~uva za navremenost,
dopu{tenost i celosnost na prigovorot za izvr{uvawe, se navleguvalo
vo ingerenciite na sudskata vlast i vo nejzinata samostojnost.
So inicijativata se predlaga poni{tuvawe na Zakonot vo celina.
Spored toa, podnositelkata na inicijativata smeta deka Zakonot
vo celina i oddelno osporenite zakonski odredbi davale ovlastuvawa
na notarite da ocenuvaat odnosno da odlu~uvaat (navremenost, dopu{tenost,
celosnost na predlogot za izvr{uvawe; otfrlawe so re{enie
na predlogot vo opredeleni situacii-ako ne se douredi predlogot
spored ocenkata na notarot; da ocenuva deka predlogot za izvr{uvawe
e povle~en ako doveritelot ne go douredi predlogot vo opredelen rok

vo nasoka dadena od notarot; ...), so {to notarite navleguvale vo delokrugot
na sudskata vlast i, kako del od izvr{nata vlast, ja povreduvale
temelnata vrednost podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na
i sudska.
Sodr`ina na obrazlo`enieto na predlog- zakonot
"Celta na predlo`enite zakonski re{enija e sozdavawe na sistem
za efikasen i efektiven prenos na izvr{nite predmeti od sudovite
kaj privatnite izvr{iteli i rasteretuvawe na sudovite od predlozite
za izdavawe na platni nalozi vrz osnova na verodostojna isprava."
"Sudovite ne uspeale godini nanazad da obezbedat re{enijata
za izvr{uvawe da stanat pravosilni i izvr{ni, ne po vina na doveritelite,
tuku zaradi organizacioni problemi vo sudstvoto."
"So odredbite koi se odnesuvaat na postapuvawe na notarite po
predlozite za donesuvawe na re{enie so koe se dozvoluva izvr{uvawe
vrz osnova na verodostojna isprava, }e se ovozmo`i efikasno postapuvawe
na sudovite po predmetite koi {to pretstavuvaat vistinska
sudska nadle`nost odnosno sporni predmeti."
Sporno pravno pra{awe
dali ovlastuvawata na notarite opredeleni vo osporeniot zakon
kako celina i vo oddelno osporenite zakonski odredbi zna~at
nivno navleguvawe vo sudskata vlast i so toa povreda na temelnata
vrednost podelba na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska
opredelena vo ~l. 8 st. 1 al. 4 od Ustavot na Republika Makedonija?
Ustavnosudska praktika
So Re{enie U. br. 39/2008 od 4 fevruari 2009 godina, Sudot ja
zapre postapkata za ocenuvawe na ustavnosta na pove}e odredbi od Zakonot
za vonparni~na postapka, so koi se ovozmo`uva{e notarite kako
poverenici na sudot da donesuvaat odluki vo ostavinska postapka. Sudot
oceni deka "ostavinskata postapka e vsu{nost nesporna postapka i
ulogata na sudot e samo konstatirawe na voljata na ostavitelot odnosno
naslednicite. Prakti~no ka`ano, toa zna~i deka sudot odnosno
stru~niot sorabotnik samo konstatira opredelena sostojba i ne se
vpu{ta vo utvrduvawe na sporni fakti. So postavuvaweto na notarite
kako poverenici na sudot, vo osnova ja imaat istata uloga, neposredno
da ja konstatiraat voljata na ostavitelot i negovite naslednici.
Pritoa, ako se pojavi sporna situacija toj vedna{ ja prekinuva postapkata.
Vakvata uloga na notarite nema za cel vpu{tawe vo re{a-
973

vawe na sporovi, naprotiv nespornite pravni sostojbi gi konstatiraat."
"...notarite vo ostavinskata postapka donesuvaat re{enie koe
ima samo deklarativno a ne konstitutivno zna~ewe (karakter) i pri
toa se obezbeduva sudska za{tita i kontrola preku pravoto na prigovor
na strankite do sudot. Ovaa logika e sledena i vo Zakonot za notarijatot
spored koj notarite vr{at javni ovlastuvawa samo za nesporni
pravni raboti."
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 4 od Ustavot, podelbata na dr`avnata
vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska e temelna vrednost na ustavniot
poredok na Republika Makedonija.
Spored ~l. 53 od Ustavot, advokaturata e samostojna i nezavisna
javna slu`ba {to obezbeduva pravna pomo{ i vr{i javni ovlastuvawa
vo soglasnost so zakon.
Spored Amandman XXV na Ustavot, sudskata vlast ja vr{at sudovite
(t. 1 st. 1), sudovite se samostojni i nezavisni i sudat vrz osnova
na Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost
so Ustavot (t. 1 st. 2); Vidovite, nadle`nosta, osnovaweto,
ukinuvaweto, organizacijata i sostavot na sudovite, kako i postapkata
pred niv, se ureduvaat so zakon, {to se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo
glasovi od vkupniot broj pratenici (t. 1 st. 4).
Od iznesenite ustavni odredbi proizleguva deka podelbata na
dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska e temelna vrednost
na ustavniot poredok na Republika Makedonija i deka sudskata vlast ja
vr{at sudovite, samostojno i nezavisno, vrz osnova na Ustavot, zakonite
i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot.
Nadle`nosta i postapkata pred sudovite, pokraj drugite ustavno utvrdeni
pra{awa vo vrska so sudovite, se ureduvaat so zakon {to se donesuva
so dvotretinsko mnozinstvo od vkupniot broj pratenici. Advokaturata
e samostojna i nezavisna javna slu`ba koja obezbeduva pravna
pomo{ i vr{i javni ovlastuvawa vo soglasnost so zakon, no od takvata
ustavna odredba proizleguva i toa deka so zakon mo`e da se doveri
vr{ewe na javni ovlastuvawa na javna slu`ba.
Spored ~l. 2 od Zakonot za notarijatot ("SV RM," br. 55/2007,
86/2008 i 139/2009), notarijatot e samostojna, nezavisna javna slu`ba vo
koja se vr{at raboti od vidot na javni ovlastuvawa vrz osnova na zakon
po barawe na gra|anite, dr`avnite organi, pravnite lica i drugi zainteresirani
institucii.
Od iznesenata zakonska odredba proizleguva deka zakonodavecot
so Zakonot za notarijat prenel opredeleni javni ovlastuvawa na
notarijatot kako nova samostojna i nezavisna javna slu`ba.
974

Osporeniot Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za
izvr{uvawe ("SV RM," br. 83/2009) vo celina i posebno ~l. 5, vo delot
vo koj se opredeluva dodavawe na ~l. 16-g i 16-|, i ~l. 13 st. 3 i 4 od Zakonot,
se odnesuvaat na opredeluvaweto izvr{itelite da postapuvaat
i spored re{enie so koe se dozvoluva izvr{uvawe vrz osnova na verodostojna
isprava doneseno od notar, pri {to se ureduva sodr`inata na
predlogot za izvr{uvawe, osnovot za donesuvawe na re{enieto, postapuvaweto
na notarot po predlogot za izvr{uvawe, postapuvaweto na
izvr{itelot po pravosilno i izvr{no re{enie so koe se dozvoluva
izvr{uvawe doneseno od sud. Vo odnos na postapuvaweto na notarot po
predlogot za izvr{uvawe, Zakonot opredeluva deka notarot, vrz osnova
na zakonski opredelenite podatoci vo predlogot i prilo`enata
verodostojna isprava kon nego, utvrduva dali predlogot za izvr{uvawe
e dopu{ten i osnovan i, ako predlogot gi ispolnuva zakonskite uslovi,
notarot donesuva re{enie koe go dostavuva do strankite, pa ako nema
prigovor protiv re{enieto, notarot stava potvrda za pravosilnost i
izvr{nost i izvr{itelot go sproveduva takvoto re{enie; ako ima dopu{ten,
jasen i celosen prigovor na re{enieto preku notarot do sudot
vo rok od osum dena, notarot go dostavuva predmetot do nadle`niot sud
na natamo{no postapuvawe i donesuvawe na odluka; dokolku, pak, notarot
utvrdi deka predlogot za izvr{uvawe e nedopu{ten ili neosnovan,
}e go preprati predmetot do sudot za natamo{no postapuvawe i
odlu~uvawe, a ako e predlogot neureden notarot }e dade nasoki, po koi
}e ja prodol`i postapkata odnosno ako ne se postapi po nasokite, notarot
}e donese re{enie za otfrlawe na predlogot protiv koe e dozvolena
`alba do nadle`niot sud . So drugi zborovi, Zakonot go ovlastil
notarot da gi utvrduva faktite vo vrska so predlozite za izvr{uvawe
zasnovani na verodostojni ispravi doneseni od notar odnosno
da postapuva po nesporni pra{awa, {to e del od zakonskata opredelba
notarot da bide poverenik na sudot zaradi efikasno vr{ewe na sudskata
vlast, a dokolku se pojavi ne{to sporno pri takvoto ovlastuvawe
na notarot, postapkata prodol`uva pred nadle`niot osnoven sud.
Pri takva sostojba, osporenite zakonski odredbi ne opredeluvaat navleguvawe
na notarite vo sudskata vlast i vo nejzinata samostojnost,
nitu pak ja povreduvaat temelnata vrednost podelba na dr`avnata
vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska, poradi {to osporenite zakonski
odredbi se vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 4, ~l. 53 i so Amandman
XXV na Ustavot na Republika Makedonija.
Vrz osnova na iznesenoto, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe;
2. Sudot da odlu~i da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe
("SV RM," br. 83/2009) vo celina i posebno na ~l. 5, vo delot vo
975

koj se opredeluva dodavawe na ~l. 16-g i 16-|, i na ~l. 13 st. 3 i 4 od Zakonot.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 5 oktomvri 2011
godina, donese
976
RE[ENIE
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 83/2009) vo celina i
posebno na ~len 5, vo delot vo koj se opredeluva dodavawe na ~lenovite
16-g i 16-|, i na ~len 13 stavovite 3 i 4 od Zakonot.
2. Aleksandra Ilieva advokatka od Skopje, na Ustavniot sud na
Republika Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na odredbite od Zakonot ozna~en vo to~kata
1 od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, celinata na osporeniot zakon,
kako i oddelno osporenite zakonski odredbi, ne bile vo soglasnost
so ustavnata opredelba za podelba na dr`avnata vlast na zakonodavna,
izvr{na i sudska, zatoa {to notarot ne mo`el da ja zameni sudskata
vlast so ogled deka bil del od izvr{nata vlast i bil izbiran i
razre{uvan od ministerot za pravda.
So celiot koncept na Zakonot se vr{el upad na notarite vo sudskiot
sistem i se otvoral prostor za mnogu zloupotrebi i eventualni
falsifikati koi teoretski mo`ele da dobijat potvrda za izvr{nost,
pa Zakonot namesto da gi rastereti sudovite, }e otvorel pogolema
rabota tokmu za sudovite.
So davaweto mo`nost na notarot da odlu~uva za navremenost,
dopu{tenost i celosnost na prigovorot za izvr{uvawe, se navleguvalo
vo ingerenciite na sudskata vlast i vo nejzinata samostojnost.
So inicijativata se predlaga poni{tuvawe na Zakonot vo celina.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~len 1 od osporeniot zakon
se opredeluva odredbite na Zakonot za izvr{uvawe da se primenuvaat
i za prisilno izvr{uvawe na notarski ispravi i drugi izvr{ni ispravi
predvideni so zakon.
Vo ~lenovite 2 i 3 od istiot zakon se opredeluva deka osnova za
izvr{uvawe e i re{enie so koe se dozvoluva izvr{uvawe vrz osnova na
verodostojna isprava doneseno od notar.
Spored ~len 4 od osporeniot zakon, re{enieto so koe se dozvoluva
izvr{uvawe vrz osnova na verodostojna isprava doneseno od notar

stanuva izvr{na isprava so stavawe na potvrda za pravosilnost i izvr{nost
od notarot.
Vo ~len 5 od Zakonot se ureduva postapkata za donesuvawe na
re{enie so koe se dozvoluva izvr{uvawe vrz osnova na verodostojna
isprava (predlog od doveritelot do notarot po svoj izbor od podra~jeto
kade `ivee dol`nikot-fizi~ko lice odnosno kade e sedi{teto
na dol`nikot-pravno lice - ~len 16-a od osnovniot tekst na Zakonot),
sodr`inata na predlogot (barawe da se donese re{enie za zadol`uvawe
na dol`nikot, podatoci za doveritelot, dol`nikot, vidot i obemot
na pobaruvaweto, vremeto koga pristignala obvrskata - ~len 16-b od
osnovniot tekst na Zakonot) i osnovot za donesuvawe na re{enieto
(verodostojna isprava prilo`ena kon predlog, a toa e faktura, menica,
~ek, javna isprava, ... - ~len 16-v).
Osporeniot ~len 16-g od osnovniot tekst na Zakonot, koj e del
od ~len 5 od osporeniot zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za izvr{uvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br.
83/2009), se odnesuva na postapuvaweto po predlogot za donesuvawe na
re{enie so koe se dozvoluva izvr{uvawe vrz osnova na verodostojna
isprava, pri {to vo stavot 1 od ovoj ~len na Zakonot se opredeluva
deka "ako notarot oceni deka predlogot za donesuvawe na re{enie so
koe se dozvoluva izvr{uvawe vrz osnova na verodostojna isprava e dopu{ten
i osnovan, }e donese re{enie so koe se dozvoluva izvr{uvawe
vrz osnova na verodostojna isprava i }e go dostavi do strankite."
Spored stav 2 od istiot ~len na Zakonot, "ako notarot oceni deka predlogot
za donesuvawe na re{enie so koe se dozvoluva izvr{uvawe vrz
osnova na verodostojna isprava ne e dopu{ten ili osnovan, }e go preprati
predmetot do nadle`niot sud za natamo{no postapuvawe i odlu-
~uvawe kako da e podnesena tu`ba“. Vo stav 3 od istiot ~len na Zakonot
se predviduva deka „ako notarot oceni deka predlogot za donesuvawe
na re{enie so koe se dozvoluva izvr{uvawe vrz osnova na verodostojna
isprava ne e ureden, }e go vrati na doveritelot da go uredi
spored dadenite nasoki vo rok od osum dena od denot na priemot na izvestuvaweto.
Ako doveritelot ne go dostavi predlogot vo opredeleniot
rok, predlogot }e se smeta za povle~en“. Vo stavot 4 od istiot ~len na
Zakonot se opredeluva deka "ako doveritelot go dostavi predlogot, a
predlogot ne e ureden soglasno so dadenite nasoki, predlogot }e bide
otfrlen so re{enie, protiv koe e dozvolena `alba vo rok od osum dena
do nadle`niot osnoven sud na ~ie podra~je e sedi{teto na notarot kaj
koj e podnesen predlogot."
^lenot 16-d od osnovniot tekst na Zakonot, koj isto taka e del
od ~len 5 na osporeniot zakon, e posveten na prigovorot protiv re{enieto
so koe se dozvoluva izvr{uvawe vrz osnova na verodostojna isprava
(dol`nikot go podnesuva prigovorot do notarot koj go donel re{-
enieto, vo rok od osum dena od priemot na re{enieto; za nenavremen,
nedozvolen, nejasen, nepotpi{an, necelosen prigovor, notarot }e do-
977

nese re{enie za otfrlawe, a ako prigovorot nema takvi nedostatoci
notarot gi dostavuva spisite do osnovniot sud na ~ie podra~je e sedi{teto
na notarot zaradi postapuvawe po prigovorot i donesuvawe na
odluka soglasno na odredbite od Zakonot za parni~na postapka za postapuvawe
po prigovor za platen nalog).
Osporeniot ~len 16-| od osnovniot tekst na Zakonot, koj e del
od ~len 5 na osporeniot zakon, se odnesuva na potvrdata za pravosilnost
i izvr{nost, pri {to vo stavot 1 se opredeluva deka "notarot }e
stavi potvrda za pravosilnost i izvr{nost na re{enieto so koe se dozvoluva
izvr{uvawe, ako vo rokot od osum dena ne primi prigovor,
odnosno prigovorot go otfrlil kako nenavremen ili nedozvolen." Vo
stavot 2 od istiot ~len na Zakonot se opredeluva deka "re{enieto so
koe se dozvoluva izvr{uvawe so potvrda za pravosilnost i izvr{nost
notarot }e mu go dostavi na doveritelot."
^lenovite 16-e i 16-` od osnovniot tekst na Zakonot, koi se sostaven
del od ~len 5 na osporeniot zakon, se odnesuvaat na pravoto na
notarot na nagrada i nadomestok na tro{ocite i obvrskata za pla}awe
na sudska taksa.
So ~lenovite 6-12 od osporeniot zakon se ureduva postapuvaweto
po predlozite za izvr{uvawe podneseni do osnovnite sudovi (na
primer, ako e doneseno pravosilno re{enie za izvr{uvawe od sudot,
doveritelite se dol`ni vo rok od {est meseci od primenata na ovoj zakon
odnosno od 1 juli 2010 godina do 1 januari 2011 godina da podnesat
izjava do osnovniot sud za toa na koj izvr{itel da se dostavi predmetot
- ~len 7; ako doveritelot ne postapi soglasno navedenoto zakonsko
pravilo, se smeta deka go povlekol predlogot za izvr{uvawe, za
{to sudot donesuva re{enie protiv koe e dozvolena `alba vo rok od
osum dena - ~len 9; po priemot na predmetot izvr{itelot e dol`en da
go izvesti dol`nikot deka izvr{uvaweto zapo~nato pred sudot prodol`uva
kaj izvr{itelot - ~len 11 stav 3; ...).
So ~len 13 od osporeniot zakon se ureduva predavaweto od sudovite
na notarite na predlozite za izvr{uvawe za koi ne e doneseno
pravosilno re{enie za izvr{uvawe, pri {to vo stav 1 od ovoj ~len na
Zakonot se opredeluva deka notarot postapuva po tie predmeti kako
poverenik na sudot, a vo stav 2 se opredeluva deka notarot dostavuva
re{enie za izvr{uvawe do dol`nikot so pravna pouka deka vo rok od
osum dena ima pravo na prigovor preku notarot do sudot koj go otstapil
predmetot.
Spored osporeniot stav 3 od ~len 13 na Zakonot, "koga prigovorot
e nenavremen, nedozvolen i necelosen, notarot go otfrla so re-
{enie protiv koe e dozvolena `alba vo rok od osum dena do sudot koj
go otstapil predmetot."
Spored osporeniot stav 4 od istiot ~len na Zakonot, "ako notarot
ne go otfrli prigovorot, predmetot se dostavuva vo sudot i pos-
978

tapkata prodol`uva kako po tu`ba po prigovor za izdavawe na platen
nalog."
Vo ~len 14 od osporeniot zakon se opredeluva deka izvr{noto
re{enie doneseno od sudot vrz osnova na verodostojna isprava, koe stanalo
pravosilno i izvr{no, steknalo svojstvo na izvr{na isprava za
naplata na pari~no pobaruvawe, a vo ~len 15 od Zakonot se predviduva
deka subjektite koi vodat javni knigi i registri imaat obvrska da postapuvaat
spored zaklu~okot na izvr{itelot {to go prodol`uva izvr{uvaweto.
Vo ~len 17 od Zakonot se opredeluva deka ovoj zakon vleguva vo
sila osmiot den od objavuvaweto i deka }e po~ne da se primenuva od 1
juli 2010 godina.
1. Spored ~len 8 stav 1 alineja 4 od Ustavot, podelbata na dr`avnata
vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska e temelna vrednost na
ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~len 53 od Ustavot, advokaturata e samostojna i nezavisna
javna slu`ba {to obezbeduva pravna pomo{ i vr{i javni ovlastuvawa
vo soglasnost so zakon.
Spored Amandman XXV na Ustavot, sudskata vlast ja vr{at
sudovite (to~ka 1 stav 1), sudovite se samostojni i nezavisni i sudat
vrz osnova na Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani
vo soglasnost so Ustavot (to~ka 1 stav 2); Vidovite, nadle`nosta,
osnovaweto, ukinuvaweto, organizacijata i sostavot na sudovite,
kako i postapkata pred niv, se ureduvaat so zakon, {to se donesuva so
dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici (to~ka 1
stav 4).
Od iznesenite ustavni odredbi proizleguva deka podelbata na
dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska e temelna vrednost
na ustavniot poredok na Republika Makedonija i deka sudskata vlast ja
vr{at sudovite, samostojno i nezavisno, vrz osnova na Ustavot, zakonite
i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot.
Nadle`nosta i postapkata pred sudovite, pokraj drugite ustavno utvrdeni
pra{awa vo vrska so sudovite, se ureduvaat so zakon {to se donesuva
so dvotretinsko mnozinstvo od vkupniot broj pratenici. Advokaturata
e samostojna i nezavisna javna slu`ba koja obezbeduva pravna
pomo{ i vr{i javni ovlastuvawa vo soglasnost so zakon, no od takvata
ustavna odredba proizleguva i toa deka so zakon mo`e da se doveri
vr{ewe na javni ovlastuvawa na javna slu`ba.
Spored ~len 2 od Zakonot za notarijatot ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 55/2007, 86/2008 i 139/2009), notarijatot e
samostojna, nezavisna javna slu`ba vo koja se vr{at raboti od vidot na
javni ovlastuvawa vrz osnova na zakon po barawe na gra|anite, dr`avnite
organi, pravnite lica i drugi zainteresirani institucii.
979

Od iznesenata zakonska odredba proizleguva deka zakonodavecot
so Zakonot za notarijat prenel opredeleni javni ovlastuvawa na
notarijatot kako nova samostojna i nezavisna javna slu`ba.
Osporeniot Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za
izvr{uvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 83/2009)
vo celina i posebno ~len 5, vo delot vo koj se opredeluva dodavawe na
~lenovite 16-g i 16-|, i ~len 13 stavovite 3 i 4 od Zakonot, se odnesuvaat
na opredeluvaweto izvr{itelite da postapuvaat i spored re-
{enie so koe se dozvoluva izvr{uvawe vrz osnova na verodostojna isprava
doneseno od notar, pri {to se ureduva sodr`inata na predlogot za
izvr{uvawe, osnovot za donesuvawe na re{enieto, postapuvaweto na
notarot po predlogot za izvr{uvawe, postapuvaweto na izvr{itelot
po pravosilno i izvr{no re{enie so koe se dozvoluva izvr{uvawe doneseno
od sud. Vo odnos na postapuvaweto na notarot po predlogot za
izvr{uvawe, Zakonot opredeluva deka notarot, vrz osnova na zakonski
opredelenite podatoci vo predlogot i prilo`enata verodostojna isprava
kon nego, utvrduva dali predlogot za izvr{uvawe e dopu{ten i
osnovan i, ako predlogot gi ispolnuva zakonskite uslovi, notarot donesuva
re{enie koe go dostavuva do strankite, pa ako nema prigovor
protiv re{enieto, notarot stava potvrda za pravosilnost i izvr{nost
i izvr{itelot go sproveduva takvoto re{enie; ako ima dopu{ten, jasen
i celosen prigovor na re{enieto preku notarot do sudot vo rok od
osum dena, notarot go dostavuva predmetot do nadle`niot sud na natamo{no
postapuvawe i donesuvawe na odluka; dokolku, pak, notarot
utvrdi deka predlogot za izvr{uvawe e nedopu{ten ili neosnovan, }e
go preprati predmetot do sudot za natamo{no postapuvawe i odlu~uvawe,
a ako e predlogot neureden notarot }e dade nasoki, po koi }e ja
prodol`i postapkata odnosno ako ne se postapi po nasokite, notarot
}e donese re{enie za otfrlawe na predlogot protiv koe e dozvolena
`alba do nadle`niot sud. So drugi zborovi, Zakonot go ovlastil notarot
da gi utvrduva faktite vo vrska so predlozite za izvr{uvawe zasnovani
na verodostojni ispravi doneseni od notar odnosno da postapuva
po nesporni pra{awa, {to e del od zakonskata opredelba notarot
da bide poverenik na sudot zaradi efikasno vr{ewe na sudskata
vlast, a dokolku se pojavi ne{to sporno pri takvoto ovlastuvawe na
notarot, postapkata prodol`uva pred nadle`niot osnoven sud. Pri takva
sostojba, osporenite zakonski odredbi ne opredeluvaat navleguvawe
na notarite vo sudskata vlast i vo nejzinata samostojnost, nitu pak
ja povreduvaat temelnata vrednost podelba na dr`avnata vlast na zakonodavna,
izvr{na i sudska, poradi {to Sudot utvrdi deka osporenite
zakonski odredbi se vo soglasnost so ~len 8 stav 1 alineja 4, ~len
53 i so Amandman XXV na Ustavot na Republika Makedonija.
1. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
980

1. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Branko Naumoski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Igor Spirovski, d-r
Gzime Starova, Vladimir Stojanoski i d-r Zoran Sulejmanov, a vo
odnos na ~len 5 od Zakonot so mnozinstvo glasovi.
981

982

77. U. br. 165/2011 (9. 11. 2011)
Akt {to se osporuva
^len 55 st. 3 od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 25/2000, 34/2000, 96/2000, 50/
2001, 11/2002, 84/2005, 37/2006, 18/2007, 36/2007, 82/2008, 98/2008, 6/2009,
67/2009, 50/2010, 156/2010 i 53/2011).
Sodr`ina na osporeniot ~len
Spored ~l. 55 st. 3 od Zakonot "Upravniot odbor ima pretsedatel
i zamenik na pretsedatel od imenuvanite pretstavnici od Ministerstvoto
za zdravstvo i Ministerstvoto za finansii koi naizmeni~no
po edna godina se menuvaat vo tekot na mandatot."
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporeniot
~len ne bil vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 9, ~l. 23, ~l. 34, ~l. 39,
~l. 51 i ~l. 58 od Ustavot. Ova od pri~ina {to so nego protivustavno
se ignoriraat i omalova`uvaat ostanatite pretstavnici na Upravniot
odbor i na niv ne im e dadena ustavna i zakonska mo`nost da bidat
pretsedatel i zamenik na pretsedatel na upravniot odbor i ako toj se
sostoi od sedum ~lena koi gi imenuva Vladata za vreme na ~etiri
godini i site ~len ovi se so visoko obrazovanie i rabotno iskustvo od
finansiskoto rabotewe ili od sistematizacija i organizacija na zdravstvenata
za{tita i zdravstvenoto osiguruvawe. Voedno, spored podnositelot
so ovaa odredba se pravi diskriminacija me|u gra|anite.
Podnositelot na inicijativata predlaga pri odlu~uvaweto Sudot
da ja ima predvid i Odlukata U. br. 167/2006 od 27 juni 2007 godina
so koja bil ukinat ~l. 56 st. 2 vo delot "pri {to odlukata na Upravniot
odbor se smeta za donesena samo ako za niv pozitivno glasale i
pretstavnici od ~l. 55 st. 3 od ovoj Zakon“ od Zakonot za zdravstvenoto
osiguruvawe.
Ustavno sudskapraktika
- Ustavniot sud na Republika Makedonija so Odluka U. br. 167/
2006 od 27. 06. 2007 godina go ukinal ~l. 56 st. 2 vo delot: "pri {to
983

odlukite na Upravniot odbor se smetaat za doneseni samo ako za niv
pozitivno glasale i pretstavnici od ~l. 55 st. 3 na ovoj zakon" od Zakonot
za zdravstveno osiguruvawe.
Vo obrazlo`enieto na odlukata Sudot izrazil stav deka spored
Sudot zakonodavecot ima pravo da go obezbedi na~inot za poefikasno
primenuvawe, ostvaruvawe i obezbeduvawe na celite koi saka da gi postigne
so Zakonot, bidej}i toa e i funkcijata na legislativata, me|utoa,
so vospostavuvaweto na takov poseben na~in na donesuvaweto na
odlukite na Upravniiot odbor predviden vo osporenata odredba od
Zakonot, o~igledno e deka taa cel ne mo`e da se postigne od pri~ini
{to vsu{nost vo sekoj moment ~lenovite na Upravniot odbor koi
imaat poseben status vo odnos na donesuvaweto na odlukite, mo`at da
ja blokiraat rabotata na Fondot i bez nivna soglasnost Upravniot
odbor ne mo`e da gi donesuva odlukite soglasno nadle`nostite utvrdeni
vo Zakonot, odnosno ne mo`e da funkcionira. Toa prakti~no bi
zna~elo deka, vo konkretniot slu~aj, stanuva zbor za odluki koi gi donesuvaat
pretstavnicite na Ministerstvoto za zdravstvo i Ministerstvoto
za finansii koi imaat status na pretsedatel, odnosno zamenik
na pretsedatel na Upravniot odbor, a ne odluki {to gi donesuva Upravniot
odbor kako telo {to ne samo {to ne mo`e da se smeta kako podobruvawe
na upravuvaweto na upravuva~kite kapaciteti na Fondot za
zdravstvenoto osiguruvawe, tuku Upravniot odbor go pravi besmisleno
telo.
984
Sporno pravno pra{awe
Dali so predviduvaweto deka pretsedatelot i zamenik na pretsedatelot
od imenuvanite pretstavnici od Ministerstvoto za zdravstvo
i Ministerstvoto za finansii naizmeni~no vo tekot na mandatot
se menuvaat po edna godina, se doveduva vo pra{awe na~eloto na diskriminacija
me|u gra|anite, na~eloto na vladeewe na pravoto i drugi
odredbi od Ustavot na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavoto, vladeeweto na pravoto e
edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~l. 9 od Ustavot gra|anite na Republika Makedonija se
ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i versko
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot
i zakonite se ednakvi.
Spored ~l. 23 od Ustavot sekoj gra|anin ima pravo da u~estvuva
vo vr{eweto na javni funkcii.

Spored ~l. 34 od Ustavot, gra|anite imaat pravo na socijalna
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven
dogovor.
Vo ~l. 39 st. 1 od Ustavot e utvrdeno deka na sekoj gra|anin mu
se garantira pravoto na zdravstvena za{tita.
Soglasno ~l. 58 st. 1 od Ustavot, sopstvenosta i trudot se osnova
za upravuvawe i u~estvo vo odlu~uvaweto.
Soglasno navedenite ustavni odredbi, zdravstvenoto
osiguruvawe, kako del od socijalnoto osiguruvawe, koe vo Ustavot e
utvrdeno kako edno od osnovnite prava na ~ovekot i gra|aninot, e
uredeno so Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe.
Spored ~l. 2 st. 1 od ovoj zakon, zdravstvenoto osiguruvawe se
ustanovuva kako zadol`itelno i dobrovolno.
Spored ~l. 3 st. 1 od Zakonot, zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe
go sproveduva Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija.
So ~l. 53 od Zakonot e utvrden statusot na Fondot za zdravstveno
osiguruvawe. Soglasno ovoj ~len Fondot vr{i dejnost od javen
interes i vr{i javni ovlastuvawa utvrdeni so ovoj zakon, Fondot ima
svojstvo na pravno lice, Fondot e samostoen vo svojata rabota, sedi{-
teto na fondot e vo Skopje, Fondot ima statut i edinstvena `iro
smetka.
Trgnuvaj}i od ovlastuvaweto {to proizleguva tokmu od ~l. 58
od Ustavot, pra{aweto vo vrska so upravuvaweto i odlu~uvaweto vo
zdravstvenoto osiguruvawe, zakonodavecot na op{t na~in go uredil so
Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe, koi odredbi ponatamu se razrabotuvaat
so Statutot na Fondot koj go donesuva Upravniot odbor na
Fondot.
Spored ~l. 55 st. 1 od Zakonot, so Fondot upravuva Upraven
odbor.
Spored st. 2 na ovoj ~len od Zakonot, Upravniot odbor se sostoi
od sedum ~lena koi gi imenuva i razre{uva Vladata na Republika Makedonija
za vreme od ~etiri godini i toa:
- eden pretstavnik predlo`en od Ministerstvoto za zdravstvo,
- eden pretstavnik predlo`en od Ministerstvoto za finansii,
- eden pretstavnik predlo`en od Sojuzot na sindikatite na Makedonija
po princip na godi{no rotiraawe na ovlastenite pretstavnici
na Sojuzot.
- eden pretstavnik predlo`en od komorite na stopanstvenicite
vo Republikata po princip na godi{no rotirawe na ovlastenite pretstavnici
od komorite,
- eden pretstavnik predlo`en od Lekarskata komora na Makedonija
i Stomatolo{kata komora na Makedonija i Farmacevtskata
komora na Makedonija po princip na godi{no rotirawe na ovlastenite
pretstavnici od komorite,
985

- eden pretstavnik predlo`en od Zdru`enieto na penzionerite
i
- eden pretstavnik na osigurenicite predlo`en od Zdru`enieto
na potro{uva~ite.
Upravniot odbor ima pretsedatel i zamenik na pretsedatelot
od imenuvanite pretstavnici od Ministerstvoto za zdravstvo i Ministerstvoto
za finansii koi naizmeni~no po edna godina se menuvaat
vo tekot na mandatot (osporen stav).
Za ~lenovi na Upravniot odobr se predlagaat lica koi imaat
visoko obrazovanie i rabotno iskustvo od finansiskoto rabotewe ili
od sistemot i organizacijata na zdravstvenata za{tita i zdravstvenoto
osiguruvawe, pri {to da se vodi smetka za soodvetnata i pravi-
~nata zastapenost na gra|anite na site zaednici.
Delokrugot na rabotata na Upravniot odbor e utvrden vo ~l. 56
od Zakonot, spored koj Upravniot odbor na Fondot, gi vr{i slednive
raboti:
1) u~estvuva vo utvrduvawe na razvojot na zadol`itelnoto zdravstveno
osiguruvawe;
2) donesuva statut na Fondot;
3) gi donesuva op{tite akti predvideni so ovoj zakon koi se objavuvaat
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
4) donesuva programa i plan za rabota;
5) donesuva akti za organizacija i sistematizacija na Fondot;
6) utvrduva Buxet i zavr{na smetka na Fondot;
7) donesuva programa za investicioni vlo`uvawa vo zdravstvoto
vrz osnova na utvrdeni zdravstveni prioriteti;
8) usvojuva godi{en izve{taj za raboteweto na Fondot;
9) se gri`i za ostvaruvawe na zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe;
10) go sledi ostvaruvaweto na me|unarodnite dogovori i me-
|udr`avnite spogodbi od oblasta na zdravstvenoto osiguruvawe;
11) razgleduva pra{awa, izve{tai, ifnormacii i drugi materijali
vo vrska so sostojbata i problemite od zadol`itelnoto zdravstveno
osiguruvawe i drugi raboti od nadle`nost na Fondot;
12) raspi{uva konkurs za imenuvawe na direktor na Fondot;
13) osnova komisii i drugi rabotni tela i
14) odlu~uva i za drugi raboti utvrdeni so zakon i statut na Fondot.
Spored st. 2 na ovoj ~len od Zakonot, Upravniot odbor gi donesuva
odlukite so mnozinstvo na glasovi od vkupniot broj na glasovi.
Spored st. 3 na ovoj ~len pred donesuvaweto na op{tite akti
predvideni so ovoj zakon, Upravniot odbor mo`e da pobara mislewe i
od komorite od oblasta na zdravstvoto.
Na aktot od st. 1 t. 5 na ovoj ~len ministerot za zdravstvo dava
soglasnost.
986

Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, analizata na navedenite
odredbi od Zakonot za zdravstveno osiguruvawe kako i osporeniot
~len nasprema navodite vo inicijativata smetame deka istite se
neosnovani.
Imeno od analizata na navedenata zakonska regulativa proizleguva
deka so Zakonot za zdravstveno osiguruvawe se osnova Fond za
zdravstvenoto osiguruvawe koj e nadle`en da go sproveduva zadol-
`itelnoto zdravstveno osiguruvawe na gra|anite.
Fondot vr{i dejnost od javen interes i vr{i javni ovlastuvawa
utvrdeni so ovoj zakon.
Fondot se finansira vo najgolem del od sredstvata na gra|anite
pribrani po osnov na pridonesi ili od Buxetot na Republikata,
poradi {to podle`i na javna odgovornost za upravuvawe so sredstvata.
Vo funkcija na za{tita na javniot interes na gra|anite zakonodavecot
go utvrdil brojot i sostavot na ~lenovite na Upravniot odbor koi gi
izbira i razre{uva Vladata.
Ponatamu, od analizata na celinata na ~l. 55 od Zakonot, a ne
samo na osporeniot st. 3 koj go osporuva podnositelot, nedvosmisleno
proizleguva deka sostavot na ~lenovite na Upravniot odbor e koncipiran
na na~in {to vo nego vleguvaat pretstavnici predlo`eni od Sojuzot
na sindikatite od komorite na stopanstvenici vo Republikata,
pretstavnici na Lekarskata, Stomatolo{kata i Farmacevtskata komora
po princip na godi{no rotirawe, pretstavnik na Zdru`enieto
na penzioneri, pretstavnik na potro{uva~ite kako i pretstavnik predlo`eni
od Ministerstvoto za zdravstvo i Ministerstvoto za finansii.
Poa|aj}i od delokrugot na rabotata na Upravniot odbor utvrden
vo ~l. 56 od Zakonot kako i faktot {to odlukite na Upravniot
odbor se donesuvaat so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj na izbranite
pretstavnici, smetame deka ureduvaweto na pra{aweto deka so
Upravniot odbor rakovodi pretsedatel i zamenik pretsedatel od
imenuvanite pretstavnici na Ministerstvoto za zdravstvo i Ministerstvoto
za finansii koi se menuvaat naizmeni~no po edna godina vo
tekot na traeweto na mandatot ne ja pravi osporenata odredba nesoglasna
so Ustavot.
Imeno, spored na{e mislewe, celta na zakonodavecot ne bila
kako {to naveduva podnositelot da gi ignorira i omalova`i drugite
pretstavnici na Upravniot odbor, tuku upravuvaweto odnosno rakovodeweto
da go vr{at pretstavnici predlo`eni od Ministerstvoto
za zdravstvo i Ministerstvoto za finansii, a so cel efikasno, efektivno
i ekonomi~no koristewe na sredstvata na Fondot za zdravstvenoto
osiguruvawe za sproveduvawe i ostvaruvawe na potrebite na
gra|anite od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.
So ogled na navedenoto se p r e d l a g a:
987

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 55 st. 3 od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 25/2000, 34/2000, 96/2000, 50/2001, 11/2002,
84/2005, 37/2006, 18/2007, 36/2007, 82/2008, 98/2008, 6/2009, 67/2009, 50/
2010, 156/2010 i 53/2011).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 29 noemvri 2011
godina, donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 55 stav 3 od Zakonot za zdravsvenoto osiguruvawe ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 25/2000, 34/2000, 96/2000, 50/2001,
11/2002, 84/2005, 37/2006, 18/2007, 36/2007, 82/2008, 98/2008, 6/2009,
67/2009, 50/2010, 156/2010 i 53/2011).
2. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~len 55 stav 3 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1
od ova re{enie.
Spored navodite na podnositelot na podnositelot na inicijativata
osporeniot ~len ne bil vo soglasnost so ~len 8 stav 1 alineja
3, ~len 9, ~len 23, ~len 34, ~len 39, ~len 51 i ~len 58 od Ustavot. Ova od
pri~ina {to so nego protivustavno se ignorirale i omalova`uvale
ostanatite pretstavnici na Upravniot odbor i na niv ne im e dadena
ustavna i zakonska mo`nost da bidat pretsedatel i zamenik na pretsedatel
na upravniot odbor i ako toj se sostoi od sedum ~lena koi gi
imenuva Vladata za vreme na ~etiri godini i site ~len ovi se so visoko
obrazovanie i rabotno iskustvo od finansiskoto rabotewe ili
od sistematizacija i organizacijata na zdravstvenata za{tita i zdravstvenoto
osiguruvawe .
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 55
stav 3 od Zakonot, "Upravniot odbor ima pretsedatel i zamenik na
pretsedatel od imenuvanite pretstavnici od Ministerstvoto za zdravstvo
i Ministerstvoto za finansii koi naimeni~no se menuvaat vo
tekot na mandatot”.
4. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, vladeeweto na pravoto
e edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredokok na Republika
Makedonija.
988

Spored ~len 9 od Ustavot gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i versko
uveruvawe, imotnata i op{te-stvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot
i zakonite se ednakvi.
Spored ~len 23 od Ustavot sekoj gra|anin ima pravo da u~estvuva
vo vr{eweto na javni funkcii.
Spored ~len 34 od Ustavot, gra|anite imaat pravo na socijalna
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven
dogovor.
Vo ~lenot 39 stav 1 od Ustavot e utvrdeno deka na sekoj gra|anin
mu se garantira pravoto na zdravstvena za{tita.
Soglasno ~lenot 58 stav 1 od Ustavot, sopstvenosta i trudot se
osnova za upravuvawe i u~estvo vo odlu~uvaweto.
Soglasno navedenite ustavni odredbi, zdravstvenoto osiguruvawe,
kako del od socijalnoto osiguruvawe, koe vo Ustavot e utvrdeno
kako edno od osnovnite prava na ~ovekot i gra|aninot, e uredeno so Zakonot
za zdravstvenoto osiguruvawe.
Spored ~lenot 2 stav 1 od ovoj zakon, zdravstvenoto osiguruvawe
se ustanovuva kako zadol`itelno i dobrovolno.
Spored ~lenot 3 stav 1 od Zakonot, zadol`itelnoto zdravstveno
osiguruvawe go sproveduva Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija.
So ~lenot 53 od Zakonot e utvrden statusot na Fondot za zdravstveno
osiguruvawe. Soglasno ovoj ~len Fondot vr{i dejnost od javen
interes i vr{i javni ovlastuvawa utvrdeni so ovoj zakon, Fondot ima
svojstvo na pravno lice, Fondot e samostoen vo svojata rabota, sedi{-
teto na fondot e vo Skopje, Fondot ima statut i edinstvena `iro-smetka.
Trgnuvaj}i od ovlastuvaweto {to proizleguva tokmu od ~lenot
58 od Ustavot, pra{aweto vo vrska so upravuvaweto i odlu~uvaweto vo
zdravstvenoto osiguruvawe, zakonodavecot na op{t na~in go uredil so
Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe, koi odredbi ponatamu se razrabotuvaat
so Statutot na Fondot koj go donesuva Upravniot odbor na
Fondot.
Spored ~lenot 55 stav 1 od Zakonot, so Fondot upravuva
Upraven odbor. Spored stavot 2 na ovoj ~len od Zakonot, Upravniot
odbor se sostoi od sedum ~lena koi gi imenuva i razre{uva Vladata na
Republika Makedonija za vreme od ~etiri godini i toa:
- eden pretstavnik predlo`en od Ministerstvoto za zdravstvo,
- eden pretstavnik predlo`en od Ministerstvoto za finansii,
- eden pretstavnik predlo`en od Sojuzot na sindikatite na Makedonija
po princip na godi{no rotiraawe na ovlastenite pretstavnici
na Sojuzot.
989

- eden pretstavnik predlo`en od komorite na stopanstvenicite
vo Republikata po princip na godi{no rotirawe na ovlastenite pretstavnici
od komorite,
- eden pretstavnik predlo`en od Lekarskata komora na Makedonija
i Stomatolo{kata komora na Makedonija i Farmacevtskata komora
na Makedonija po princip na godi{no rotirawe na ovlastenite
pretstavnici od komorite,
- eden pretstavnik predlo`en od Zdru`enieto na penzionerite
i
- eden pretstavnik na osigurenicite predlo`en od Zdru`enieto
na potro{uva~ite.
Upravniot odbor ima pretsedatel i zamenik na pretsedatelot
od imenuvanite pretstavnici od Ministerstvoto za zdravstvo i Ministerstvoto
za finansii koi naizmeni~no po edna godina se menuvaat vo
tekot na mandatot (osporen stav).
Za ~lenovi na Upravniot odobr se predlagaat lica koi imaat
visoko obrazovanie i rabotno iskustvo od finansiskoto rabotewe ili
od sistemot i organizacijata na zdravstvenata za{tita i zdravstvenoto
osiguruvawe, pri {to da se vodi smetka za soodvetnata i pravi-
~nata zastapenost na gra|anite na site zaednici.
Delokrugot na rabotata na Upravniot odbor e utvrden vo ~lenot
56 od Zakonot, spored koj Upravniot odbor na Fondot, gi vr{i slednive
raboti:
1) u~estvuva vo utvrduvawe na razvojot na zadol`itelnoto zdravstveno
osiguruvawe;
2) donesuva statut na Fondot;
3) gi donesuva op{tite akti predvideni so ovoj zakon koi se
objavuvaat vo „Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“,
4) donesuva programa i plan za rabota;
5) donesuva akti za organizacija i sistematizacija na Fondot;
6) utvrduva Buxet i zavr{na smetka na Fondot;
7) donesuva programa za investicioni vlo`uvawa vo zdravstvoto
vrz osnova na utvrdeni zdravstveni prioriteti;
8) usvojuva godi{en izve{taj za raboteweto na Fondot;
9) se gri`i za ostvaruvawe na zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe;
10) go sledi ostvaruvaweto na me|unarodnite dogovori i me|udr`avnite
spogodbi od oblasta na zdravstvenoto osiguruvawe;
11) razgleduva pra{awa, izve{tai, ifnormacii i drugi materijali
vo vrska so sostojbata i problemite od zadol`itelnoto zdravstveno
osiguruvawe i drugi raboti od nadle`nost na Fondot;
12) raspi{uva konkurs za imenuvawe na direktor na Fondot;
13) osnova komisii i drugi rabotni tela i
14) odlu~uva i za drugi raboti utvrdeni so zakon i statut na Fondot.
990

Spored stav 2 na ovoj ~len od Zakonot, Upravniot odbor gi donesuva
odlukite so mnozinstvo na glasovi od vkupniot broj na glasovi, a
spored stav 3 na ovoj ~len pred donesuvaweto na op{tite akti predvideni
so ovoj zakon, Upravniot odbor mo`e da pobara mislewe i od
komorite od oblasta na zdravstvoto.
Na aktot od stav 1 to~ka 5 na ovoj ~len ministerot za zdravstvo
dava soglasnost.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, analizata na navedenite
odredbi od Zakonot za zdravstveno osiguruvawe kako i osporeniot
~len nasprema navodite vo inicijativata smetame deka istite se
neosnovani.
Imeno od analizata na navedenata zakonska regulativa proizleguva
deka so Zakonot za zdravstveno osiguruvawe se osnova Fond za
zdravstvenoto osiguruvawe koj e nadle`en da go sproveduva zadol-
`itelnoto zdravstveno osiguruvawe na gra|anite.
Fondot vr{i dejnost od javen interes i vr{i javni ovlastuvawa
utvrdeni so ovoj zakon.
Fondot se finansira vo najgolem del od sredstvata na gra|anite
pribrani po osnov na pridonesi ili od Buxetot na Republikata,
poradi {to podle`i na javna odgovornost za upravuvawe so sredstvata.
Vo funkcija na za{tita na javniot interes na gra|anite zakonodavecot
go utvrdil brojot i sostavot na ~lenovite na Upravniot odbor koi gi
izbira i razre{uva Vladata.
Ponatamu, od analizata na celinata na ~lenot 55 od Zakonot, a
ne samo na osporeniot stav 3 koj go osporuva podnositelot, nedvosmisleno
proizleguva deka sostavot na ~lenovite na Upravniot odbor e
koncipiran na na~in {to vo nego vleguvaat pretstavnici predlo`eni
od Sojuzot na sindikatite, od komorite na stopanstvenici vo Republikata,
pretstavnici na Lekarskata, Stomatolo{kata i Farmacevtskata
komora po princip na godi{no rotirawe, pretstavnik na Zdru`enieto
na penzioneri, pretstavnik na potro{uva~ite kako i pretstavnici
predlo`eni od Ministerstvoto za zdravstvo i Ministerstvoto za
finansii.
Poa|aj}i od delokrugot na rabotata na Upravniot odbor utvrden
vo ~len 56 od Zakonot kako i faktot {to odlukite na Upravniot
odbor se donesuvaat so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj na izbranite
pretstavnici, Sudot oceni deka uredu-vaweto na pra{aweto
deka so Upravniot odbor rakovodi pretse-datel i zamenik pretsedatel
od imenuvanite pretstavnici na Ministerstvoto za zdravstvo i Ministerstvoto
za finansii koi se menuvaat naizmeni~no po edna godina vo
tekot na traeweto na mandatot ne ja pravi osporenata odredba nesoglasna
so Ustavot.
Imeno, spored Sudot,celta na zakonodavecot ne bila kako {to
naveduva podnositelot da gi ignorira i imalova`i drugite pretstavnici
na Upravniot odbor, tuku upravuvaweto odnosno rakovodeweto da
991

go vr{at pretstavnici predlo`eni od Ministerstvoto za zdravstvo i
Ministerstvoto za finansii, a so cel efikasno, efektivno i ekonomi~no
koristewe na sredstvata na Fondot za sproveduvawe i ostvaruvawe
na potrebite od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.
So ogled na navedenoto ,Sudot oceni deka osporeniot ~len od
Zakonot ne e vo nesoglasnost so odredbite od Ustavot na koi se povikuva
podnositelot na inicijativata.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Branko Naumoski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Vera Markova, Liljana Ingilizova-Ristova, Igor
Spirovski, d-r Gzime Starova, Vladimir Stojanoski i d-r Zoran
Sulejmanov.
992

78. U. br. 85/2010 (23.11. 2011)
Akt {to se osporuva
^len 236 st. 1 od Zakonot za rabotnite odnosi ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 62/2005, 106/2008, 161/2008, 114/2009,
30/2009, 149/2009, 16/2010, 50/2010, 52/2010, 124/2010, 158/2010 i 47/2011.
Pri~ini za osporuvawe
Spored podnositelite na inicijativata do noseweto na najnoviot
Zakon za rabotnite odnosi od 2005 godina, {trajkot bil ureden so
porane{niot sojuzen jugoslovenski Zakon za {trajk ("SL SFRJ,"
23/1991) koj po osamostojuvaweto, bil prezemen kako republi~ki, soglasno
Ustavniot zakon za sproveduvawe na URM ("SV RM," 12/1993), a
vo nego postoela odredba koja{to, go definirala {trajkot kako "organiziran
prekin na rabota od strana na rabotnicite, zaradi ostvaruvawe
na ekonomskite i socijalnite prava i interesi po osnov na trud."
Spored ~l. 1 od navedeniot zakon, kako ovlasteni organizatori na
{trajk mo`ele da se javat i mnozinstvoto rabotnici koi ne se sindikalno
organizirani (t.n. {trajkuva~ki "inicijativen/organizacionen"
odbor) - dodeka, pak, spored novoto zakonsko re{enie, koe e pravno
nedopustlivo, legitimitetot da povikuvaat na {trajk go imaat
samo sindikatite i nivnite zdru`enija na povisoko nivo t.e. im e dadeno
samo na asocijaciite na rabotnicite i nivnite sojuzi (~l. 236 od
Zakonot). Toa direktno se koselo so na{iot Ustav - koj{to, patem re-
~eno, ne priznaval nikakvi eventualni "posrednici" pri realizacijata
na ova bitno pravo za egzistencijata na rabotnicite.
Imeno, so donesuvaweto na demokratskiot Ustav na RM (1991),
pravoto na sindikalno organizirawe i pravoto na {trajk ne slu~ajno
bile postulirani vo dva oddelni ~lena - ~l. 37 i ~l. 38, odnosno kako
dve odvoeni i sosem nezavisni prava, od podgrupata na "ekonomsko-socijalni
prava. Pravoto na {trajk, po svojata su{tina, bilo ekskluzivno
i isklu~ivo pravo na vrabotenite (a ne na sindikatite) - da go
izrazat svojot protest protiv uslovite za rabota ili visinata na
materijalnata zarabotuva~ka. Nedopustliv bil potegot ova neotu|ivo
(individualno) pravo da se "vrze" za prethodno ostvarenoto (kolektivno)
pravo na sindikalno organizirawe - koe sega (od 2009), dopolnitelno,
bilo obremeneto i so dolgi proceduri na registracija i
priznavawe t.n. reprezentativnost na sindikatite od strana na Mini-
993

sterot za trud i socijalna politika, po predlog na novoformiranata
Komisijata za utvrduvawe na reprezentativnosta, spored ~l. 213-a od
Zakonot.
Spored toa, se zabele`uvala malicioznata tendencija na zakonodavecot
da spoi ne{to {to ustavotvorecot, svesno i namerno, go razdvoil!
So drugi zborovi, ako eden rabotnik ne sakal da ~lenuva vo
nitu eden sindikat, od bilo koi pri~ini koi ne moral da gi obrazlo`uva
- {to, patem re~eno, bilo negovo ustavno zagarantirano pravo
na izbor, bidej}i ~lenstvoto vo sindikatot e pravo, a ne obvrska - toa
ne bila dovolna pri~ina na ovoj rabotnik, da ne mu se dade pravoto da
u~estvuva ili, pak, da organizira {trajk kaj rabotodavecot kaj koj{to
raboti ("delumen {trajk") ili, pak, na povisoko nivo - primer granka,
sektor i sl. ("generalen {trajk") ili, vo krajna linija, i t.n. "{trajk
na solidarnost."
Na ovoj na~in, spored podnositelite na inicijativata se povreduval
eden od osnovnite evropski principi na koi po~ivalo i se
gradelo sovremenoto rabotni{tvo, a toa bil principot na spontanost
i fleksibilnost, kako i na~eloto na samostojna organizacija na
{trajkot, {to podrazbiralo deka ovaa forma na, uslovno re~eno, rabotni~ka
neposlu{nost ili otpor ("nameren bojkot") - ja organiziraat
samite rabotnici - izvorno, direktno i neposredno, a ne nivnite sindikalni
pretstavnici t.e. samonare~enite "sindikalni lideri" ili,
pak, korumpiranite i ~esto, partiski oboenite sindikalni rakovodstva,
koi vo svoite "politikantski manipulacii i kalkulacii" pove}e
se gri`ele za politi~kata korektnost na svoite potezi, otkolku za
vistinskite rabotni~ki problemi koi realno postoele.
Argumentum a fortiori, soglasno na{iot Ustav, koj ostavil rezerva
vo ovoj del, pravoto na {trajk mo`elo da se ograni~i so zakon, no samo
vo "vooru`enite sili, policijata i organite na upravata" (~l. 38, st. 2
od URM). Ottuka, preku edno normativno i teleolo{ko pravno tolkuvawe
(interpretatio iuris) - se doa|alo do sledniov, racionalen i logi-
~ki, zaklu~ok: bidej}i Zakonot za rabotni odnosi, po svojata pravna
priroda, e "op{t zakon" (lex generalis) i se odnesuva na site vraboteni
lica - bez ogled dali tie rabotat vo javniot (dr`aven) ili, pak, vo
privatniot (biznis) sektor, evidentno bilo deka na edna vakva restriktivna
odredba ne i e mestoto vo ovoj Zakon i istata treba da se
ukine - poni{ti.
Za kraj, podnositelite na inicijativata uka`uvaat na Evropska
konvencija za ~ovekovi prava (~l. 11 st. 1), dopolnitelen Protokol br.
HI, kako i sudskata praktika na Evropskiot sud za ~ovekovi prava pri
Svetot na Evropa (Strazbur), koi ja povrzuvale sindikalnata sloboda
so op{tata sloboda na zdru`uvaweto. Toa zna~elo deka rabotnikot
ima pravo na sloboden izbor dali }e bide ili nema da bide ~len na
bilo koj sindikat, a za~lenuvaweto vo sindikalnata organizacija ne
smee i ne mo`e da bide dopolnitelen i neminoven uslov (conditio sine
994

qua non) za organizirawe, podgotvuvawe, povikuvawe ili u~estvo vo
{trajk, kako legitimen i institucionalen metod na rabotni~ka borba
za ostvaruvawe na postoe~kite prava, ili, eventualno za dobivawe pogolemi
prava od rabotniot odnos. Poradi seto ova, smetaat deka ovaa
protivustavna zakonska odredba, {to pobrzo treba da bide kasirana,
kako mo{ne {tetna i tendenciozna antirabotni~ka i sprotivna na ~l.
8 st. 1 al. 1 i 3, 35, 37, 38, 50 st. 3, 54 st. 1 i 3 od Ustavot.
Sodr`ina na odredbata
Sindikatot i negovite zdru`enija na povisoko nivo imaat pravo
da povikaat na {trajk i da go povedat so cel za za{tita na ekonomskite
i socijalnite prava na svoite ~lenovi od rabotniot odnos, vo
soglasnost so zakon.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 1 i 3 od Ustavot, osnovnite slobodi i
prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni
so Ustavot i vladeeweto na pravoto pretstavuvaat edni od
temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~l. 35 od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalnata
za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto na
socijalna pravednost.
Spored ~l. 37 od Ustavot, zaradi ostvaruvawe na svoite ekonomski
i socijalni prava, gra|anite imaat pravo da osnovaat sindikati.
Sindikatite mo`at da osnovaat svoi sojuzi i da ~lenuvaat vo me|unarodni
sindikalni organizacii. So zakon mo`e da se ograni~at uslovite
za ostvaruvawe na pravoto na sindikalno organizirawe vo vooru`enite
sili, policijata i organite na upravata.
Soglasno ~l. 38 od Ustavot, se garantira pravoto na {trajk. So
zakon mo`e da se ograni~at uslovite za ostvaruvawe na pravoto na
{trajk vo vooru`enite sili, policijata i organite na upravata.
Spored ~l. 50 st. 3 od Ustavot, gra|aninot ima pravo da bide
zapoznat so ~ovekovite prava i osnovni slobodi i aktivno da pridonesuva,
poedine~no ili zaedno so drugi za nivno unapreduvawe i za{-
tita.
Spored ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon, a vo st. 2 od ovoj ~len od Ustavot e utvrdeno deka
sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~l. 54 od Ustavot, slobodite i pravata na ~ovekot i
gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni so Ustavot
(st. 1). Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot mo`at da bidat
ograni~eni za vreme na voena ili vonredna sostojba spored odredbite
995

na Ustavot (st. 2). Ograni~uvaweto na slobodite i pravata ne mo`e da
bide diskriminatorsko po osnov na pol, rasa, boja na ko`a, jazik, vera,
nacionalno ili socijalno poteklo, imotna ili op{testvena polo`ba
(st. 3).
Vrz osnova na analizata na citiranite ustavni odredbi, na koi
se povikuvaat podnositelite na inicijativata, proizleguva deka pra-
{aweto povrzano so {trajkot e uredeno vo ~l. 37 i 38 od Ustavot, a ostanatite
ustavni odredbi ne se direktno povrzani so pravoto na {trajk.
Isto taka, od sodr`inata na navedenite ustavni odredbi, proizleguva
deka pravoto na {trajk e edno od osnovnite slobodi i prava na ~ovekot
i gra|aninot utvrdeni so Ustavot. Toa pravo, kako edno od osnovnite
ekonomski i socijalni prava e ustavno zagarantirano, pri {to Ustavot
prepu{ta so zakon i so kolektiven dogovor da se uredi na~inot na
ostvaruvaweto na ova pravo, so cel da ne se dovede vo pra{awe ostvaruvaweto
na drugite ustavno garantirani slobodi i prava. Vo ovaa
smisla, ne postoi pre~ka so zakon da se uredi na~inot na ostvaruvawe
na pravoto na {trajk vo konkretnite oblasti, vodej}i pritoa smetka
pri ureduvaweto na ovie odnosi da ne se dovede vo pra{awe ustavnata
garancija za ostvaruvawe na pravoto na {trajk, no i drugite so Ustavot
garantirani slobodi i prava.
Vo konkretniot slu~aj spored na{e mislewe so osporenata
odredba ne se ureduva samoto pravo na {trajk, tuku na~inot na negovoto
organizirawe, ostvaruvawe preku organizacionite oblici kako
{to se sindikatite, odnosno zdru`enijata na povisoko nivo koi so zakonskata
odredba imaat pravo da povikaat na {trajk i da go povedat so
cel za za{tita na ekonomskite i socijalnite prava na svoite ~lenovi
od rabotniot odnos, vo soglasnost so zakon.
Vrz osnova na navedenoto proizleguva deka osporenata odredba
ne mo`e da se dovede pod somnenie po odnos na ustavnite odredbi na
koi se povikuvaat podnositelite na inicijativata.
Trgnuvaj}i od napravenata analiza na ustavnite i zakonski
odredbi, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe i
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 236 st. 1 od Zakonot za rabotnite odnosi "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 62/2005, 106/2008, 161/2008, 114/2009, 30/ 2009,
149/2009, 16/2010, 50/2010, 52/2010, 124/2010, 158/2010 i 47/2011.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 28 alineja 3 i 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija („Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 70/1992), na sednicata odr`ana na
24 noemvri 2011 godina, donese
996

R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 236 stav 1 od Zakonot za rabotnite odnosi ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 62/2005, 106/2008, 161/2008, 114/2009, 30/
2009, 149/2009, 16/2010, 50/10, 52/10, 124/2010, 158/2010 i 47/2011)
2. Dvi`ewe za socijalna pravda "LENKA" od Skopje i Asocijacija
"MAGNA KARTA" Veles na Ustavniot sud mu podnesoa inicijativa
za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na odredbata
na Zakonot ozna~en vo to~kata 1 na ova re{enie.
3. Spored podnositelite na inicijativata do noseweto na najnoviot
Zakon za rabotnite odnosi od 2005 godina, {trajkot bil ureden
so porane{niot sojuzen jugoslovenski Zakon za {trajk ("SL SFRJ"
23/1991) koj Zakon, po osamostojuvaweto, bil prezemen kako republi~ki,
soglasno Ustavniot zakon za sproveduvawe na URM ("SV RM,"
12/1993), a vo nego postoela odredba koja{to, go definirala {trajkot
kako "organiziran prekin na rabota od strana na rabotnicite, zaradi
ostvaruvawe na ekonomskite i socijalnite prava i interesi po osnov
na trud." Spored ~lenot 1 od navedeniot zakon, kako ovlasteni organizatori
na {trajk mo`ele da se javat i mnozinstvoto rabotnici koi
ne se sindikalno organizirani (t.n. {trajkuva~ki "inicijativen/ organizacionen"
odbor) dodeka, pak, spored novoto zakonsko re{enie, koe
e pravno nedopustlivo, legitimitetot da povikuvaat na {trajk go
imaat samo sindikatite i nivnite zdru`enija na povisoko nivo t.e. im
e dadeno samo na asocijaciite na rabotnicite i nivnite sojuzi (~len
236 od Zakonot). Toa direktno se koselo so na{iot Ustav koj{to,
patem re~eno, ne priznaval nikakvi eventualni "posrednici" pri realizacijata
na ova bitno pravo za egzistencijata na rabotnicite.
Imeno, so noseweto na demokratskiot Ustav na RM (1991), pravoto
na sindikalno organizirawe i pravoto na {trajk ne slu~ajno bile
postulirani vo dva oddelni ~lena 37 i 38, odnosno kako dve odvoeni i
sosem nezavisni prava, od podgrupata na "ekonomsko-socijalni prava."
Pravoto na {trajk, po svojata su{tina, bilo ekskluzivno i isklu~ivo
pravo na vrabotenite, a ne na sindikatite, da go izrazat svojot protest
protiv uslovite za rabota ili visinata na materijalnata zarabotuva~ka.
Nedopustliv bil potegot ova neotu|ivo (individualno) pravo
da se "vrze" za prethodno ostvarenoto (kolektivno) pravo na sindikalno
organizirawe, koe sega (od 2009), dopolnitelno, bilo obremeneto
i so dolgi proceduri na registracija i priznavawe t.n. reprezentativnost
na sindikatite od strana na Ministerot za trud i socijalna
politika, po predlog na novoformiranata Komisijata za utvrduvawe
na reprezentativnosta, spored ~lenot 213-a od Zakonot.
Spored toa, se zabele`uvala malicioznata tendencija na zakonodavecot
da spoi ne{to {to ustavotvorecot, svesno i namerno, go razdvoil.
So drugi zborovi, ako eden rabotnik ne sakal da ~lenuva vo nitu
997

eden sindikat, od bilo koi pri~ini koi ne moral da gi obrazlo`uva
{to, patem re~eno, bilo negovo ustavno zagarantirano pravo na izbor,
bidej}i ~lenstvoto vo sindikatot e pravo, a ne obvrska. Toa ne bila dovolna
pri~ina na ovoj rabotnik, da ne mu se dade pravoto da u~estvuva
ili, pak, da organizira {trajk kaj rabotodavecot kaj koj{to raboti
"delumen {trajk" ili, pak, na povisoko nivo, na primer granka, sektor
i sli~no "generalen {trajk" ili, vo krajna linija, i t.n. "{trajk na
solidarnost."
Na ovoj na~in, spored podnositelite na inicijativata se povreduval
eden od osnovnite evropski principi na koi po~ivalo i se
gradelo sovremenoto rabotni{tvo, a toa bil principot na spontanost
i fleksibilnost, kako i na~eloto na samostojna organizacija na {trajkot,
{to podrazbiralo deka ovaa forma na, uslovno re~eno, rabotni~ka
neposlu{nost ili otpor ("nameren bojkot") – ja organiziraat
samite rabotnici – izvorno, direktno i neposredno, a ne nivnite
sindikalni pretstavnici t.e. samonare~enite "sindikalni lideri"
ili, pak, korumpiranite i ~esto, partiski oboenite sindikalni
rakovodstva, koi vo svoite "politikantski manipulacii i
kalkulacii" pove}e se gri`ele za politi~kata korektnost na svoite
potezi, otkolku za vistinskite rabotni~ki problemi koi realno
postoele.
Argumentum a fortiori, soglasno na{iot Ustav, koj ostavil rezerva
vo ovoj del, pravoto na {trajk mo`elo da se ograni~i so zakon, no samo
vo "vooru`enite sili, policijata i organite na upravata" (~l. 38, st. 2
od URM). Ottuka, preku edno normativno i teleolo{ko pravno tolkuvawe
(interpretatio iuris) – se doa|alo do sledniov, racionalen i logi-
~ki, zaklu~ok: bidej}i Zakonot za rabotni odnosi, po svojata pravna
priroda, e "op{t zakon" (lex generalis) i se odnesuva na site vraboteni
lica, bez ogled dali tie rabotat vo javniot (dr`aven) ili, pak, vo
privatniot (biznis) sektor, evidentno bilo deka na edna vakva restriktivna
odredba ne i e mestoto vo ovoj Zakon i istata treba da se
ukine/poni{ti.
Za kraj, podnositelite na inicijativata uka`uvaat na Evropska
konvencija za ~ovekovi prava (~len 11 stav 1), dopolnitelen Protokol
br. HI, kako i sudskata praktika na Evropskiot sud za ~ovekovi prava
pri Svetot na Evropa (Strazbur), koi ja povrzuvale sindikalnata sloboda
so op{tata sloboda na zdru`uvaweto. Toa zna~elo deka rabotnikot
ima pravo na sloboden izbor dali }e bide ili nema da bide ~len na
bilo koj sindikat, a za~lenuvaweto vo sindikalnata organizacija ne
smee i ne mo`e da bide dopolnitelen i neminoven uslov (conditio sine
qua non) za organizirawe, podgotvuvawe, povikuvawe ili u~estvo vo
{trajk, kako legitimen i institucionalen metod na rabotni~ka borba
za ostvaruvawe na postoe~kite prava, ili, eventualno za dobivawe pogolemi
prava od rabotniot odnos. Poradi seto ova, smetaat deka ovaa
protivustavna zakonska odredba, {to pobrzo treba da bide kasirana,
998

kako mo{ne {tetna i tendenciozna antirabotni~ka i sprotivna na
~len 8 stav 1 alineja 1 i 3, 35, 37, 38, 50 stav 3, 54 stavovi 1 i 3 od Ustavot.
4. Sudot na sednica utvrdi deka spored ~lenot 236 stav 1 od Zakonot
za rabotnite odnosi, sindikatot i negovite zdru`enija na povisoko
nivo imaat pravo da povikaat na {trajk i da go povedat so cel za
za{tita na ekonomskite i socijalnite prava na svoite ~lenovi od rabotniot
odnos, vo soglasnost so zakon.
5. Soglasno ~len 8 stav 1 alinei 1 i 3 od Ustavot, osnovnite
slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto
pravo i utvrdeni so Ustavot i vladeeweto na pravoto pretstavuvaat
edni od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~len 35 od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalnata
za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto
na socijalna pravednost.
Spored ~len 37 od Ustavot, zaradi ostvaruvawe na svoite ekonomski
i socijalni prava, gra|anite imaat pravo da osnovaat sindikati.
Sindikatite mo`at da osnovaat svoi sojuzi i da ~lenuvaat vo me|unarodni
sindikalni organizacii. So zakon mo`e da se ograni~at uslovite
za ostvaruvawe na pravoto na sindikalno organizirawe vo vooru-
`enite sili, policijata i organite na upravata.
Soglasno ~lenot 38 od Ustavot, se garantira pravoto na {trajk.
So zakon mo`e da se ograni~at uslovite za ostvaruvawe na pravoto na
{trajk vo vooru`enite sili, policijata i organite na upravata.
Spored ~len 50 stav 3 od Ustavot, gra|aninot ima pravo da bide
zapoznat so ~ovekovite prava i osnovni slobodi i aktivno da pridonesuva,
poedine~no ili zaedno so drugi za nivno unapreduvawe i za{tita.
Spored ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon, a vo stavot 2 od ovoj ~len od Ustavot e utvrdeno deka
sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~len 54 od Ustavot, slobodite i pravata na ~ovekot i
gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni so Ustavot
(stav 1). Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot mo`at da bidat
ograni~eni za vreme na voena ili vonredna sostojba spored odredbite
na Ustavot (stav 2). Ograni~uvaweto na slobodite i pravata ne mo`e
da bide diskriminatorsko po osnov na pol, rasa, boja na ko`a, jazik,
vera, nacionalno ili socijalno poteklo, imotna ili op{testvena polo`ba
(stav 3).
Vrz osnova na analizata na citiranite ustavni odredbi, na koi
se povikuvaat podnositelite na inicijativata, proizleguva deka pra-
{aweto povrzano so {trajkot e uredeno vo ~lenovite 37 i 38 od Ustavot,
a ostanatite ustavni odredbi ne se direktno povrzani so pravoto
na {trajk. Isto taka, od sodr`inata na navedenite ustavni odredbi,
999

proizleguva deka pravoto na {trajk e edno od osnovnite slobodi i prava
na ~ovekot i gra|aninot utvrdeni so Ustavot. Toa pravo, kako edno
od osnovnite ekonomski i socijalni prava e ustavno zagarantirano,
pri {to Ustavot prepu{ta so zakon i so kolektiven dogovor da se uredi
na~inot na ostvaruvaweto na ova pravo, so cel da ne se dovede vo
pra{awe ostvaruvaweto na drugite ustavno garantirani slobodi i
prava. Vo ovaa smisla, ne postoi pre~ka so zakon da se uredi na~inot
na ostvaruvawe na pravoto na {trajk vo konkretnite oblasti, vodej}i
pritoa smetka pri ureduvaweto na ovie odnosi da ne se dovede vo pra-
{awe ustavnata garancija za ostvaruvawe na pravoto na {trajk, no i
drugite so Ustavot garantirani slobodi i prava.
Vo konkretniot slu~aj Sudot utvrdi deka so osporenata odredba
ne se ureduva samoto pravo na {trajk, tuku na~inot na negovoto organizirawe,
ostvaruvawe preku organizacionite oblici kako {to se sindikatite,
odnosno zdru`enijata na povisoko nivo koi so zakonskata
odredba imaat pravo da povikaat na {trajk i da go povedat so cel za za-
{tita na ekonomskite i socijalnite prava na svoite ~lenovi od rabotniot
odnos, vo soglasnost so zakon.
Vrz osnova na navedenoto Sudot oceni deka osporenata odredba
ne mo`e da se dovede pod somnenie po odnos na ustavnite odredbi na
koi se povikuvaat podnositelite na inicijativata.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
7. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Branko Naumovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Igor
Spirovski, d-r Gzime Starova, Vladimir Stojanoski i d-r Zoran
Sulejmanov.
1000

79. U. br. 133/2011 (30. 11. 2011)
Osporen akt
Pravilnik za izmenuvawe i dopolnuvawe na Pravilnikot za na-
~inot za pla}awe na zdravstvenite uslugi vo primarnata zdravstvena
za{tita ("SV RM," br. 62/2011)
Navodi vo inicijativata
Spored podnositelot na inicijativata, Fondot za zdravstveno
osiguruvawe ne bil nadle`en da gi opredeluva ruralnite odnosno nerazvienite
podra~ja, poradi {to ~l. 3 od osporeniot pravilnik ne korespondiral
so stvarnata nadle`nost na Fondot, odnosno bil vo sprotivnost
so nadle`nostite na Vladata koja, soglasno Zakonot za Vladata,
bila nadle`na da gi opredeluva ruralnite i nerazvienite podra~ja.
Navedenata materija ja ureduvala Vladata so svoi odluki i Fondot
ne mo`el da ja derogira vakvata nadle`nost, odnosno so odluka na
Upravniot odbor da otpovikuva odluka na Vladata, koja edinstveno
bila nadle`na za toa.
Poradi navedenoto, osporeniot pravilnik ne bil vo soglasnost
so ~l. 8 st. 1 al. 1, 3 i 8, ~l. 51 i ~l. 57 od Ustavot i Zakonot za zdravstvenoto
osiguruvawe, poradi {to se predlaga Ustavniot sud da povede
postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporeniot pravilnik
i da go poni{ti.
Sodr`ina na osporeniot pravilnik
Pravilnikot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Pravilnikot za
na~inot za pla}awe na zdravstvenite uslugi vo primarnata zdravstvena
za{tita ima tri ~lena.
Spored ~l. 1 od Pravilnikot, so koj e izmenetet ~l. 8 od Pravilnikot
za na~inot za pla}awe na zdravstvenite uslugi vo primarnata
zdravstvena za{tita ("SV RM," br. 48/2001, 31/2003, 137/2006, 25/2007,
151/2007 i 44/2010). Fondot opredelil deka vo ruralnite podra~ja opredeleni
od strana na Fondot, so samo eden lekar vo primarnata zdravstvena
za{tita, ako iznosot na kapitacija e pomal od 17000 poeni, Fondot
go zgolemuva iznosot na kapitacija po osnov na ruralni podra~ja
najmnogu do 1700 poeni (st. 1). Vo istiot ~len, Fondot opredeluva deka
ruralnoto podra~je opfa}a pove}e naseleni mesta koi gravitiraat kon
1001

naselenoto mesto vo koe ve}e ima zdravstvena ustanova {to pru`a zdravstvena
za{tita na osigurenite lica (st. 3). Naseleno mesto so te{ko
pristapen teren, {to e oddale~eno pove}e od 30 kilometri od naseleno
mesto vo koe se obezbeduva specijal~isti~ko-konsultativna zdravstvena
za{tita so itna medicinska pomo{, mo`e da bide proglaseno za
ruralno podra~je (st. 4). Uslovite za opredeluvawe na ruralno podra-
~je (oddale~enosta do najbliskoto naseleno mesto vo koe se nao|a najbliskata
zdravstvena ustanova od primarnata zdravstvena za{tita,
oddale~enosta od naselenoto mesto vo koe se obezbeduva specijalisti~ko-konsultativna
zdravstvena za{tita so itna medicinska pomo{
i te{ko pristapen teren, najmal brojot na `iteli vo naselenoto
mesto) od koi zavisi pla}aweto na kapitacija po osnov na ruralnost,
se utvrdeni vo st. 5, 6, 7 i 8. Spored st. 9 od ovoj ~len, za da se ovozmo`i
kontinuirana zdravstvena za{tita na naselenieto, vo ruralnoto podra~je
{to ima pove}e naseleni mesta koi gravitiraat edno kon drugo,
dokolku se zatvori zdravstvenata ustanova, a se otvori nova zdravstvena
ustanova vo nekoe od naselenite mesta koi se del od ruralnoto
podra~je, vo toj slu~aj toa naseleno mesto ja prezema ruralnosta. Spored
st. 10 na ovoj ~len, dokolku vo ruralnite podra~ja/naseleni mesta
opredeleni od Fondot se javat pove}e lekari, kapitacijata se pla}a
spored brojot na osigurenite lica {to go izbrale.
So ~l. 2 od Pravilnikot, Pravilnikot e dopolnet so nov ~len
8-a, so koj se opredeluvaat kriteriumite za isplata na kapitacijata za
osigurenite lica od ruralnite podra~ja.
^lenot 3 e nasloven kako preodna i zavr{na odredba, so koja se
utvrduvaat rokovi za pla}awe na zgolemenata kapitacija po osnov na
ruralnost na zdravstvenite ustanovi {to rabotat vo mesta koi se utvrdeni
kako ruralni mesta spored Odlukata za utvrduvawe na oddale~eni
ruralni mesta koja Fondot ja imal doneseno pred donesuvaweto na
ovoj pravilnik i spored odlukata za utvrduvawe na ruralni mesta {to
Fondot treba da ja donese spored kriteriumite utvrdeni vo ovoj pravilnik
(st. 1 i 2). Se opredeluva deka so donesuvaweto na odlukata na
Upravniot odbor za utvrduvawe na ruralnite podra~ja spored odredbite
na ovoj pravilnik, }e prestanat da va`at odlukite na Upravniot
odbor za utvrduvawe na oddale~eni ruralni mesta, doneseni pred donesuvaweto
na ovoj pravilnik (st. 3). Spored st. 4 na ovoj ~len, ovoj
pravilnik vleguva vo sila so denot na objavuvaweto vo "SV RM,"a }e se
objavi po dobivaweto na soglasnost od ministerot za zdravstvo.
1002
Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, Re{enie U. br. 169/
2007 ne povede postapka za ocenuvawe na:
a) ustavnosta na ~l. 69 st. 1, vo delot: "kriteriumi za sklu~uvawe
na dogovori so zdravstvenite ustanovi“ i al. 5 od Zakonot za

zdravstvenoto osiguruvawe ("SV RM," br. 25/2000, 34/2000, 96/2000, 50/
2001, 11/2002, 31/2003, 84/2005, 119/2005, 37/2006, 18/2007 i 36/2007), i
b) ustavnosta i zakonitosta na ~l. 1, vo delot: "kriteriumite za
sklu~uvawe na dogovori so zdravstvenite ustanovi i," ~l. 2, ~l. 3, ~l. 4,
~l. 6, ~l. 7, ~l. 8 i ~l. 9 od Pravilnikot za na~inot na pla}aweto na
zdravstvenite uslugi vo primarnata zdravstvena za{tita, donesen od
Upravniot odbor na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija
("SV RM," br. 48/2001, 31/2003, 137/2006 i 25/2007).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: "Spored napred navedenite
zakonski odredbi Sudot oceni deka Zakonot sodr`i odredbi za sklu-
~uvawe na dogovori i ovlastuvawe na Fondot da sklu~uva dogovori i
analogno na toa sodr`i i osnovni kriteriumi (elementi) vrz osnova
na koi se nadogradeni i dorazraboteni kriteriumite za sklu~uvawe na
dogovori utvrdeni so podzakonski akt na Fondot koi napred se navedeni.
Kriteriumite koi se utvrdeni so podzakonskite akti na Fondot,
spored Sudot se vo smisla na operacionalizacija na zakonskata
odredba i sproveduvawe na zdravstvenata za{tita vo zdravstvenite
ustanovi so cel na organiziran na~in da se obezbedi pru`awe na zdravstvenata
za{tita, evidencija za pru`enata usluga i na kraj odgovornost
za nestru~na i necelosna zdravstvena za{tita. Vo slu~aj na nepostoewe
na dogovori, Ministerstvoto za zdravstvo i Fondot bi nemale
nikakva evidencija koj pru`a zdravstvena za{tita (koj lekar) vo koja
zdravstvena ustanova, primena terapija i voop{to potreba od uka`uvawe
na zdravstvena za{tita.
Spored napred navedenoto, nedvosmisleno e deka so ~l. 69 od Zakonot
se navedeni kriteriumi - elementi za sklu~uvawe na dogovori so
zdravstvenite ustanovi i toa se to~no navedeni kako {to se spored:
broj na osigurani lica vo primarna zdravstvena za{tita, utvrdeni
ceni na zdravstveni uslugi, programi za oddelni vidovi na zdravstvena
za{tita, utrdeni sredstva vo Buxetot na Fodnot po nameni i drugi
kriteriumi.
Vo odnos na inicijativata na osporeniot ~len za al. 5 kade {to
e navedeno "drugi kriteriumi" Sudot oceni deka Zakonot ostava mo`nost
Fondot so podzakonskiot akt so koj gi utvrduva posebnite kriteriumi
da utvrdi i dopolnitelni kriteriumi vo ramkite na prethodno
nabroenite od osporeniot ~len.
5. [to se odnesuva do navodite vo inicijativata po odnos na
osporenite ~lenovi od Pravilnikot za na~inot za pla}awe na zdravstvenite
uslugi vo primarnata zdravstvena za{tita, Sudot utvrdi deka
se neosnovani. Ova od pri~ina, {to so osporeniot Pravilnik, odnosno
~l. 1 vo osporeniot del i ~l. od 2 - 9 od Pravilnikot se vr{i samo dorazrabotka
na zakonskata odredba na ~l. 69 od Zakonot za zdravstvenoto
osiguruvawe...
1003

Vo osporenite ~l. 7 i 8 od Pravilnikot e predvideno isplata na
kapitacija po osnov na oddale~enost i po osnov na ruralnost koja se
odnesuva na zdravstveni ustanovi koi se nao|aat vo ruralni podra~ja
kade {to e opredelen poseben stimul so priznavawe na 1.700 poeni bez
ogled na brojot na osigurenicite, so cel da se obezbedi zdravstvena
za{tita i vo najodale~enite mesta vo Republikata...
Ottuka, Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe spored Sudot ne
pravi razlika dali Fondot }e sklu~i dogovori za obezbeduvawe na
zdravstvenite uslugi so javni ili privatni zdravstveni ustanovi.
Imeno, na~inot na utvrduvawe na nadomestokot za izvr{enite
zdravstveni uslugi se odreduva vo dogovor so zdravstvenite ustanovi
koi go potpi{uva Fondot i zdravstvenata ustanova, i istoto e vo negova
nadle`nost."
2. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
157/2009, ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na ~l. 4, 5 i 6 od Pravilnikot za kriteriumite za sklu~uvawe dogovori
i za na~inot na pla}awe na zdravstvenite uslugi na zdravstvenite ustanovi
koi vr{at obezbeduvawe na osigurenite lica so lekovi koi se
propi{uvaat na recept vo primarnata zdravstvena za{tita ("SV
RM,"br. 76/2004 i 137/2006), donesen od Upravniot odbor na Fondot za
zdravstvenoto osiguruvawe na Makedonija.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: "Od analizata na citiranite
zakonski odredbi proizleguva deka Fondot e ovlasten so op{t akt
da gi utvrdi kriteriumite za sklu~uvawe na dogovori so zdravstveni
ustanovi. Pritoa Zakonot gi opredelil mo`nite na~ini na pla}awe
na zdravstvenite uslugi, a Fondot na taa osnova e ovlasten so Zakonot
da gi razraboti i operacionalizira zakonskite odredbi zaradi nivno
izvr{uvawe. So ~l. 69 od Zakonot, se dava zakonska ramka i globalno
se opredeluvaat mo`nite na~ini (kriteriumi) za sklu~uvawe na dogovori
so zdravstvenite ustanovi, vrz osnova na koi Fondot ima ovlastuvawe
so podzakonski akt da gi douredi predmetnite pra{awa.
So ~l. 56 od Zakonot, kako {to e navedeno, e utvrden delokrugot
na rabotata na Upravniot odbor na Fondot, vo ramki na koj spa|a i
noseweto na op{tite akti.
Vrz osnova na citiranite ~l. 56 i 69 od Zakonot e donesen Pravilnikot
vo koj se sodr`ani osporenite odredbi.
So ovoj Pravilnik se utvrduvaat kriteriumite za predmetnata
materija me|utoa, Upravniot odbor na Fondot tie kriteriumi gi zasnova
na Zakonot za zdravstveno osiguruvawe, kako {to e pogore navedeno.
Spored ~l. 2 od ovoj pravilnik, kako zdravstveni uslugi za obezbeduvawe
na osigurenite lica so lekovi na recept, vo smisla na ovoj
pravilnik, se smetaat: nabavka, smestuvawe, ~uvawe i izdavawe na lekovite
na recept, kako i obrabotka na recept.
1004

Spored ~l. 2-a na ovoj pravilnik, za obezbeduvawe na zdravstveni
uslugi za izdavawe na lekovi na recept vo primarnata zdravstvena
za{tita, Fondot sklu~uva dogovori so zdravstvenite ustanovi koi
vr{at obezbeduvawe na osigurenite lica so lekovi koi se propi{uvat
na recept vo primarnata zdravstvena za{tita. Dogovorite, Fondot gi
sklu~uva vo ramkite na utvrdenite buxetski sredstva za taa namena, po
dostavena ponuda za sklu~uvawe na dogovor pridru`ena so potrebna
dokumentacija, so va`nost na dogovorot za tekovnata godina.
So osporenite odredbi od ~l. 4, 5 i 6 od Pravilnikot, Upravniot
odbor na Fondot gi uredil pra{awata koi se odnesuvaat za nadomestokot
koj Fondot go ispla}a na dogovornite zdravstveni ustanovi,
a koj e opredelen kako fiksen iznos za izdaden lek na recept, opredelen
kako takov vrz osnova na opredelenite elementi vo ~l. 4 st. 2 od
Pravilnikot.
Trgnuvaj}i od iznesenoto, Sudot oceni deka se neosnovani navodite
vo inicijativata deka vo slu~ajov stanuvalo zbor za sporni odredbi
od Pravilnikot koi bile neustavni i nezakoniti, bidej}i ureduvale
pra{awa za koi ne bil ovlasten Upravniot odbor na Fondot,
kako i deka ovie pra{awa ne mo`ele da se ureduvaat so podzakonski
akt, tuku samo so zakon. Ova poradi toa {to nesporno e deka Zakonot
za zdravstvenoto osiguruvawe na osnova na zakonskite utvrdeni kriteriumi
dal ovlastuvawe na Upravniot odbor na Fondot so podzakonski
akt da gi operacionalizira predmetnite odnosi utvrdeni vo Zakonot.
Spored Sudot, podnositelot vo inicijativata imal ednostran pristap
kon osporenite odredbi od Pravilnikot, pri {to odredbite gi prika`uva
izolirano, nadvor od nivnata zakonska osnova odnosno povrzanost
koja ja imaat so odredbite od celinata na Zakonot za zdravstvenoto
osiguruvawe, koj ureduva obemna materija od navedenata oblast.
Zakonodavecot preku ovlastuvaweto za operacionalizacija na Zakonot
so podzakonski akti ovozmo`il fleksibilnost vo ureduvawe na
materijata zaradi izvr{uvawe na Zakonot.
Sporno pravno pra{awe
Dali Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija ima zakonski
osnov da gi opredeli ruralnite podra~ja od aspekt na zdravstvenoto
osiguruvawe na gra|anite koe se ostvaruva soglasno odredbite
na Zakonot za zdravstveno osiguruvawe.
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, vladeeweto na pravoto e temelna
vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
1005

Soglasno ~l. 34 od Ustavot, gra|anite imaat pravo na socijalna
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven
dogovor.
Spored ~l. 35 st. 1 od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalnata
za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto
na socijalna pravednost.
Spored ~l. 39 st. 1 od Ustavot, na sekoj gra|anin mu se garantira
pravoto na zdravstvena za{tita.
Spored ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka vladeeweto na
pravoto e temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija,
deka gra|anite imaat pravo na socijalna sigurnost i socijalno
osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven dogovor i deka Republikata
se gri`i za socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost na
gra|anite soglasno so na~eloto na socijalna pravednost. Zdravstvenata
za{tita na gra|anite se obezbeduva preku sistem na zdravstveno
osiguruvawe kako del od socijalnoto osiguruvawe vo po{iroka smisla
i deka pravata {to proizleguvaat od toa se ureduvaat so zakon i so kolektiven
dogovor.
So Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe ("SV RM," br. 25/
2000, 34/2000, 96/2000, 50/2001, 11/2002, 31/2003, 84/2005, 37/2006, 18/2007,
36/2007, 82/2008, 98/2008, 6/2009, 67/2009, 50/10, 156/10 i 53/2011), se ureduva
zdravstvenoto osiguruvawe na gra|anite, pravata i obvrskite od
zdravstvenoto osiguruvawe, kako i na~inot na sproveduvawe na zdravstvenoto
osiguruvawe (~l. 1).
Spored ~l. 2 na ovoj zakon, zdravstvenoto osiguruvawe se ustanovuva
kako zadol`itelno i dobrovolno. Zadol`itelno zdravstveno
osiguruvawe se ustanovuva za site gra|ani na Republika Makedonija
zaradi obezbeduvawe na zdravstveni uslugi i pari~ni nadomestoci vrz
na~elata na seopfatnost, solidarnost, ednakvost i efektivno koristewe
na sredstvata pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon. Dobrovolno
zdravstveno osiguruvawe se ustanovuva za obezbeduvawe na zdravstveni
uslugi koi ne se opfateni so zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.
Spored ~l. 3 st. 1 na istiot zakon, zadol`itelnoto zdravstveno
osiguruvawe go sproveduva Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija.
So ~l. 56 od Zakonot e utvrden delokrugot na rabotata na Upravniot
odbor na Fondot, kade vo st. 1 t. 3 e utvrdeno deka gi donesuva
op{tite akti predvideni so ovoj zakon, a vo t. 14 e predvideno deka
odlu~uva i za drugi raboti utvrdeni so zakon i statut na Fondot.
Soglasno ~l. 69 st. 1 od Zakonot, Fondot so op{t akt, utvrduva
kriteriumi za sklu~uvawe na dogovori so zdravstvenite ustanovi za
1006

kupuvawe na osnovnite zdravstveni uslugi od ovoj zakon, na~inot na
sklu~uvawe na dogovorite i za na~inot na pla}aweto na zdravstvenite
uslugi spored:
- brojot na osigurenite lica vo primarnata zdravstvena za{-
tita;
- ceni na zavr{eni zdravstveni uslugi vo specijalisti~ko-konsultativna
zdravstvena za{tita;
- ceni na zdravstveni uslugi grupirani vo DSG vo bolni~ka
zdravstvena za{tita za akutna nega na hospitalizirani bolni;
- dogovoreni ceni za zdravstveni uslugi koi ne se vr{at vo javnite
zdravstveni ustanovi od bolni~kata zdravstvena za{tita;
- utvrdenite ceni na zdravstvenite uslugi vo bolni~kata zdravstvena
za{tita za dnevna bolnica, hroni~no le`e~ki bolni i medicinska
rehabilitacija i fizikalna terapija za le`e~ki bolni;
- programite za oddelni vidovi zdravstvena za{tita, odnosno
uslugi;
- utvrdenite sredstva vo Buxetot na Fondot po nameni i
- drugi kriteriumi.
Spored st. 2 na ovoj ~len, na~inot na pla}awe na zdravstvenite
ustanovi vo oddale~enite ruralni mesta so samo eden lekar vo primarnata
zdravstvena za{tita (op{ta medicina, u~ili{na medicina, pedijatrija
i trudova medicina), pokraj kriteriumite predvideni vo st. 1
al. 1 na ovoj ~len, se vr{i i vrz osnova na kriteriumi po osnov na oddale~enost
do najbliskoto naseleno mesto vo koe se obezbeduva specijalisti~ko-konsultativnata
zdravstvena za{tita, oddale~enost od
naselenoto mesto vo koe se nao|a najbliskata zdravstvena ustanova od
primarnata zdravstvena za{tita, broj na `iteli i te{ko pristapen
teren. Soglasno st. 3 na istiot ~len, pobliskite kriteriumi za oddale-
~enosta do najbliskoto naseleno mesto vo koe se obezbeduva specijalisti~ko-konsultativnata
zdravstvena za{tita,oddale~enosta od naselenoto
mesto vo koe se nao|a najbliskata zdravstvena ustanova, brojot
na `iteli i te{ko pristapen teren, se utvrduvaat so op{t akt na Fondot
na koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost. Spored st. 4 na
ovoj ~len, po isklu~ok od st. 1 na ovoj ~len, za javnite zdravstveni ustanovi
koi vr{at preventivna i odredeni raboti od primarnata ,
specijalisti~ko konsultativnata i bolni~kata zdravstvena za{tita
spored odredbite na Zakonot za zdravstvenata za{tita, fondot obezbeduva
sredstva za nivno celosno funkcionirawe. Soglasno st. 5 na istiot
~len, javnite zdravstveni ustanovi od stavot 4 na ovoj ~len, gi
utvrduva Vladata na Republika Makedonija edna{ godi{no, na predlog
na fondot, pred sklu~uvaweto na dogovorite, a spored st. 6 na ovoj
~len, ministerot za zdravstvo dava soglasnost na op{tiot akt od st. 1
na ovoj ~len.
Za odbele`uvawe e deka ~l. 69 od Zakonot, navedenata aktuelna
sodr`ina (so dodavawe na st. 2, 3, 4 i 5) ja dobiva so ~l. 19 od Zakonot
1007

za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe
("SV RM," br. 53/2011 godina), koj vlegol vo sila na 22 april 2011
godina. Spored ~l. 26 od ovoj zakon, zakonodavecot predvidel obvrska
za Fondot podzakonskite akti od ~l. 3 st. 1 i 19 st. 3 na ovoj zakon da gi
donese vo rok od tri meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj
zakon.
Analizata na ~l. 69 od Zakonot poka`uva deka zakonodavecot gi
propi{al kriteriumite za sklu~uvawe na dogovori so zdravstvenite
ustanovi za kupuvawe na osnovnite zdravstveni uslugi od ovoj zakon,
na~inot na sklu~uvawe na dogovorite i za na~inot na pla}aweto na
zdravstvenite uslugi, a so dopolnetite st. 2 i 3 vo ovoj ~len, dopolnitelno
gi propi{al i kriteriumite za opredeluvawe na na~inot na pla-
}awe na zdravstvenite ustanovi vo oddale~enite ruralni mesta so samo
eden lekar vo primarnata zdravstvena za{tita - po osnov na oddale~enost
do najbliskoto naseleno mesto vo koe se obezbeduva specijalisti~ko-konsultativnata
zdravstvena za{tita, oddale~enost od naselenoto
mesto vo koe se nao|a najbliskata zdravstvena ustanova od primarnata
zdravstvena za{tita, broj na `iteli i te{ko pristapen teren,
pri {to go ovlastil Fondot so op{t akt na koj ministerot za zdravstvo
dava soglasnost, da gi utvrdi pobliskite kriteriumi za oddale~enosta
do najbliskoto naseleno mesto vo koe se obezbeduva specijalisti~ko-konsultativnata
zdravstvena za{tita, oddale~enosta od naselenoto
mesto vo koe se nao|a najbliskata zdravstvena ustanova, brojot
na `iteli i te{ko pristapen teren. Toa zna~i deka zakonodavecot go
ovlastil Fondot so svoj akt da go dorazraboti i operacionalizira ~l.
69 od Zakonot, vo smisla na poblisko opredeluvawe na zakonski utvrdenite
kriteriumi za opredeluvawe na ruralno podra~je, zna~ajni za
na~inot na pla}awe na zdravstvenite ustanovi vo oddale~enite ruralni
mesta so samo eden lekar vo primarnata zdravstvena za{tita.
Osporeniot pravilnik za izmenuvawe i dopolnuvawe na Pravilnikot
za na~inot za pla}awe na zdravstvenite uslugi vo primarnata
zdravstvena za{tita, Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija
go donel vrz osnova na ~l. 56 st. 1 t. 14 i ~l. 69 od Zakonot za zdravstvenoto
osiguruvawe, na sednica odr`ana na 27 april 2011 godina,
odnosno po vleguvawe vo sila na Zakonot so koj ~l. 69 ja dobil aktuelnata
sodr`ina.
Sodr`inata na Pravilnikot e podelena vo tri ~lena.
So ~l. 1 od Pravilnikot, so koj e izmenetet ~l. 8 od Pravilnikot
za na~inot za pla}awe na zdravstvenite uslugi vo primarnata zdravstvena
za{tita ("SV RM," br. 48/2001, 31/2003, 137/2006, 25/2007, 151/
2007 i 44/2010), Fondot gi utvrdil uslovite za opredeluvawe na ruralno
podra~je (oddale~enosta do najbliskoto naseleno mesto vo koe se
nao|a najbliskata zdravstvena ustanova od primarnata zdravstvena
za{tita, oddale~enosta od naselenoto mesto vo koe se obezbeduva specijalisti~ko-konsultativna
zdravstvena za{tita so itna medicinska
1008

pomo{ i te{ko pristapen teren, najmal brojot na `iteli vo naselenoto
mesto) od koi zavisi pla}aweto na kapitacija po osnov na ruralnost
(~l. 1). So ~l. 2 od Pravilnikot, Pravilnikot e dopolnet so nov
~l. 8-a, so koj se opredeluvaat kriteriumite za isplata na kapitacijata
za osigurenite lica od ruralnite podra~ja. ^lenot 3 e nasloven kako
preodna i zavr{na odredba, so koja se utvrduvaat rokovi za pla}awe na
zgolemenata kapitacija po osnov na ruralnost na zdravstvenite
ustanovi {to rabotat vo mesta koi se utvrdeni kako ruralni mesta
spored Odlukata za utvrduvawe na oddale~eni ruralni mesta koja Fondot
ja imal doneseno pred donesuvaweto na ovoj pravilnik i spored
odlukata za utvrduvawe na ruralni mesta {to Fondot treba da ja donese
spored kriteriumite utvrdeni vo ovoj pravilnik.
Od sodr`inata na osporeniot pravilnik proizleguva deka Fondot,
vo soglasnost so ovlastuvaweto od ~l. 69 od Zakonot, gi opredelil
pobliskite kriteriumi za utvrduvawe na oddale~enosta do najbliskoto
naseleno mesto vo koe se obezbeduva specijalisti~ko-konsultativnata
zdravstvena za{tita, oddale~enosta od naselenoto mesto vo koe
se nao|a najbliskata zdravstvena ustanova, brojot na `iteli i te{ko
pristapen teren, kako kriteriumi od koi zavisi na~inot na pla}awe
na zdravstvenite ustanovi vo oddale~enite ruralni mesta so samo eden
lekar vo primarnata zdravstvena za{tita (op{ta medicina, u~ili{na
medicina, pedijatrija i trudova medicina), {to e vo funkcija na operacionalizacija
na ~l. 69 od Zakonot spored koj Fondot so op{t akt,
utvrduva kriteriumi za sklu~uvawe na dogovori so zdravstvenite ustanovi
za kupuvawe na osnovnite zdravstveni uslugi od ovoj zakon, na~inot
na sklu~uvawe na dogovorite i za na~inot na pla}aweto na zdravstvenite
uslugi. Poradi toa smetame deka navodite vo inicijativata za
toa deka Fondot nemal praven osnov da gi utvrdi kriteriumite za
opredeluvawe na ruralni podra~ja za potrebite na zdravstvenoto osiguruvawe,
a so toa i da gi opredeli takvite ruralni podra~ja/naseleni
mesta, se neosnovani.
Nadle`nostite na Vladata na Republika Makedonija se utvrdeni
vo ~l. 8 od Zakonot za Vladata na Republika Makedonija ("SV RM,"
br. 59/2000, 12/2003, 55/2005, 37/2006, 115/2007, 19/2008, 82/2008 i 10/10 i
51/2011). Taka, spored ovoj ~len, Vladata, pokraj nadle`nostite utvrdeni
so Ustavot, me|u drugoto, gi vr{i i slednive raboti: ja utvrduva
razvojnata i ekonomska politika (to~ka 1); go pottiknuva ekonomskiot
napredok i ostvaruvaweto na poramnomeren prostoren i regionalen
razvoj i pobrz razvoj na stopanski nedovolno razvienite podra~ja (t.
4), prezema merki za sozdavawe uslovi za socijalna za{tita i socijalna
sigurnost na gra|anite (t. 12) i vr{i i drugi raboti utvrdeni so zakon
(t. 13).
Odlukata za opredeluvawe na podra~jata so specifi~ni razvojni
potrebi vo Republika Makedonija vo periodot od 2009 do 2013
godina ("SV RM, br. 78/2009), na koja se povikuva podnositelot na ini-
1009

cijativata, e donesena od Vladata na Republika Makedonija, vrz osnova
na Zakonot za ramnomeren regionalen razvoj ("SV RM," br. 63/2007).
Odlukata za izmenuvawe na Odlukata na utvrduvawe na stopanski
nedovolno razvienite podra~ja vo Republika Makedonija vo periodot
od 2003 do 2007 godina ("SV RM," br. 17/2006), na koja isto taka se
povikuva podnositelot na inicijativata, e donesena od Vladata na Republika
Makedonija vrz osnova na ~l. 9 od Zakonot za pottiknuvawe na
razvojot na stopanski nedovolno razvienite podra~ja ("SV RM," br.
2/1994 i 39/1999).
Ruralnite mesta soglasno navedenite zakoni i odluki, kako podra~ja
so specifi~ni razvojni potrebi vo Republika Makedonija, Vladata
gi opredeluva po demografski, geografski, ekonomski, infrastrukturni
i drugi kriteriumi utvrdeni so tie zakoni, a ruralnite mesta
spored Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe se utvrduvaat spored
brojot na `itelite i oddale~enosta od najbliskata zdravstvena ustanova,
kako kriteriumi spored koi zakonodavecot ocenil deka najneposredno
mo`e da se utvrdi kade e neophodno da se primeni stimulativno
pla}awe na zdravstvenite ustanovi za da se ovozmo`i soodvetna zdravstvena
za{tita na osigurenicite, za {to go ovlastil Fondot da donese
soodveten podzakonski akt so koj }e go operacionalizira ~lenot
69 od Zakonot.
Ottuka, smetame deka se neosnovani navodite vo inicijativata
deka opredeluvaweto na ruralnite mesta za potrebite na zdravstvenoto
osiguruvawe bilo vo nadle`nost na Vladata na Republika Makedonija,
{to proizleguvalo od nadle`nostite na Vladata utvrdeni so
zakonite za Vladata, za pottiknuvawe na razvojot na stopanski nedovolno
razvienite podra~ja, odnosno za ramnomeren regionalen razvoj, a
deka Fondot za zdravstvenoto osiguruvawe na Makedonija nemal zakonski
osnov za opredeluvawe na vakvite ruralni mesta i deka so osporeniot
pravilnik neosnovano ja derogiral nadle`nosta na Vladata,
poradi {to ne bil vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 1, 3 i 8, ~l. 51 i ~l. 57
od Ustavot i Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe.
Trgnuvaj}i od navedenoto, s e p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe.
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Pravilnikot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Pravilnikot
za na~inot za pla}awe na zdravstvenite uslugi vo primarnata zdravstvena
za{tita ("SV RM," br. 62/2011).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 29 noemvri 2011 godina,
donese
1010

R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i
zakonitosta na Pravilnikot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Pravilnikot
za na~inot za pla}awe na zdravstvenite uslugi vo primarnata
zdravstvena za{tita ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br.
62/2011).
2. Aleksandar Ni~ovski od Ohrid, preku polnomo{nik advokat
Dragan Korove{ovski od Ohrid, na Ustavniot sud na Republika Makedonija
mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot ozna~en vo to~kata 1 od
ova re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata, Fondot za zdravstveno
osiguruvawe ne bil nadle`en da gi opredeluva ruralnite odnosno
nerazvienite podra~ja, poradi {to ~len 3 od osporeniot pravilnik ne
korespondiral so stvarnata nadle`nost na Fondot, odnosno bil vo
sprotivnost so nadle`nostite na Vladata koja, soglasno Zakonot za
Vladata, bila nadle`na da gi opredeluva ruralnite i nerazvienite
podra~ja. Navedenata materija ja ureduvala Vladata so svoi odluki i
Fondot ne mo`el da ja derogira vakvata nadle`nost, odnosno so odluka
na Upravniot odbor da otpovikuva odluka na Vladata, koja edinstveno
bila nadle`na za toa.
Poradi navedenoto, osporeniot pravilnik ne bil vo soglasnost
so ~len 8 stav 1 alineite 1, 3 i 8 , ~len 51 i ~len 57 od Ustavot i Zakonot
za zdravstvenoto osiguruvawe, poradi {to se predlaga Ustavniot
sud da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na
osporeniot pravilnik i da go poni{ti.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka Pravilnikot za izmenuvawe i
dopolnuvawe na Pravilnikot za na~inot za pla}awe na zdravstvenite
uslugi vo primarnata zdravstvena za{tita ima tri ~lena.
Spored ~len 1 od Pravilnikot, so koj e izmenetet ~lenot 8 od
Pravilnikot za na~inot za pla}awe na zdravstvenite uslugi vo primarnata
zdravstvena za{tita ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 48/2001, 31/2003, 137/2006, 25/2007, 151/2007 i 44/2010). Fondot
opredelil deka vo ruralnite podra~ja opredeleni od strana na Fondot,
so samo eden lekar vo primarnata zdravstvena za{tita, ako iznosot na
kapitacija e pomal od 17000 poeni, Fondot go zgolemuva iznosot na kapitacija
po osnov na ruralni podra~ja najmnogu do 1700 poeni (stav 1).
Vo istiot ~len, Fondot opredeluva deka ruralnoto podra~je opfa}a
pove}e naseleni mesta koi gravitiraat kon naselenoto mesto vo koe
ve}e ima zdravstvena ustanova {to pru`a zdravstvena za{tita na osigurenite
lica (stav 3). Naseleno mesto so te{ko pristapen teren, {to
e oddale~eno pove}e od 30 kilometri od naseleno mesto vo koe se obezbeduva
specijal~isti~ko-konsultativna zdravstvena za{tita so itna
1011

medicinska pomo{, mo`e da bide proglaseno za ruralno podra~je (stav
4). Uslovite za opredeluvawe na ruralno podra~je (oddale~enosta do
najbliskoto naseleno mesto vo koe se nao|a najbliskata zdravstvena
ustanova od primarnata zdravstvena za{tita, oddale~enosta od naselenoto
mesto vo koe se obezbeduva specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena
za{tita so itna medicinska pomo{ i te{ko pristapen teren,
najmaliot broj na `iteli vo naselenoto mesto) od koi zavisi pla}aweto
na kapitacija po osnov na ruralnost, se utvrdeni vo stavovite 5,
6, 7 i 8 na ovoj ~len. Spored stav 9 od ovoj ~len, za da se ovozmo`i kontinuirana
zdravstvena za{tita na naselenieto, vo ruralnoto podra~je
{to ima pove}e naseleni mesta koi gravitiraat edno kon drugo,
dokolku se zatvori zdravstvenata ustanova, a se otvori nova zdravstvena
ustanova vo nekoe od naselenite mesta koi se del od ruralnoto podra~je,
vo toj slu~aj toa naseleno mesto ja prezema ruralnosta. Spored
stav 10 na ovoj ~len, dokolku vo ruralnite podra~ja/naseleni mesta
opredeleni od Fondot se javat pove}e lekari, kapitacijata se pla}a
spored brojot na osigurenite lica {to go izbrale.
So ~len 2 od Pravilnikot, Pravilnikot e dopolnet so nov ~len
8-a, so koj se opredeluvaat kriteriumite za isplata na kapitacijata za
osigurenite lica od ruralnite podra~ja.
^lenot 3 e nasloven kako preodna i zavr{na odredba, so koja se
utvrduvaat rokovi za pla}awe na zgolemenata kapitacija po osnov na
ruralnost na zdravstvenite ustanovi {to rabotat vo mesta koi se utvrdeni
kako ruralni mesta spored Odlukata za utvrduvawe na oddale-
~eni ruralni mesta koja Fondot ja imal doneseno pred donesuvaweto na
ovoj pravilnik i spored odlukata za utvrduvawe na ruralni mesta {to
Fondot treba da ja donese spored kriteriumite utvrdeni vo ovoj pravilnik
(stavovi 1 i 2). Se opredeluva deka so donesuvaweto na odlukata
na Upravniot odbor za utvrduvawe na ruralnite podra~ja spored
odredbite na ovoj pravilnik, }e prestanat da va`at odlukite na Upravniot
odbor za utvrduvawe na oddale~eni ruralni mesta, doneseni pred
donesuvaweto na ovoj pravilnik (stav 3). Spored stav 4 na ovoj ~len,
ovoj pravilnik vleguva vo sila so denot na objavuvaweto vo "Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," a }e se objavi po dobivaweto na soglasnost
od ministerot za zdravstvo.
4. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, vladeeweto na pravoto
e temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Soglasno ~len 34 od Ustavot, gra|anite imaat pravo na socijalna
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven
dogovor.
Spored ~len 35 stav 1 od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalnata
za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno so na-
~eloto na socijalna pravednost.
1012

Spored ~len 39 stav 1 od Ustavot, na sekoj gra|anin mu se garantira
pravoto na zdravstvena za{tita.
Spored ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka vladeeweto na
pravoto e temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija,
deka gra|anite imaat pravo na socijalna sigurnost i socijalno
osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven dogovor i deka Republikata
se gri`i za socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost na
gra|anite soglasno so na~eloto na socijalna pravednost. Zdravstvenata
za{tita na gra|anite se obezbeduva preku sistem na zdravstveno
osiguruvawe kako del od socijalnoto osiguruvawe vo po{iroka
smisla i deka pravata {to proizleguvaat od toa se ureduvaat so zakon i
so kolektiven dogovor.
So Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 25/2000, 34/2000, 96/2000, 50/2001, 11/2002,
31/2003, 84/2005, 37/2006, 18/2007, 36/2007, 82/2008, 98/2008, 6/2009, 67/
2009, 50/10, 156/10 i 53/2011), se ureduva zdravstvenoto osiguruvawe na
gra|anite, pravata i obvrskite od zdravstvenoto osiguruvawe, kako i
na~inot na sproveduvawe na zdravstvenoto osiguruvawe (~len 1).
Spored ~len 2 na ovoj zakon, zdravstvenoto osiguruvawe se ustanovuva
kako zadol`itelno i dobrovolno. Zadol`itelno zdravstveno
osiguruvawe se ustanovuva za site gra|ani na Republika Makedonija
zaradi obezbeduvawe na zdravstveni uslugi i pari~ni nadomestoci vrz
na~elata na seopfatnost, solidarnost, ednakvost i efektivno koristewe
na sredstvata pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon. Dobrovolno
zdravstveno osiguruvawe se ustanovuva za obezbeduvawe na zdravstveni
uslugi koi ne se opfateni so zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.
Spored ~len 3 stav 1 na istiot zakon, zadol`itelnoto zdravstveno
osiguruvawe go sproveduva Fondot za zdravstveno osiguruvawe
na Makedonija.
So ~lenot 56 od Zakonot e utvrden delokrugot na rabotata na
Upravniot odbor na Fondot, kade vo stav 1 to~ka 3 e utvrdeno deka gi
donesuva op{tite akti predvideni so ovoj zakon, a vo to~ka 14 e predvideno
deka odlu~uva i za drugi raboti utvrdeni so zakon i statut na
Fondot.
Soglasno ~len 69 stav 1 od Zakonot, Fondot so op{t akt, utvrduva
kriteriumi za sklu~uvawe na dogovori so zdravstvenite ustanovi
za kupuvawe na osnovnite zdravstveni uslugi od ovoj zakon, na-
~inot na sklu~uvawe na dogovorite i za na~inot na pla}aweto na
zdravstvenite uslugi spored:
- brojot na osigurenite lica vo primarnata zdravstvena za{-
tita;
1013

- ceni na zavr{eni zdravstveni uslugi vo specijalisti~ko-konsultativna
zdravstvena za{tita;
- ceni na zdravstveni uslugi grupirani vo DSG vo bolni~ka zdravstvena
za{tita za akutna nega na hospitalizirani bolni;
- dogovoreni ceni za zdravstveni uslugi koi ne se vr{at vo javnite
zdravstveni ustanovi od bolni~kata zdravstvena za{tita;
- utvrdenite ceni na zdravstvenite uslugi vo bolni~kata zdravstvena
za{tita za dnevna bolnica, hroni~no le`e~ki bolni i medicinska
rehabilitacija i fizikalna terapija za le`e~ki bolni;
- programite za oddelni vidovi zdravstvena za{tita, odnosno
uslugi;
- utvrdenite sredstva vo Buxetot na Fondot po nameni i
- drugi kriteriumi.
Spored stav 2 na ovoj ~len, na~inot na pla}awe na zdravstvenite
ustanovi vo oddale~enite ruralni mesta so samo eden lekar vo primarnata
zdravstvena za{tita (op{ta medicina, u~ili{na medicina, pedijatrija
i trudova medicina), pokraj kriteriumite predvideni vo
stavot 1 alineja 1 na ovoj ~len, se vr{i i vrz osnova na kriteriumi po
osnov na oddale~enost do najbliskoto naseleno mesto vo koe se obezbeduva
specijalisti~ko-konsultativnata zdravstvena za{tita, oddale~enost
od naselenoto mesto vo koe se nao|a najbliskata zdravstvena
ustanova od primarnata zdravstvena za{tita, broj na `iteli i te{ko
pristapen teren. Soglasno stav 3 na istiot ~len, pobliskite kriteriumi
za oddale~enosta do najbliskoto naseleno mesto vo koe se obezbeduva
specijalisti~ko-konsultativnata zdravstvena za{tita, oddale-
~enosta od naselenoto mesto vo koe se nao|a najbliskata zdravstvena
ustanova, brojot na `iteli i te{ko pristapen teren, se utvrduvaat so
op{t akt na Fondot na koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost.
Spored stav 4 na ovoj ~len, po isklu~ok od stavot 1 na ovoj ~len, za javnite
zdravstveni ustanovi koi vr{at preventivna i odredeni raboti
od primarnata, specijalisti~ko-konsultativnata i bolni~kata zdravstvena
za{tita spored odredbite na Zakonot za zdravstvenata za{tita,
Fondot obezbeduva sredstva za nivno celosno funkcionirawe. Soglasno
stav 5 na istiot ~len, javnite zdravstveni ustanovi od stavot 4 na
ovoj ~len, gi utvrduva Vladata na Republika Makedonija edna{ godi{no,
na predlog na fondot, pred sklu~uvaweto na dogovorite, a spored
stavot 6 na ovoj ~len, ministerot za zdravstvo dava soglasnost na
op{tiot akt od stav 1 na ovoj ~len.
Za odbele`uvawe e deka ~lenot 69 od Zakonot, navedenata aktuelna
sodr`ina (so dodavawe na stavovite 2, 3, 4 i 5) ja dobiva so ~len 19
od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za zdravstvenoto
osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 53/2011
godina), koj vlegol vo sila na 22 april 2011 godina. Spored ~len 26 od
ovoj zakon, zakonodavecot predvidel obvrska za Fondot podzakonskite
1014

akti od ~lenovite 3 stav 1 i 19 stav 3 na ovoj zakon da gi donese vo rok
od tri meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
Analizata na ~lenot 69 od Zakonot poka`uva deka zakonodavecot
gi propi{al kriteriumite za sklu~uvawe na dogovori so zdravstvenite
ustanovi za kupuvawe na osnovnite zdravstveni uslugi od ovoj
zakon, na~inot na sklu~uvawe na dogovorite i za na~inot na pla}aweto
na zdravstvenite uslugi, a so dopolnetite stavovi 2 i 3 vo ovoj ~len,
dopolnitelno gi propi{al i kriteriumite za opredeluvawe na na~inot
na pla}awe na zdravstvenite ustanovi vo oddale~enite ruralni
mesta so samo eden lekar vo primarnata zdravstvena za{tita - po osnov
na oddale~enost do najbliskoto naseleno mesto vo koe se obezbeduva
specijalisti~ko-konsultativnata zdravstvena za{tita, oddale~enost
od naselenoto mesto vo koe se nao|a najbliskata zdravstvena ustanova
od primarnata zdravstvena za{tita, broj na `iteli i te{ko pristapen
teren, pri {to go ovlastil Fondot so op{t akt na koj ministerot za
zdravstvo dava soglasnost, da gi utvrdi pobliskite kriteriumi za
oddale~enosta do najbliskoto naseleno mesto vo koe se obezbeduva
specijalisti~ko-konsultativnata zdravstvena za{tita, oddale~enosta
od naselenoto mesto vo koe se nao|a najbliskata zdravstvena ustanova,
brojot na `iteli i te{ko pristapen teren. Toa zna~i deka zakonodavecot
go ovlastil Fondot so svoj akt da go dorazraboti i operacionalizira
~lenot 69 od Zakonot, vo smisla na poblisko opredeluvawe na
zakonski utvrdenite kriteriumi za opredeluvawe na ruralno podra~je,
zna~ajni za na~inot na pla}awe na zdravstvenite ustanovi vo oddale~enite
ruralni mesta so samo eden lekar vo primarnata zdravstvena
za{tita.
Osporeniot Pravilnik za izmenuvawe i dopolnuvawe na Pravilnikot
za na~inot za pla}awe na zdravstvenite uslugi vo primarnata
zdravstvena za{tita, Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija
go donel vrz osnova na ~len 56 stav 1 to~ka 14 i ~len 69 od Zakonot
za zdravstvenoto osiguruvawe, na sednica odr`ana na 27 april
2011 godina, odnosno po vleguvawe vo sila na Zakonot so koj ~lenot 69
ja dobil aktuelnata sodr`ina.
Sodr`inata na Pravilnikot e podelena vo tri ~lena.
So ~len 1 od Pravilnikot, so koj e izmenetet ~lenot 8 od Pravilnikot
za na~inot za pla}awe na zdravstvenite uslugi vo primarnata
zdravstvena za{tita ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br.
48/2001, 31/2003, 137/2006, 25/2007, 151/2007 i 44/2010), Fondot gi utvrdil
uslovite za opredeluvawe na ruralno podra~je (oddale~enosta do
najbliskoto naseleno mesto vo koe se nao|a najbliskata zdravstvena
ustanova od primarnata zdravstvena za{tita, oddale~enosta od naselenoto
mesto vo koe se obezbeduva specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena
za{tita so itna medicinska pomo{ i te{ko pristapen teren,
najmal brojot na `iteli vo naselenoto mesto) od koi zavisi pla}aweto
na kapitacija po osnov na ruralnost (~len 1). So ~len 2 od Pravilni-
1015

kot, Pravilnikot e dopolnet so nov ~len 8-a, so koj se opredeluvaat
kriteriumite za isplata na kapitacijata za osigurenite lica od ruralnite
podra~ja. ^lenot 3 e nasloven kako preodna i zavr{na odredba,
so koja se utvrduvaat rokovi za pla}awe na zgolemenata kapitacija
po osnov na ruralnost na zdravstvenite ustanovi {to rabotat vo mesta
koi se utvrdeni kako ruralni mesta spored Odlukata za utvrduvawe na
oddale~eni ruralni mesta koja Fondot ja imal doneseno pred donesuvaweto
na ovoj pravilnik i spored odlukata za utvrduvawe na
ruralni mesta {to Fondot treba da ja donese spored kriteriumite
utvrdeni vo ovoj pravilnik.
Od sodr`inata na osporeniot pravilnik proizleguva deka Fondot,
vo soglasnost so ovlastuvaweto od ~len 69 od Zakonot, gi opredelil
pobliskite kriteriumi za utvrduvawe na oddale~enosta do najbliskoto
naseleno mesto vo koe se obezbeduva specijalisti~ko-konsultativnata
zdravstvena za{tita, oddale~enosta od naselenoto
mesto vo koe se nao|a najbliskata zdravstvena ustanova, brojot na `iteli
i te{ko pristapen teren, kako kriteriumi od koi zavisi na~inot
na pla}awe na zdravstvenite ustanovi vo oddale~enite ruralni mesta
so samo eden lekar vo primarnata zdravstvena za{tita (op{ta medicina,
u~ili{na medicina, pedijatrija i trudova medicina), {to e vo funkcija
na operacionalizacija na ~len 69 od Zakonot spored koj Fondot
so op{t akt, utvrduva kriteriumi za sklu~uvawe na dogovori so zdravstvenite
ustanovi za kupuvawe na osnovnite zdravstveni uslugi od ovoj
zakon, na~inot na sklu~uvawe na dogovorite i za na~inot na pla}aweto
na zdravstvenite uslugi. Poradi toa Sudot oceni deka navodite vo inicijativata
za toa deka Fondot nemal praven osnov da gi utvrdi kriteriumite
za opredeluvawe na ruralni podra~ja za potrebite na zdravstvenoto
osiguruvawe, a so toa i da gi opredeli takvite ruralni podra~ja/naseleni
mesta, se neosnovani.
Nadle`nostite na Vladata na Republika Makedonija se utvrdeni
vo ~len 8 od Zakonot za Vladata na Republika Makedonija
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 59/2000, 12/2003, 55/
2005, 37/2006, 115/2007, 19/2008, 82/2008 i 10/10 i 51/2011). Taka, spored
ovoj ~len, Vladata, pokraj nadle`nostite utvrdeni so Ustavot, pome|u
drugoto, gi vr{i i slednive raboti: ja utvrduva razvojnata i ekonomska
politika (to~ka 1); go pottiknuva ekonomskiot napredok i ostvaruvaweto
na poramnomeren prostoren i regionalen razvoj i pobrz razvoj na
stopanski nedovolno razvienite podra~ja (to~ka 4), prezema merki za
sozdavawe uslovi za socijalna za{tita i socijalna sigurnost na gra|anite
(to~ka 12) i vr{i i drugi raboti utvrdeni so zakon (to~ka 13).
Odlukata za opredeluvawe na podra~jata so specifi~ni
razvojni potrebi vo Republika Makedonija vo periodot od 2009 do 2013
godina ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija." br. 78/2009), na
koja se povikuva podnositelot na inicijativata, e donesena od Vladata
na Republika Makedonija, vrz osnova na Zakonot za ramnomeren regi-
1016

onalen razvoj ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 63/
2007).
Odlukata za izmenuvawe na Odlukata na utvrduvawe na stopanski
nedovolno razvienite podra~ja vo Republika Makedonija vo periodot
od 2003 do 2007 godina ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
br. 17/2006), na koja isto taka se povikuva podnositelot na inicijativata,
e donesena od Vladata na Republika Makedonija vrz osnova
na ~len 9 od Zakonot za pottiknuvawe na razvojot na stopanski nedovolno
razvienite podra~ja ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 2/1994 i 39/1999).
Ruralnite mesta soglasno navedenite zakoni i odluki, kako podra~ja
so specifi~ni razvojni potrebi vo Republika Makedonija, Vladata
gi opredeluva po demografski, geografski, ekonomski, infrastrukturni
i drugi kriteriumi utvrdeni so tie zakoni, a ruralnite mesta
spored Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe se utvrduvaat spored
brojot na `itelite i oddale~enosta od najbliskata zdravstvena ustanova,
kako kriteriumi spored koi zakonodavecot ocenil deka najneposredno
mo`e da se utvrdi kade e neophodno da se primeni stimulativno
pla}awe na zdravstvenite ustanovi za da se ovozmo`i soodvetna
zdravstvena za{tita na osigurenicite, za {to go ovlastil Fondot da
donese soodveten podzakonski akt so koj }e go operacionalizira ~lenot
69 od Zakonot.
Ottuka, Sudot gi oceni kako neosnovani navodite vo inicijativata
deka opredeluvaweto na ruralnite mesta za potrebite na
zdravstvenoto osiguruvawe bilo vo nadle`nost na Vladata na Republika
Makedonija, {to proizleguvalo od nadle`nostite na Vladata
utvrdeni so zakonite za Vladata, za pottiknuvawe na razvojot na stopanski
nedovolno razvienite podra~ja, odnosno za ramnomeren regionalen
razvoj, a deka Fondot za zdravstvenoto osiguruvawe na Makedonija
nemal zakonski osnov za opredeluvawe na vakvite ruralni mesta
i deka so osporeniot pravilnik neosnovano ja derogiral nadle`nosta
na Vladata.
Poradi navedenoto, pred Sudot ne se postavi pra{aweto za soglasnosta
na osporeniot pravilnik so ~len 8 stav 1 alineite 1, 3 i 8,
~len 51 i ~len 57 od Ustavot i Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe.
5. Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot, Branko Naumoski i sudiite: d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Igor
Spirovski, d-r Gzime Starova, Vladimir Stojanoski i d-r Zoran
Sulejmanov.
1017

1018

80 . U. br. 39/2011 (01. 02. 2012)
Osporen akt
^len 2 st. 3 vo delot: "i tro{ocite izre~eni vo parni~nite,
prekr{o~nite, krivi~nite i upravnite postapki vo korist na Republika
Makedonija" i st. 4 od Zakonot za dano~na postapka ("SV RM," br.
13/2006, 88/2008, 159/2008, 133/2009, 145/2010, 171/2010 i 53/2011).
Sodr`ina na osporena odredba
^len 2
(1) Ovoj zakon se primenuva na danocite i drugite javni prihodi
kako i na sporednite dano~ni dava~ki koi gi upravuva Upravata za
javni prihodi.
(2) Ovoj zakon se primenuva i na drugi javni dava~ki, dokolku
istite so zakon se dovereni da gi upravuva Upravata za javni prihodi.
(3) Ovoj zakon se primenuva i na pari~nite kazni, odnosno globite
i tro{ocite izre~eni vo parni~nite, prekr{o~nite, krivi~nite i
upravnite postapki vo korist na Republika Makedonija.
(4) Odlukata so koja se utvrduva pari~nata kazna, odnosno globata
i tro{ocite izre~eni vo korist na Republika Makedonija od stavot
(3) na ovoj ~len, se dostavuva do Upravata za javni prihodi od strana
na sudot ili od nadle`niot organ koj ja donel.
(5) Ratifikuvanite me|unarodni dogovori za odano~uvawe imaat
predimstvo pred nacionalnite dano~ni zakoni.
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite od inicijativata so osporenite zakonski re-
{enija, zakonodavecot vovel dvojstvo na izvr{uvawe na edna ista izvr{na
isprava, odnosno se pravelo podelba na izvr{uvaweto na glavnoto
barawe, dosudeno po barawe na doveritel Republika Makedonija
koe ostanuvalo vo nadle`nost na izvr{itelite, dodeka izvr{uvaweto
na dosudenite procesnite tro{oci vo korist na Republika Makedonija
tro{oci, vo istite postapki, se doveruvalo vo nadle`nost na Upravata
za javni prihodi, koe ne{to bilo sprotivno na ustavnoto na~elo na
vladeeweto na pravoto. Imeno so takva nadle`nost na Upravata za javni
prihodi, nema da mo`elo dosledno da se primenuva odredbata od ~l.
302 od Zakonot za obligacionite odnosi, spored koj "Ako dol`nikot,
pokraj glavnicata, dol`i i kamata i tro{oci, zasmetuvaweto se vr{i
1019

taka {to prvo se otplatuvaat tro{ocite, potoa kamatite i najposle
glavnicite." So taka uredenite osporeni zakonski re{enija se o{tetuvala
dr`avata kako doveritel bidej}i soglasno ~l. 18 od Zakonot za
izvr{uvawe: “ako vo izvr{nata isprava se opredeleni i tro{ocite na
postapkata, izvr{itelot, po predlog na doveritelot, }e presmeta i }e
izvr{i naplata na zateznata kamata na iznosot na opredelenite tro-
{oci soglasno so propi{anata stapka, od denot na donesuvaweto na
izvr{nata isprava do naplatata", a bidej}i odredba so vakva sodr`ina
nemalo vo Zakonot za dano~nata postapka, proizleguvalo deka samo doveritelite
koi ne se vo kategorijata na doveriteli-dr`ava Republika
Makedonija imale pravo na naplata na kamata na dosudeni tro{oci,
dodeka onie koi ne spa|ale vo ovaa kategorija go nemale toa pravo, so
{to se doveduvalo vo pra{awe na~eloto na ednakvost na subjektite.
Spored navodite vo inicijativata osporenata odredba od ~l. 2
st. 4 od Zakonot, ne bila dosledno regulirana i taa osven toa {to go
povreduvala na~eloto na vladeeweto na pravoto, go povreduvala i na-
~eloto na nepristrasnost na sudovite i na~eloto na ednakvost na site
pred zakonite bidej}i nedozvolivo bilo sudot koj gi dosudil tro{-
ocite vo korist na ednata stranka bez razlika {to toa bila dr`avata,
da bara nivno prisilno izvr{uvawe, stavaj}i se vo toj slu~aj na strana
na ednata strana, a drugite subjekti koi ne se dr`avata, treba da baraat
najprvo pravosilnost, potoa izvr{nost na odlukite za da na kraj
baraat i prisilno izvr{uvawe bez razlika kaj koj nadle`en organ.
Isto taka so ova osporeno zakonsko re{enie se navleguvalo vo nadle`nostite
na Dr`avnoto pravobranitelstvo bidej}i spored ~l. 2 od
Zakonot za dr`avnoto pravobranitelstvo, toj bil dr`aven organ koj
prezemal merki i pravni sredstva zaradi pravna za{tita na imotnite
prava i interesi na Republika Makedonija i vr{i drugi raboti utvrdeni
so ovoj i drug zakon.
Od navedenite pri~ini podnositelot na inicijativata bara poveduvawe
na postapka za ocenuvawe na ustavnosta na osporenite odredbi
od Zakonot, a predlaga i donesuvawe na re{enie za zapirawe na izvr{uvaweto
na poedine~ni akti ili dejstvija prezemeni vrz osnova na
osporenite zakonski odredbi bidej}i so nivnoto izvr{uvawe bi mo`ele
da nastapat te{ko otstranlivi posledici.
1020
Ustavnosudska praktika
So Re{enie U. br. 218/2010 od 2 i 23 mart 2011 godina, Ustavniot
sud ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 4 st. 3 vo
delot: "Upravata za javni prihodi pokraj rabotite od st. 1 i 2 na ovoj
~len, vr{i i raboti {to se odnesuvaat na utvrduvawe i naplata na drugi
javni dava~ki, dokolku tie raboti i se dovereni so zakon", na ~l. 4
st. 4 i 5 od Zakonot za upravata za javni prihodi ("SV RM," br. 81/2005,
81/2008, 105/2009 i 145/2010).

Odredbite od ~l. 4 od ovoj zakon koj bea predmet na osporuvawe,
se odnesuvaa na delokrugot na rabota na Upravata za javni prihodi.
Imeno so izmenite i dopolnuvaweto na ovoj zakon vo "SV RM," br. 145/
2010, pro{iren e delokrugot na rabota na Upravata za javni prihodi.
Taka spored izmenetiot st. 3 od ~l. 4 od Zakonot, Upravata za javni
prihodi pokraj drugite raboti {to i se dovereni vo nadle`nost,
}e vr{i i raboti {to se odnesuvaat na utvrduvawe i naplata na drugi
javni dava~ki, dokolku tie raboti i se dovereni so zakon. Po odnos na
ovaa osporena zakonska odredba, Sudot zazel stav deka ovaa odredba
koja ureduva pravo, so zakon, na Upravata da i se propi{e zakonsko
ovlastuvawe da vr{i i raboti {to se odnesuvaat na utvrduvawe i
naplata na drugi javni dava~ki, ima ustaven osnov vo ~lenot 33 od
Ustavot od koj decidno proizleguva deka so zakon se utvrduva na~inot
na pla}aweto na danocite i drugite javni dava~ki i u~estvoto vo
namiruvaweto na javnite rashodi. Ottuka, ovaa osporena zakonska
odredba spored svojata op{tost vo opredelbata da se ureduvaat
zakonski ovlastuvawa na Upravata, za utvrduvawe i naplata na drugi
javni dava~ki, ne mo`e od toj aspekt ustavno da se problematizira.
So osporenite odredbi od ~l. 4 st. 4 i 5 od Zakonot za Upravata
za javni prihodi, koi kako novina se uredeni so izmenite na Zakonot,
pro{iren e delokrugot na rabota na Upravata za javni prihodi.
Imeno, spored st. 4 od navedeniot ~len od Zakonot, "Upravata
za javni prihodi go upravuva i izvr{uvaweto zaradi naplata na pari-
~nite kazni, odnosno globite i tro{ocite izre~eni vo parni~nite,
prekr{o~nite, krivi~nite i upravnite postapki vo korist na Republika
Makedonija.
Spored st. 5 od ~l. 4 od Zakonot, "Odlukata so koja se utvrduva
pari~na kazna odnosno globa i tro{ocite izre~eni vo korist na Republika
Makedonija od st. 4 na ovoj ~len, se dostavuva do Upravata za javni
prihodi od strana na sudot ili od nadle`niot organ koj ja donel."
Napomena: Odredbite od Zakonot za dano~nata postapka koi se
osporuvaat so ovaa inicijativa ja imaat istata sodr`ina kako i odredbite
od ~l. 4 st. 4 i 5 od Zakonot za Upravata za javni prihodi, za koi
Sudot ocenil deka so prenesuvaweto na ovlastuvaweto, od izvr{itelite
kon Upravata za javni prihodi, za prisilna naplata na opredelenite
pari~ni dolgovi kon Republika Makedonija, kako {to e opredeleno vo
osporenite zakonski re{enija, soglasno so zakon ureden na~in i postapka,
ne se povredeni normite na Ustavot.
Fakti~ka sostojba i pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija vladeeweto
na pravoto, e temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
1021

Soglasno ~l. 9 st. 2 od Ustavot, gra|anite pred Ustavot i zakonite
se ednakvi.
Spored ~l. 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i drugi
javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi na na-
~in utvrden so zakon.
Spored ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
So Amandmanot XXV so koj se zamenuva ~l. 38 od Ustavot, e
utvrdeno deka sudskata vlast ja vr{at sudovite.
Sudovite se samostojni i nezavisni i sudat vrz osnova na Ustavot
i zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost
so Ustavot.
So Zakonot za Upravata za javni prihodi ("SV RM," br. 81/2005,
81/2008, 105/2009 i 145/2010), se ureduvaat delokrugot, organizacijata,
na~inot na vr{ewe na rabotata i rakovodeweto so Upravata za javni
prihodi, kako i ovlastvawata i odgovornostite pri sobiraweto, evidentiraweto,
obrabotkata i za{titata na podatoci vo vrska so rabotite
na Upravata za javni prihodi.
So ~l. 4 od ovoj zakon e ureden delokrugot na rabota na Upravata
za javni prihodi. So izmenite i dopolnuvawata na Zakonot ("SV
RM," br. 145/2010), izmenet e st. 3 od ~l. 4 od Zakonot i spored ovaa
odredba Upravata za javni prihodi pokraj rabotite od st. 1 i 2 na ovoj
~len, vr{i i raboti {to se odnesuvaat na utvrduvawe i naplata na
drugi javni dava~ki, dokolku tie raboti i se dovereni so zakon.
Isto taka, so navedenite izmeni na Zakonot, pro{ireni se nadle`nostite
na Upravata za javni prihodi, odnosno delokrugot na rabota
ureden vo ~lenot 4 od Zakonot e dopolnet so dva novi st. 4 i 5 koi
glasat:
(4) Upravata za javni prihodi go upravuva i izvr{uvaweto zaradi
naplata na pari~nite kazni, odnosno globite i tro{ocite izre~eni
vo parni~nite, prekr{o~nite, krivi~nite i upravnite postapki vo
korist na Republika Makedonija.
(5) Odlukata so koja se utvrduva pari~nata kazna odnosno globa
i tro{ocite izre~eni vo korist na Republika Makedonija od stavot
(4) na ovoj ~len, se dostavuva do Upravata za javni prihodi od strana na
sudot ili od nadle`niot organ koj ja donel.
Odredbite od ~l. 4 st. 3, 4 i 5 od Zakonot za Upravata za javni
prihodi, bea predmet na osporuvawe pred ovoj sud i so Re{enie U. br.
218/2010 od 2 i 23 mart 2011 godina, Sudot ne povede postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na tie odredbi bidej}i ocenil deka ne se vo
sprotivnost so odredbite od Ustavot.
Imeno, Sudot pome|u drugoto go iznel slednoto mislewe vo Re-
{enieto U. br. 218/2010 od 2 i 23 mart 2011 godina so koe ne povel pos-
1022

tapka za ocenuvawe na ustavnosta na odredbite od Zakonot za Upravata
za javni prihodi so koi e pro{iren delokrugot na rabota na ovoj organ:
Odredbata od st. 3 od ~l. 4 od Zakonot, vo ostanatiot del koj
ureduva pravo, so zakon, na Upravata da i se propi{e zakonsko ovlastuvawe
da vr{i i raboti {to se odnesuvaat na utvrduvawe i naplata na
drugi javni dava~ki, ima ustaven osnov vo ~l. 33 od Ustavot od koj
decidno proizleguva deka so zakon se utvrduva na~inot na pla}aweto
na danocite i drugite javni dava~ki i u~estvoto vo namiruvaweto na
javnite rashodi. Ottuka, ovaa osporena zakonska odredba spored svojata
op{tost vo opredelbata da se ureduvaat zakonski ovlastuvawa na
Upravata, za utvrduvawe i naplata na drugi javni dava~ki, ne mo`e od
toj aspekt ustavno da se problematizira.
Stavovite 4 i 5 od ~l. 4 od Zakonot, vsu{nost se dodadeni so poslednite
zakonski izmeni, i spored niv: (4) Upravata za javni prihodi
go upravuva i izvr{uvaweto zaradi naplata na pari~nite kazni, odnosno
globite i tro{ocite izre~eni vo parni~nite, prekr{o~nite, krivi~nite
i upravnite postapki vo korist na Republika Makedonija. (5)
Odlukata so koja se utvrduva pari~na kazna odnosno globa i tro{ocite
izre~eni vo korist na Republika Makedonija od st. 4 na ovoj ~len, se
dostavuva do Upravata za javni prihodi od strana na sudot ili od nadle`niot
organ koj ja donel.
So osporeniot ~len 4 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za Upravata za javni prihodi so koj e uredeno pra{aweto za
izvr{uvawe na tekovnite predmeti na toj na~in {to Upravata gi prezema
site onie predmeti koi se ve}e podneseni od Dr`avnoto pravobranitelstvo
i dadeni na izvr{uvawe kaj izvr{itel, a za koi seu{te ne
bile prezemeni izvr{ni dejstvija pri {to Dr`avnoto pravobranitelstvo
na Republika Makedonija e dol`no prezemaweto od izvr{itelot
i prosleduvaweto do Upravata na predmetite tehni~ki, prakti~no
da go sprovede. Voedno i predmetite koi se nao|aat vo Dr`avnoto pravobranitelstvo
zaradi zapo~nuvawe na postapka za izvr{uvawe, a ne se
podneseni kaj izvr{itel, Dr`avniot pravobranitel gi podnesuva vo
nadle`nost i rabota na Upravata.
- Zakonodavecot so ovoj zakon predvidel novo zakonsko re{enie,
a toa e deka izvr{uvaweto vo odnos na "naplata na pari~nite kazni,
odnosno globite i tro{ocite izre~eni vo parni~nite, prekr{o~nite,
krivi~nite i upravnite postapki vo korist na Republika Makedonija,"
ne se sproveduva preku izvr{iteli soglasno Zakonot za izvr-
{uvawe. Pari~nite iznosi po tie osnovi utvrdeni so izvr{nite akti
na sudskite i upravnite organi, koi se vo korist na Republika Makedonija,
dr`avata }e si gi naplatuva preku Upravata za javni prihodi.
Od druga strana, pari~nite iznosi po site pravni osnovi utvrdeni
so izvr{nite akti na sudskite i upravnite organi, koi se vo korist,
ne na Republika Makedonija, tuku na drugite subjekti vo pravoto
1023

(fizi~ki i pravni lica), tie lica gi naplatuvaat preku izvr{iteli
soglasno Zakonot za izvr{uvawe.
- So odredbite od Zakonot za izvr{uvawe se uredni pravilata
spored koi samo izvr{itelite (a ne drugi lica) postapuvaat zaradi
prisilno izvr{uvawe na izvr{ni odluki na nadle`ni organi navedeni
vo Zakonot. Pravilata od Zakonot za izvr{uvawe gi sproveduvaat izvr{itelite,
a ne Upravata za javni prihodi.
- Upravata za javni prihodi e dano~en organ na dr`avata, koj postapuva
soglasno Zakonot za dano~nata postapka i Zakonot za uprvata
za javni prihodi. Vo tie ramki zakonodavecot go opredelil delokrugot
i nadle`nostite na Upravata, me|u koi i naplatata na danok i drugite
javni dava~ki i sporedni dano~ni dava~ki koi gi upravuva Upravata za
javni prihodi. So Zakonot za dano~nata postapka detalno i kompletno
e regulirana postapkata na prisilnata naplata po dano~nite upravni
akti i prisilnata naplata e vo nadle`nost na Upravata za javni prihodi.
Vo pravniot poredok, prisilnata naplata na danokot, drugite javni
dava~ki i sporedni dano~ni dava~ki koi gi upravuva Upravata za
javni prihodi e posebna zakonska materija, uredena so poseben zakon.
- Nesporno e deka pari~nite kazni, odnosno globite i tro{ocite
izre~eni vo parni~nite, prekr{o~nite, krivi~nite i upravnite
postapki, vo korist na Republika Makedonija, se vo odnos na prisilnata
naplata, novo zakonsko ovlastuvawe na Upravata za javni prihodi,
da go upravuva i sproveduva, preku odredbite od Zakonot za dano~nata
postapka, koi se odnesuvaat za prisilnata naplata, taka {to ne stanuva
zbor za otsustvo na zakonska regulativa za izvr{uvawe na ovie sredstva
vo korist na Republika Makedonija, nadvor od Zakonot za izvr{uvawe.
Me|utoa, i pokraj faktot {to statusot na dol`nik kon dr`avata,
za isplata na pari~nite iznosi od navedenite postapki vo korist
na Republika Makedonija, ne se menuva i ostanuva ist bez ogled kako
prisilnata naplata odnosno prisilno izvr{uvawe }e se sprovede, ne
mo`e a da ne se navede vo analizava deka so navedenite zakonski izmeni,
toa preminuva da bide predmet na drugi zakonski pravila i drug
organ, nadvor od Zakonot za izvr{uvawe i licata izvr{iteli.
- Nesporna e intencijata na zakonodavecot, prisilnata naplata
vo opredelenite dimenzii, odnosno za pari~nite kazni, odnosno globi
i tro{ocite izre~eni vo parni~nite, prekr{o~nite, krivi~nite i
upravnite postapki, koi se vo korist na Republika Makedonija, da
dobie ekonomi~en i efikasen karakter so doveruvawe na upravuvawe i
izvr{uvawe na prisilnata naplata od strana na Upravata za javni
prihodi, koja ve}e ima zakonski mehanizam na prisilna naplata na
danocite i drugi javni dava~ki i sporedni dano~ni dava~ki.
Poa|aj}i od toa deka so dosega{noto paralelno postoewe na zakonskite
re{enija na ureduvawe na prisilnata naplata preku izvr{-
iteli i preku Upravata za javni prihodi ne se naru{uval sistemot na
izvr{uvawe i naplata na pari~nite iznosi od dol`nicite, Sudot
1024

oceni deka i vo slu~ajov so pro{iruvawe na ovlastuvawata na Upravata
za javni prihodi, ne mo`e ustavno da se problematiziraat osporenite
zakonski odredbi, osven vo delot od ~lenot 4 stav 3 "ili vrz
osnova na sklu~en dogovor so nadomestok koj e prihod na Buxetot na
Republika Makedonija“ od Zakonot za Upravata za javni prihodi i ~lenot
5 stav 2 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za javni
prihodi, kako {to e izneseno vo pogorenavedenata analiza na
odredbite. Imeno so prenesuvaweto na ovlastuvaweto, od izvr{itelite
kon Upravata za javni prihodi, za prisilna naplata na opredelenite
pari~ni dolgovi kon Republika Makedonija, kako {to e opredeleno
vo osporenite zakonski re{enija, soglasno so zakon ureden na-
~in i postapka, ne se povredeni normite na Ustavot na koi se povikuva
podnositelot vo inicijativata, nitu stanuva zbor za neustavno zakonsko
re{enie bidej}i zakonodavecot ja ceni celishodnosta na zakonskite
re{enija.
So ~l. 1 od Zakonot za dano~nata postapka e opredeleno deka so
ovoj zakon se ureduva op{toto dano~no pravo, postapkata na utvrduvawe
na danok, postapkata na kontrola na danok, postapkata na naplata
na danok, pravata i obvrskite na dano~niot obvrznik i drugi
pra{awa od dano~nata postapka i ovoj zakon e edinstvena osnova na
op{toto dano~no pravo i dano~nata postapka.
So ~l. 2 od Zakonot e uredena primenata na Zakonot za dano~nata
postapka.
Spored st. 1 od ~l. 2 od Zakonot, ovoj zakon se primenuva na danocite
i drugite javni prihodi kako i na sporednite dano~ni dava~ki
koi gi upravuva Upravata za javni prihodi.
Spored st. 2 od ~l. 2 od Zakonot, ovoj zakon se primenuva i na
drugi javni dava~ki dokolku istite so zakon se dovereni da gi upravuva
Upravata za javni prihodi.
Spored st. 3 od ~l. 2 i negoviot osporen del od Zakonot ovoj zakon
se primenuva i na pari~nite kazni, odnosno globite i tro{ocite
izre~eni vo parni~nite, prekr{o~nite, krivi~nite i upravnite postapki
vo korist na Republika Makedonija.
Spored osporeniot ~l. 2 st. 4 od Zakonot odlukata so koja se
utvrduva pari~nata kazna, odnosno globata i tro{ocite izre~eni vo
korist na Republika Makedonija od stavot 3 na ovoj ~len, se dostavuva
do Upravata za javni prihodi od strana na sudot ili od nadle`niot
organ koj ja donel.
Odredbite sodr`ani vo st. 2 od ~l. 2 i osporenite st. 3 i 4 od
istiot ~len od Zakonot, se kako novina predvideni so izmenite i dopolnuvawata
na Zakonot za dano~nata postapka vo "SV RM," br. 145/
2010. Intencijata na zakonodavecot za izmenuvawe i dopolnuvawe na
~l. 2 od Zakonot so ovie tri stava, bila propi{uvawe na osnov za postapuvawe
na Upravata za javni prihodi vo postapkata za naplata na radiodifuznata
taksa i naplata na pari~nite kazni odnosno globite i
1025

tro{ocite izre~eni vo parni~nite, prekr{o~nite, krivi~nite i upravnite
postapki vo korist na Republika Makedonija, vo soglasnost so
odredbite od Zakonot za dano~nata postapka.
Imeno, so Zakonot za Upravata za javni prihodi pome|u drugoto
se uredeni nadle`nostite na ovoj organ, a so Zakonot za dano~nata postapka
e uredena postapkata vo koja se sproveduvaat tie nadle`nosti.
Upravata za javni prihodi e dano~en organ na dr`avata, koj postapuva
soglasno Zakonot za dano~nata postapka i Zakonot za uprvata za javni
prihodi. Vo tie ramki zakonodavecot go opredelil delokrugot i nadle`nostite
na Upravata, me|u koi i naplatata na danok i drugite javni
dava~ki i sporedni dano~ni dava~ki koi gi upravuva Upravata za javni
prihodi. So Zakonot za dano~nata postapka detalno i kompletno e regulirana
postapkata na prisilnata naplata po dano~nite upravni akti
i prisilnata naplata e vo nadle`nost na Upravata za javni prihodi.
Vo pravniot poredok, prisilnata naplata na danokot, drugite javni dava~ki
i sporedni dano~ni dava~ki koi gi upravuva Upravata za javni
prihodi e posebna zakonska materija, uredena so poseben zakon.
Ottuka, sodr`inata na odredbite od ~l. 4 st. 4 i 5 od Zakonot za
Upravata na javni prihodi so koi e dopolnet delokrugot na rabota na
ovoj organ, sledstveno e propi{ana i vo osporenite odredbi od Zakonot
za dano~nata postapka, so koj zakon e uredeno postapuvaweto na
Upravata za javni prihodi vo sproveduvawe na svoite nadle`nosti
propi{ani so zakon. Imeno, Zakonot za Upravata za javni prihodi i
Zakonot za dano~nata postapka se vzaemno povrzani zakoni i pretstavuvaat
edna kokmpleksna celina, taka {to pro{iruvaweto na delokrugot
na rabota na Upravata za javni prihodi, neophodno vlijae i na
opfatot na pra{awata koi se predmet na postapuvawe na ovoj organ,
sledstveno na toa zakonodavecot gi uredil osporenite odredbi od Zakonot
za dano~nata postapka. Ottuka, zakonodavecot pro{iruvaj}i ja
nadle`nosta na Upravata za javni prihodi da go upravuva i izvr{uvaweto
zaradi naplata na pari~nite kazni, odnosno globite i tro{ocite
izre~eni vo parni~nite, prekr{o~nite, krivi~nite i upravnite
postapki vo korist na Republika Makedonija, paralelno, so osporenite
zakonski odredbi go dopolnil ~l. 2 od Zakonot za dano~nata postapka
so koj e uredena primenata na ovoj zakon.
Imaj}i go predvid stavot na Sudot zazemen po navedeniot predmet,
iznesenata ustavno-pravna analiza vo koja Sudot iscrpno go opserviral
i Zakonot za dano~nata postapka vklu~itelno i odredbite od
ovoj zakon koi se predmet na osporuvawe so ovaa inicijativa, kako i
toa deka vo slu~ajov se osporuvaat odredbi od Zakonot za dano~nata
postapka, so koi vsu{nost se ureduva opfatot na priemnata na Zakonot
za dano~nata postapka, odnosno deka toj se primenuva i na pra{awata
od novo uredenata nadle`nost na Upravata za javni prihodi,
smetame deka vo slu~ajov ne mo`e osnovano da se postavi pra{aweto za
opstojuvawe na osporenite zakonski odredbi vo pravniot poredok,
1026

idej}i zakonodavecot so ureduvaweto na novite nadle`nosti na Upravata
za javni prihodi, paralelno gi uredil i osporenite odredbi od
Zakonot za dano~nata postapka vo funkcija na ureduvawe na osnov za
postapuvawe ovoj organ.
Ceneti bea navodite od inicijativata deka so osporenite zakonski
re{enija ne mo`elo da dojde do primena na odredeni odredbi od
zakoni, deka so vaka uredenite zakonski re{enija se o{tetuvala dr`avata
kako doveritel, me|utoa ovie navodi se neprifatlivi od pri~ini
{to propisite vo pravniot poredok se odnesuvaat podednakvo za
site koi se nao|aat vo ista pravna polo`ba. Od druga strana ne e vo nadle`nost
na ovoj sud da ja ceni primenata i celishodnosta na zakonite,
tuku zakonodavecot, koj gi uredil osporenite zakonski odredbi so cel
na poednostavuvawe na postapkata za naplata na izvr{nite ispravi zaradi
naplata na pari~nite kazni, odnosno globite i tro{ocite izre-
~eni vo parni~nite, prekr{o~nite, krivi~nite i upravnite postapki,
a i zaradi pogolema efikasnost i ekonomi~nost vo naplatata na ovie
tro{oci, imaj}i predvid deka pred ureduvaweto na osporenite zakonski
odredbi, organot koj ja donel izvr{nata isprava ja dostavuval do
Dr`avniot pravobranitel na Republika Makedonija koj podnesuval
barawe za izvr{uvawe na izvr{nata isprava do izvr{itelot, so avansirawe
na cena za administrirawe zaradi zemawe na predmetot vo rabota,
kako i tro{oci za izvr{ni dejstvija, na koj na~in se doveduva i
do pogolemo odlevawe na sredstvata od Buxetot na Republika Makedonija,
a so toa i doveduvawe vo pra{awe na na~eloto na ekonomi~nost
na tro{ewe na buxetskite sredstva koi voedno se i sredstvata na gra|anite.
So ogled na toa zakonodavecot izvr{uvaweto go trasiral vo
predmetnata materija so poseben zakon i vo posebna postapka, {to ne e
vo sprotivnost so Ustavot.
Ceneti bea i navodite deka so propi{anite osporeni zakonski
re{enija se povreduvala na~eloto na vladeeweto na pravoto, na~eloto
na nepristrasnost na sudovite i na~eloto na ednakvost na site pred zakonite
bidej}i sudot koj gi dosudil tro{ocite vo korist na ednata
stranka, bez razlika {to toa bila dr`avata, da bara nivno prisilno
izvr{uvawe, stavaj}i se vo toj slu~aj na strana na ednata strana, a drugite
subjekti koi ne se dr`avata, trebalo da baraat najprvo pravosilnost,
potoa izvr{nost na odlukite za da na kraj baraat i prisilno
izvr{uvawe bez razlika kaj koj nadle`en organ, no i ovie navodi smetame
deka se neosnovani. Ova od pri~ini {to vo konkretniot slu~aj,
sudovite i organite na dr`avnata uprava ne se stranki vo postapkata
za prisilno izvr{uvawe pred Upravata za javni prihodi, odnosno ne
podnesuvaat barawe za izvr{uvawe, tuku istite vr{at samo dostava na
pravosilnite i izvr{ni odluki do Upravata za javni prihodi (a ne
kako {to se naveduva vo inicijativata deka pravosilnosta i izvr{-
nosta na odlukite se barala samo od subjektite koi ne se dr`avata), od
pri~ini {to pari~nite kazni, odnosno globite i tro{ocite izre~eni
1027

vo parni~nite, prekr{o~nite, krivi~nite i upravnite postapki, se
prihodi na Buxetot na Republika Makedonija, a dostavuvaweto na
odlukite od strana na sudovite e so cel da se obezbedi efikasnost i
ekonomi~nost pri naplatata na ovie sredstva. [to se odnesuva do navodite
od inicijativata deka so osporenite zakonski re{enija se navleguvalo
vo nadle`nosta na Dr`avnoto pravobranitelstvo koj kako
organ prezemal merki i pravni sredstva zaradi pravna za{tita na
imotnite prava i interesi na Republikata, smeteme dek tie navodi se
isto taka neosnovani, bidej}i mehanizmot za za{tita na pravata i interesite
na Republikata so osporenite zakonski re{enija ne se zagrozuva,
no naprotiv se poednostavuva i obezbeduva pogolema efikasnost
i ekonomi~nost vo za{tita na pravata i interesite na Republikata,
{to bilo cel na zakonodavecot.
Trgnuvaj}i od iznesenoto, smetame deka vo konkretniot slu~aj
ne mo`e osnovano da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporeniot
del od ~l. 2 st. 3 i st. 4 od Zakonot so odredbite od Ustavot, a so
ogled na toa, ne postojat nitu uslovi, soglasno ~l. 27 od Delovnikot na
Ustavniot sud na Republika Makedonija, za izrekuvawe na vremena
merka za zapirawe na izvr{uvawe na poedine~nite akti ili dejstvija
{to se prezemeni vrz osnova na osporenite zakonski odredbi, poradi
{to se p re d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe.
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 2 st. 3 vo delot: “i tro{ocite izre~eni vo parni~nite, prekr{o-
~nite, krivi~nite i upravnite postapki vo korist na Republika Makedonija”
i stav 4 od Zakonot za dano~na postapka ("SV RM," br. 13/2006,
88/2008, 159/2008, 133/2009, 145/2010, 171/2010 i 53/2011).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 1 fevruari 2012
godina, donese
1028
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~lenot 2 stav 3 vo delot: "i tro{ocite izre~eni vo parni~nite, prekr{o~nite,
krivi~nite i upravnite postapki vo korist na Republika
Makedonija” i stav 4 od Zakonot za dano~na postapka ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija, br. 13/2006, 88/2008, 159/2008, 105/2009,
133/2009, 145/2010, 171/2010 i 53/2011).
2. Komorata na izvr{iteli na Republika Makedonija vo Skopje,
na Ustavniot sud na Republika Makedonija, mu podnese inicijativa za

poveduvawe na postapka za ocenuvawe na ustavnosta na odredbite od
Zakonot, ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite od inicijativata, so osporenite zakonski re-
{enija, zakonodavecot vovel dvojstvo na izvr{uvawe na edna ista izvr-
{na isprava, odnosno se pravelo podelba na izvr{uvaweto na glavnoto
barawe, dosudeno po barawe na doveritelot Republika Makedonija koe
ostanuvalo vo nadle`nost na izvr{itelite, dodeka vo istite tie postapki
izvr{uvaweto na dosudenite procesnite tro{oci vo korist na
Republikata, se doveruvalo vo nadle`nost na Upravata za javni prihodi,
sprotivno na ustavnoto na~elo na vladeeweto na pravoto. So takva
nadle`nost na Upravata za javni prihodi, nema da mo`elo dosledno
da se primenuva odredbata od ~lenot 302 od Zakonot za obligacionite
odnosi, spored koj "Ako dol`nikot, pokraj glavnicata, dol`i i kamata
i tro{oci, zasmetuvaweto se vr{i taka {to prvo se otplatuvaat
tro{ocite, potoa kamatite i najposle glavnicite." So taka uredenite
osporeni zakonski re{enija se o{tetuvala dr`avata kako doveritel
bidej}i soglasno ~lenot 18 od Zakonot za izvr{uvawe: “ako vo izvr-
{nata isprava se opredeleni i tro{ocite na postapkata, izvr{itelot,
po predlog na doveritelot, }e presmeta i }e izvr{i naplata na zateznata
kamata na iznosot na opredelenite tro{oci soglasno so propi{-
anata stapka, od denot na donesuvaweto na izvr{nata isprava do naplatata”,
a bidej}i odredba so vakva sodr`ina nemalo vo Zakonot za dano~nata
postapka, proizleguvalo deka samo doveritelite koi ne se vo
kategorijata na doveriteli-dr`ava Republika Makedonija imale pravo
na naplata na kamata na dosudeni tro{oci, dodeka onie koi ne spa|ale
vo ovaa kategorija go nemale toa pravo, so {to se doveduvalo vo pra{awe
na~eloto na ednakvost na subjektite.
Ponatamu, spored navodite vo inicijativata osporenata odredba
od ~lenot 2 stavot 4 od Zakonot, ne bila dosledno regulirana i taa
osven toa {to go povreduvala na~eloto na vladeeweto na pravoto, go
povreduvala i na~eloto na nepristrasnost na sudovite i na~eloto na
ednakvost na site pred zakonite bidej}i nedozvolivo bilo sudot koj gi
dosudil tro{ocite vo korist na ednata stranka bez razlika {to toa
bila dr`avata, da bara nivno prisilno izvr{uvawe, stavaj}i se vo toj
slu~aj na strana na ednata strana, a drugite subjekti koi ne se dr`avata,
treba da baraat najprvo pravosilnost, potoa izvr{nost na odlukite
za da na kraj baraat i prisilno izvr{uvawe bez razlika kaj koj nadle`en
organ. Isto taka so ova osporeno zakonsko re{enie se navleguvalo
vo nadle`nostite na Dr`avnoto pravobranitelstvo bidej}i spored
~lenot 2 od Zakonot za dr`avnoto pravobranitelstvo, toj bil dr`aven
organ koj prezemal merki i pravni sredstva zaradi pravna za{tita
na imotnite prava i interesi na Republika Makedonija i vr{i
drugi raboti utvrdeni so ovoj i drug zakon.
Od navedenite pri~ini podnositelot na inicijativata bara poveduvawe
na postapka za ocenuvawe na ustavnosta na osporenite odre-
1029

dbi od Zakonot, a predlaga i donesuvawe na re{enie za zapirawe na
izvr{uvaweto na poedine~ni akti ili dejstvija prezemeni vrz osnova
na osporenite zakonski odredbi bidej}i so nivnoto izvr{uvawe bi mo-
`ele da nastapat te{ko otstranlivi posledici.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka ~lenot 2 vo stavot 3 i negoviot
osporen del od Zakonot, opredeluva deka ovoj zakon se primenuva
i na pari~nite kazni, odnosno globite i tro{ocite izre~eni vo parni-
~nite, prekr{o~nite, krivi~nite i upravnite postapki vo korist na
Republika Makedonija, a Sudot utvrdi i deka osporeniot stav 4 od ~lenot
2 od Zakonot opredeluva deka odlukata so koja se utvrduva pari~nata
kazna, odnosno globata i tro{ocite izre~eni vo korist na Republika
Makedonija od stavot 3 na ovoj ~len, se dostavuva do Upravata za
javni prihodi od strana na sudot ili od nadle`niot organ koj ja donel.
4. Spored ~lenot 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika
Makedonija vladeeweto na pravoto, e temelna vrednost na ustavniot
poredok na Republika Makedonija.
Soglasno ~lenot 9 stav 2 od Ustavot, gra|anite pred Ustavot i
zakonite se ednakvi.
Spored ~lenot 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i
drugi javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi
na na~in utvrden so zakon.
Spored ~lenot 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
So Amandmanot XXV so koj se zamenuva ~lenot 38 od Ustavot, e
utvrdeno deka sudskata vlast ja vr{at sudovite.
Sudovite se samostojni i nezavisni i sudat vrz osnova na Ustavot
i zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost
so Ustavot.
So Zakonot za Upravata za javni prihodi ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija." br. 81/2005, 81/2008, 105/2009 i 145/2010), se
ureduvaat delokrugot, organizacijata, na~inot na vr{ewe na rabotata
i rakovodeweto so Upravata za javni prihodi, kako i ovlastvawata i
odgovornostite pri sobiraweto, evidentiraweto, obrabotkata i za{-
titata na podatoci vo vrska so rabotite na Upravata za javni prihodi.
So ~lenot 4 od ovoj zakon e ureden delokrugot na rabota na
Upravata za javni prihodi. So izmenite i dopolnuvawata na Zakonot
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 145/2010), izmenet e
stavot 3 od ~lenot 4 od Zakonot i spored ovaa odredba Upravata za javni
prihodi pokraj rabotite od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len, vr{i i
raboti {to se odnesuvaat na utvrduvawe i naplata na drugi javni dava~ki,
dokolku tie raboti i se dovereni so zakon.
Isto taka, so navedenite izmeni na Zakonot, pro{ireni se nadle`nostite
na Upravata za javni prihodi, odnosno delokrugot na rab-
1030

ota ureden vo ~lenot 4 od Zakonot e dopolnet so dva novi stava 4 i 5
koi glasat:
(4) Upravata za javni prihodi go upravuva i izvr{uvaweto zaradi
naplata na pari~nite kazni, odnosno globite i tro{ocite izre~eni
vo parni~nite, prekr{o~nite, krivi~nite i upravnite postapki vo korist
na Republika Makedonija.
(5) Odlukata so koja se utvrduva pari~nata kazna odnosno globa
i tro{ocite izre~eni vo korist na Republika Makedonija od stavot
(4) na ovoj ~len, se dostavuva do Upravata za javni prihodi od strana na
sudot ili od nadle`niot organ koj ja donel.
Odredbite od ~lenot 4 stavovite 3, 4 i 5 od Zakonot za Upravata
za javni prihodi, bea predmet na osporuvawe pred ovoj sud i so Re{enie
U. br. 218/2010 od 2 i 23 mart 2011 godina, Sudot ne povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na tie odredbi bidej}i oceni deka ne se vo
sprotivnost so odredbite od Ustavot. Vo navedenoto re{enie, Sudot
go iznel sledniot stav po odnos odredbite so koi e pro{iren delokrugot
na rabota na ovoj organ:
Odredbata od stavot 3 od ~lenot 4 od Zakonot, vo ostanatiot
del koj ureduva pravo, so zakon, na Upravata da i se propi{e zakonsko
ovlastuvawe da vr{i i raboti {to se odnesuvaat na utvrduvawe i
naplata na drugi javni dava~ki, ima ustaven osnov vo ~lenot 33 od Ustavot
od koj decidno proizleguva deka so zakon se utvrduva na~inot na
pla}aweto na danocite i drugite javni dava~ki i u~estvoto vo namiruvaweto
na javnite rashodi. Ottuka, ovaa osporena zakonska odredba
spored svojata op{tost vo opredelbata da se ureduvaat zakonski ovlastuvawa
na Upravata, za utvrduvawe i naplata na drugi javni dava~ki, ne
mo`e od toj aspekt ustavno da se problematizira.
Stavovite 4 i 5 od ~lenot 4 od Zakonot, vsu{nost se dodadeni so
poslednite zakonski izmeni, i spored niv: "(4) Upravata za javni prihodi
go upravuva i izvr{uvaweto zaradi naplata na pari~nite kazni,
odnosno globite i tro{ocite izre~eni vo parni~nite, prekr{o~nite,
krivi~nite i upravnite postapki vo korist na Republika Makedonija.
(5) Odlukata so koja se utvrduva pari~na kazna odnosno globa i tro-
{ocite izre~eni vo korist na Republika Makedonija od stavot 4 na
ovoj ~len, se dostavuva do Upravata za javni prihodi od strana na sudot
ili od nadle`niot organ koj ja donel."
So osporeniot ~len 4 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za Upravata za javni prihodi so koj e uredeno pra{aweto za
izvr{uvawe na tekovnite predmeti na toj na~in {to Upravata gi prezema
site onie predmeti koi se ve}e podneseni od Dr`avnoto pravobranitelstvo
i dadeni na izvr{uvawe kaj izvr{itel, a za koi seu{te ne
bile prezemeni izvr{ni dejstvija pri {to Dr`avnoto pravobranitelstvo
na Republika Makedonija e dol`no prezemaweto od izvr{itelot
i prosleduvaweto do Upravata na predmetite tehni~ki, prakti~no da
go sprovede. Voedno i predmetite koi se nao|aat vo Dr`avnoto pravo-
1031

anitelstvo zaradi zapo~nuvawe na postapka za izvr{uvawe, a ne se
podneseni kaj izvr{itel, Dr`avniot pravobranitel gi podnesuva vo
nadle`nost i rabota na Upravata.
Zakonodavecot so ovoj zakon predvidel novo zakonsko re{enie,
a toa e deka izvr{uvaweto vo odnos na "naplata na pari~nite kazni,
odnosno globite i tro{ocite izre~eni vo parni~nite, prekr{o~nite,
krivi~nite i upravnite postapki vo korist na Republika Makedonija,"
ne se sproveduva preku izvr{iteli soglasno Zakonot za izvr{uvawe.
Pari~nite iznosi po tie osnovi utvrdeni so izvr{nite akti na sudskite
i upravnite organi, koi se vo korist na Republika Makedonija,
dr`avata }e si gi naplatuva preku Upravata za javni prihodi.
Od druga strana, pari~nite iznosi po site pravni osnovi utvrdeni
so izvr{nite akti na sudskite i upravnite organi, koi se vo korist,
ne na Republika Makedonija, tuku na drugite subjekti vo pravoto
(fizi~ki i pravni lica), tie lica gi naplatuvaat preku izvr{iteli
soglasno Zakonot za izvr{uvawe.
So odredbite od Zakonot za izvr{uvawe se uredni pravilata
spored koi samo izvr{itelite (a ne drugi lica) postapuvaat zaradi
prisilno izvr{uvawe na izvr{ni odluki na nadle`ni organi navedeni
vo Zakonot. Pravilata od Zakonot za izvr{uvawe gi sproveduvaat izvr{itelite,
a ne Upravata za javni prihodi.
Upravata za javni prihodi e dano~en organ na dr`avata, koj postapuva
soglasno Zakonot za dano~nata postapka i Zakonot za uprvata
za javni prihodi. Vo tie ramki zakonodavecot go opredelil delokrugot
i nadle`nostite na Upravata, me|u koi i naplatata na danok i drugite
javni dava~ki i sporedni dano~ni dava~ki koi gi upravuva Upravata za
javni prihodi. So Zakonot za dano~nata postapka detalno i kompletno
e regulirana postapkata na prisilnata naplata po dano~nite upravni
akti i prisilnata naplata e vo nadle`nost na Upravata za javni prihodi.
Vo pravniot poredok, prisilnata naplata na danokot, drugite javni
dava~ki i sporedni dano~ni dava~ki koi gi upravuva Upravata za
javni prihodi e posebna zakonska materija, uredena so poseben zakon.
Nesporno e deka pari~nite kazni, odnosno globite i tro{ocite
izre~eni vo parni~nite, prekr{o~nite, krivi~nite i upravnite postapki,
vo korist na Republika Makedonija, se vo odnos na prisilnata
naplata, novo zakonsko ovlastuvawe na Upravata za javni prihodi, da
go upravuva i sproveduva, preku odredbite od Zakonot za dano~nata postapka,
koi se odnesuvaat za prisilnata naplata, taka {to ne stanuva
zbor za otsustvo na zakonska regulativa za izvr{uvawe na ovie sredstva
vo korist na Republika Makedonija, nadvor od Zakonot za izvr{uvawe.
Me|utoa, i pokraj faktot {to statusot na dol`nik kon dr`avata,
za isplata na pari~nite iznosi od navedenite postapki vo korist
na Republika Makedonija, ne se menuva i ostanuva ist bez ogled
kako prisilnata naplata odnosno prisilno izvr{uvawe }e se sprovede,
ne mo`e a da ne se navede vo analizava deka so navedenite zakonski
1032

izmeni, toa preminuva da bide predmet na drugi zakonski pravila i
drug organ, nadvor od Zakonot za izvr{uvawe i licata izvr{iteli.
Nesporna e intencijata na zakonodavecot, prisilnata naplata
vo opredelenite dimenzii, odnosno za pari~nite kazni, odnosno globi
i tro{ocite izre~eni vo parni~nite, prekr{o~nite, krivi~nite i
upravnite postapki, koi se vo korist na Republika Makedonija, da dobie
ekonomi~en i efikasen karakter so doveruvawe na upravuvawe i
izvr{uvawe na prisilnata naplata od strana na Upravata za javni
prihodi, koja ve}e ima zakonski mehanizam na prisilna naplata na danocite
i drugi javni dava~ki i sporedni dano~ni dava~ki.
Poa|aj}i od toa deka so dosega{noto paralelno postoewe na
zakonskite re{enija na ureduvawe na prisilnata naplata preku izvr-
{iteli i preku Upravata za javni prihodi ne se naru{uval sistemot na
izvr{uvawe i naplata na pari~nite iznosi od dol`nicite, Sudot oceni
deka i vo slu~ajov so pro{iruvawe na ovlastuvawata na Upravata za
javni prihodi, ne mo`e ustavno da se problematiziraat osporenite zakonski
odredbi, osven vo delot od ~lenot 4 stav 3 "ili vrz osnova na
sklu~en dogovor so nadomestok koj e prihod na Buxetot na Republika
Makedonija“ od Zakonot za Upravata za javni prihodi i ~lenot 5 stav 2
od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za javni prihodi,
kako {to e izneseno vo pogorenavedenata analiza na odredbite. Imeno
so prenesuvaweto na ovlastuvaweto, od izvr{itelite kon Upravata za
javni prihodi, za prisilna naplata na opredelenite pari~ni dolgovi
kon Republika Makedonija, kako {to e opredeleno vo osporenite zakonski
re{enija, soglasno so zakon ureden na~in i postapka, ne se povredeni
normite na Ustavot na koi se povikuva podnositelot vo inicijativata,
nitu stanuva zbor za neustavno zakonsko re{enie bidej}i zakonodavecot
ja ceni celishodnosta na zakonskite re{enija."
So ~lenot 1 od Zakonot za dano~nata postapka e opredeleno
deka so ovoj zakon se ureduva op{toto dano~no pravo, postapkata na
utvrduvawe na danok, postapkata na kontrola na danok, postapkata na
naplata na danok, pravata i obvrskite na dano~niot obvrznik i drugi
pra{awa od dano~nata postapka i ovoj zakon e edinstvena osnova na
op{toto dano~no pravo i dano~nata postapka.
So ~lenot 2 od Zakonot e uredena primenata na Zakonot za dano~nata
postapka.
Spored stavot 1 od ~lenot 2 od Zakonot, ovoj zakon se primenuva
na danocite i drugite javni prihodi kako i na sporednite dano~ni dava~ki
koi gi upravuva Upravata za javni prihodi.
Spored stavot 2 od ~lenot 2 od Zakonot, ovoj zakon se primenuva
i na drugi javni dava~ki dokolku istite so zakon se dovereni da gi
upravuva Upravata za javni prihodi.
Spored stavot 3 od ~lenot 2 i negoviot osporen del od Zakonot
ovoj zakon se primenuva i na pari~nite kazni, odnosno globite i tro-
1033

{ocite izre~eni vo parni~nite, prekr{o~nite, krivi~nite i upravnite
postapki vo korist na Republika Makedonija.
Spored osporeniot ~len 2 stav 4 od Zakonot odlukata so koja se
utvrduva pari~nata kazna, odnosno globata i tro{ocite izre~eni vo
korist na Republika Makedonija od stavot 3 na ovoj ~len, se dostavuva
do Upravata za javni prihodi od strana na sudot ili od nadle`niot
organ koj ja donel.
Odredbite sodr`ani vo stavot 2 od ~lenot 2 i osporenite stavovi
3 i 4 od istiot ~len od Zakonot, se kako novina predvideni so
izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za dano~nata postapka vo "Slu-
`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 145/2010. Intencijata na
zakonodavecot za izmenuvawe i dopolnuvawe na ~lenot 2 od Zakonot so
ovie tri stava, bila propi{uvawe na osnov za postapuvawe na Upravata
za javni prihodi vo postapkata za naplata na radiodifuznata taksa
i naplata na pari~nite kazni odnosno globite i tro{ocite izre~eni
vo parni~nite, prekr{o~nite, krivi~nite i upravnite postapki vo korist
na Republika Makedonija, vo soglasnost so odredbite od Zakonot
za dano~nata postapka.
So Zakonot za Upravata za javni prihodi pome|u drugoto se
uredeni nadle`nostite na ovoj organ, a so Zakonot za dano~nata postapka
e uredena postapkata vo koja se sproveduvaat tie nadle`nosti.
Upravata za javni prihodi e dano~en organ na dr`avata, koj postapuva
soglasno Zakonot za dano~nata postapka i Zakonot za upravata za javni
prihodi. Vo tie ramki zakonodavecot go opredelil delokrugot i nadle`nostite
na Upravata, me|u koi i naplatata na danok i drugite javni
dava~ki i sporedni dano~ni dava~ki koi gi upravuva Upravata za javni
prihodi. So Zakonot za dano~nata postapka detalno i kompletno e regulirana
postapkata na prisilnata naplata po dano~nite upravni akti
i prisilnata naplata e vo nadle`nost na Upravata za javni prihodi.
Vo pravniot poredok, prisilnata naplata na danokot, drugite javni dava~ki
i sporedni dano~ni dava~ki koi gi upravuva Upravata za javni
prihodi e posebna zakonska materija, uredena so poseben zakon. Ottuka,
sodr`inata na odredbite od ~len 4 stavovite 4 i 5 od Zakonot za
Upravata na javni prihodi so koi e dopolnet delokrugot na rabota na
ovoj organ, sledstveno e propi{ana i vo osporenite odredbi od Zakonot
za dano~nata postapka, so koj zakon e uredeno postapuvaweto na
Upravata za javni prihodi vo sproveduvawe na svoite nadle`nosti
propi{ani so zakon. Imeno, Zakonot za Upravata za javni prihodi i
Zakonot za dano~nata postapka se vzaemno povrzani zakoni i pretstavuvaat
edna kokmpleksna celina, taka {to pro{iruvaweto na delokrugot
na rabota na Upravata za javni prihodi, neophodno vlijae i na opfatot
na pra{awata koi se predmet na postapuvawe na ovoj organ, sledstveno
na toa zakonodavecot gi uredil osporenite odredbi od Zakonot
za dano~nata postapka. Ottuka, zakonodavecot pro{iruvaj}i ja nadle`nosta
na Upravata za javni prihodi da go upravuva i izvr{uvaweto
1034

zaradi naplata na pari~nite kazni, odnosno globite i tro{ocite izre-
~eni vo parni~nite, prekr{o~nite, krivi~nite i upravnite postapki
vo korist na Republika Makedonija, paralelno, so osporenite zakonski
odredbi go dopolnil ~lenot 2 od Zakonot za dano~nata postapka so
koj e uredena primenata na ovoj zakon.
Imaj}i go predvid stavot na Sudot zazemen po navedeniot predmet,
iznesenata ustavno-pravna analiza vo koja Sudot iscrpno go opserviral
i Zakonot za dano~nata postapka, vklu~itelno i odredbite od
ovoj zakon koi se predmet na osporuvawe so ovaa inicijativa, kako i
toa deka vo slu~ajov se osporuvaat odredbi od Zakonot za dano~nata postapka,
so koi vsu{nost se ureduva opfatot na priemnata na Zakonot
za dano~nata postapka, odnosno deka toj se primenuva i na pra{awata
od novo uredenata nadle`nost na Upravata za javni prihodi, Sudot
oceni deka vo slu~ajov ne mo`e da se postavi pra{aweto za opstojuvawe
na osporenite zakonski odredbi vo pravniot poredok, bidej}i
zakonodavecot so ureduvaweto na novite nadle`nosti na Upravata za
javni prihodi, paralelno gi uredil i osporenite odredbi od Zakonot
za dano~nata postapka, vo funkcija na ureduvawe na osnov za postapuvawe
na ovoj organ.
Ceneti bea navodite od inicijativata deka so osporenite zakonski
re{enija ne mo`elo da dojde do primena na odredeni odredbi od
zakoni i deka so vaka uredenite zakonski re{enija se o{tetuvala dr`avata
kako doveritel, me|utoa ovie navodi se neprifatlivi od pri~ini
{to propisite vo pravniot poredok se odnesuvaat podednakvo za
site koi se nao|aat vo ista pravna polo`ba. Od druga strana ne e vo nadle`nost
na ovoj sud da ja ceni primenata i celishodnosta na zakonite,
tuku zakonodavecot, koj gi uredil osporenite zakonski odredbi so cel
na poednostavuvawe na postapkata za naplata na izvr{nite ispravi zaradi
naplata na pari~nite kazni, odnosno globite i tro{ocite izre-
~eni vo parni~nite, prekr{o~nite, krivi~nite i upravnite postapki,
a i zaradi pogolema efikasnost i ekonomi~nost vo naplatata na ovie
tro{oci. Pritoa se imalo predvid deka pred ureduvaweto na osporenite
zakonski odredbi, organot koj ja donel izvr{nata isprava ja dostavuval
do Dr`avniot pravobranitel na Republika Makedonija koj podnesuval
barawe za izvr{uvawe na izvr{nata isprava do izvr{itelot,
so avansirawe na cena za administrirawe zaradi zemawe na predmetot
vo rabota, kako i tro{oci za izvr{ni dejstvija, na koj na~in se doveduva
i do pogolemo odlevawe na sredstvata od Buxetot na Republika
Makedonija, a so toa i doveduvawe vo pra{awe na na~eloto na ekonomi~nost
na tro{ewe na buxetskite sredstva koi voedno se i sredstva
na gra|anite. So ogled na toa zakonodavecot izvr{uvaweto go trasiral
vo predmetnata materija so poseben zakon i vo posebna postapka, za
{to Sudot oceni deka toa ne e vo sprotivnost so Ustavot.
Ceneti bea i navodite od inicijativata deka so propi{anite
osporeni zakonski re{enija se povreduvala na~eloto na vladeeweto na
1035

pravoto, na~eloto na nepristrasnost na sudovite i na~eloto na ednakvost
na site pred zakonite bidej}i sudot koj gi dosudil tro{ocite vo
korist na ednata stranka, bez razlika {to toa bila dr`avata, da bara
nivno prisilno izvr{uvawe, stavaj}i se vo toj slu~aj na strana na
ednata strana, a drugite subjekti koi ne se dr`avata, trebalo da baraat
najprvo pravosilnost, potoa izvr{nost na odlukite za da na kraj baraat
i prisilno izvr{uvawe bez razlika kaj koj nadle`en organ, no i
ovie navodi spored Sudot se neosnovani. Ova od pri~ini {to vo konkretniot
slu~aj, sudovite i organite na dr`avnata uprava ne se stranki
vo postapkata za prisilno izvr{uvawe pred Upravata za javni prihodi,
odnosno ne podnesuvaat barawe za izvr{uvawe, tuku istite
vr{at samo dostava na pravosilnite i izvr{ni odluki do Upravata za
javni prihodi (a ne kako {to se naveduva vo inicijativata deka pravosilnosta
i izvr{nosta na odlukite se barala samo od subjektite koi ne
se dr`avata), a so ogled deka pari~nite kazni, odnosno globite i tro-
{ocite izre~eni vo parni~nite, prekr{o~nite, krivi~nite i upravnite
postapki, se prihodi na Buxetot na Republika Makedonija, dostavuvaweto
na odlukite od strana na sudovite e so cel da se obezbedi
efikasnost i ekonomi~nost pri naplatata na ovie sredstva. Po odnos
navodite od inicijativata deka so osporenite zakonski re{enija se navleguvalo
vo nadle`nosta na Dr`avnoto pravobranitelstvo koj kako
organ prezemal merki i pravni sredstva zaradi pravna za{tita na
imotnite prava i interesi na Republikata, spored Sudot, tie navodi se
isto taka neosnovani, bidej}i mehanizmot za za{tita na pravata i
interesite na Republikata so osporenite zakonski re{enija ne se zagrozuva,
no naprotiv se poednostavuva i obezbeduva pogolema efikasnost
i ekonomi~nost vo za{tita na pravata i interesite na Republikata,
{to bilo cel na zakonodavecot.
5. Imaj}i go predvid navedenoto, Sudot oceni deka vo konkretniot
slu~aj ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporeniot
del od ~lenot 2 stav 3 i stavot 4 od Zakonot so odredbite od
Ustavot, a so toa, ne se postavi pra{aweto za izrekuvawe na vremena
merka.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
7. Ova re{enie Sudot go donese, so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot Branko Naumoski i sudiite d-r Nata{a
Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova, Vladimir Stojanoski
i d-r Zoran Sulejmanov.
1036

81. U. br. 188/2011 (01. 02. 2012)
Osporen akt
^len 27 od Izmeni i dopolnuvawe na Kolektiven dogovor na JP
"Makedonski {umi" PO - Skopje, br. 02-1126/4 od 13. 07. 2009 godina.
Sodr`ina na osporeniot ~len
^len 27
^lenot 117 se menuva i glasi:
Kriteriumot vozrast se vrednuva spored slednite merila:
1. vozrast do 25 godini 40
2. vozrast od 25 do 35 godini 30
3. vozrast od 35 do 40 godini 20
4. vozrast nad 40 godini 10
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata, so osporeniot ~len od Kolektivniot
dogovor se povreduvalo na~eloto na ednakvost od pri~ina
{to za vozrast od 25-35 godini se zemal raspon od 10 godini, a za vozrast
od 35-40 godini se zemal raspon od 5 godini. Imeno, na~eloto
Raspon na godini moralo i trebalo da se primenuva ednakvoza site
vozrasti.
Site gra|ani od 40-45 godini se nao|ale vo ponepovolna polo`ba
kako ostanatite gra|ani i ne bile ednakvi pred kriteriumot vozrast
so {to se povreduvalo na~eloto na ednakvost pred Ustavot, zakonite
i kolektivnite dogovori. Spored inicijativata, ako za edna vozrast
na gra|ani se primenuva raspon na godini i za vozrast od 35 do 40
godini. Samo pod t. 3 od ~l. 27 od Kolektivniot dogovor se primenuvalo
na~elo - raspon od 5 godini.
Osporeniot kriterium, spored navodite vo inicijativata, (vozrast
od 35-40 godini) ne propi{uval ednakva pravna polo`ba na gra-
|anite po odnos na primena na ist raspon na godini, isto na~elo.
Vo kriteriumot vozrast dogovara~ite na izmeni i dopolnuvawa
na KD na JP se dol`ni obligatorno da predvidat i normiraat prava so
koi }e se sankcionira posebnata za{tita na povozrasnite rabotnici,
{to spored ZRO e predvideno. Posebnata za{tita na povozrasni rabotnici
vo kriteriumot vozrast se realizira niz prizma na predvidu-
1037

vawe na pove}e bodovi na postarite rabotnici, a osobeno na povozrasnite
rabotnici, kako {to e vpro~em sankcionirano i vo ZRO.
Soglasno na ovaa odredba od ZRO dogovara~ite na KD na JP -
Makedonski {umi PO - Skopje se dol`ni da predvidat - 40 boda za povozrasni
rabotnici, odnosno najmnogu bodovi za najvozrasni rabotnici
vo kriteriumot vozrast. So predviduvawe na pove}e bodovi na pomladi
rabotnici na {teta na postari i povozrasni rabotnici rabotodava~ot
te{ko go povredil ~l. 179 od ZRO i predvidel na~elo - bodovi
sprotivno na zakonot {to e predmet na osporuvawe pred Ustaven sud.
1038
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto, e temelna vrednost na ustavniot poredok na
Republika Makedonija.
Soglasno ~l. 9 st. 2 od Ustavot, gra|anite pred Ustavot i zakonite
se ednakvi.
Spored ~l. 32 st. 2 od Ustavot, sekomu, pod ednakvi uslovi, mu e
dostapno sekoe rabotno mesto. Soglasno st. 3 od istiot ~len, sekoj ima
pravo na soodvetna zarabotuva~ka, a soglasno st. 5, ostavruvawata na
pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so
kolektivni dogovori.
Soglasno ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Soglasno ~l. 54 st. 1 od Ustavot, slobodite i pravata na ~ovekot
i gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni so Ustavot.
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka pravata i
polo`bata na vrabotenite se ureduva so zakon i so kolektivni dogovori,
deka so kolektivnite dogovori se doureduvaat pravata i obvrskite
na rabotnicite i rabotodava~ite i deka tie mora da bidat vo soglasnost
so Ustavot i zakonite.
Spored ~l. 1 od Zakonot za rabotnite odnosi ("SV RM," br.
62/2005), so ovoj zakon se ureduvaat rabotnite odnosi me|u rabotnicite
i rabotodava~ite koi se vospostavuvaat so sklu~uvawe na dogovor za
vrabotuvawe. Rabotniot odnos se ureduva so ovoj i so drug zakon, kolektiven
dogovor i dogovor za vrabotuvawe.
Soglasno ~l. 13 st. 1 od Zakonot za rabotnite odnosi, rabotniot
odnos me|u rabotnikot i rabotodava~ot se zasnova so potpi{uvawe na
dogovor za vrabotuvawe.
Spored ~l. 19 st. 1 i 2 od istiot zakon, rabotnikot koj sklu~uva
dogovor za vrabotuvawe, mora da gi ispolnuva uslovite za vr{ewe na
rabotata, opredeleni so zakon, aktot na rabotodava~ot, odnosno uslovite
barani od strana na rabotodava~ot. Rabotodava~ot e dol`en so

akt da gi opredeli posebnite uslovi za vr{ewe na rabotata na sekoe
poedine~no rabotno mesto.
Soglasno ~l. 21 od Zakonot, rabotodava~ot ima pravo na slobodno
odlu~uvawe, so koj kandidat koj gi ispolnuva propi{anite dogovoreni,
odnosno od rabotodava~ot barani uslovi za vr{ewe na rabotata,
po~ituvaj}i gi zakonskite zabrani, }e sklu~i dogovor za vrabotuvawe.
Sodr`inata na dogovorot za vrabotuvawe e utvrdena vo ~l. 28
na Zakonot, pri {to nazivot na rabotnoto mesto, odnosno podatoci za
vidot na rabotata za koja{to rabotnikot sklu~uva dogovor za vrabotuvawe,
so kratok opis na rabotata {to }e ja vr{i spored dogovorot za
vrabotuvawe, kako i odredba za visinata na osnovnata plata koja mu
pripa|a na rabotnikot za vr{ewe na rabotata spored zakon, kolektiven
dogovor i dogovorot za vrabotuvawe, pretstavuvaat elementi na
dogovorot za vrabotuvawe, utvrdeni vo st. 1 t. 3 i 8 od ovoj ~len.
Soglasno ~l. 30 st. 1 od ovoj zakon, rabotnikot e dol`en sovesno
da ja izvr{uva rabotata na rabotnoto mesto za koe {to sklu~il dogovor
za vrabotuvawe, vo vreme i na mesto, koi {to se opredeleni za
izvr{uvawe na rabotata, po~ituvaj}i ja organizacijata na rabota i
delovnata aktivnost na rabotodava~ot. Spored st. 2 na istiot ~len, vo
slu~aite opredeleni so zakon i kolektiven dogovor, rabotnikot e
dol`en da vr{i i druga rabota koja ne e predvidena so dogovorot za
vrabotuvawe, ako e vo ramkite na stepenot na negovata stru~na podgotovka.
Spored ~l. 105 st. 1 od Zakonot, rabotnikot ima pravo na zarabotuva~ka
- plata, soglasno so zakon, kolektiven dogovor i dogovorot
za vrabotuvawe. Soglasno st. 3 na istiot ~len, platata e sostavena od
osnovnata plata, del od platata za rabotnata uspe{nost i dodatocite,
ako so drug zakon poinaku ne e opredeleno.
Osnovnata plata, soglasno ~l. 106 st. 1 od ovoj zakon, se opredeluva
zemaj}i gi predvid barawata na rabotnoto mesto, za koe rabotnikot
go sklu~il dogovorot za vrabotuvawe.
Vo preodnite i zavr{nite odredbi na Zakonot (~l. 269 st. 4) se
utvrduva deka postojnite dogovori za rabota sklu~eni do vleguvaweto
vo sila na ovoj zakon se smetaat za dogovori za vrabotuvawe.
Od navedenite zakonski odredbi proizleguva deka zakonodavecot
go utvrduva dogovorot za vrabotuvawe kako osnova za sozdavawe
na rabotniot odnos. So dogovorot za vrabotuvawe se opredeluva rabotnoto
mesto za koe se zasnova raboten odnos, kako i platata {to se
ostavruva za izvr{uvawe na rabotite na rabotnoto mesto. Zakonot
propi{uva deka rabotnikot e dol`en, sovesno da ja izvr{uva rabotata
na rabotnoto mesto za koe{to sklu~il dogovor za vrabotuvawe, a vo
slu~ai opredeleni so zakon i kolektiven dogovor, da vr{i i druga rabota
koja ne e predvidena so dogovorot za vrabotuvawe, ako e vo
ramkite na stepenot na negovata stru~na podgotovka.
1039

Vakvata zakonska regulativa go definira rabotniot odnos kako
dvostran odnos me|u dve dogovorni strani, pri {to, nesporno proizleguva
deka pravata i obvrskite na rabotnikot i rabotodava~ot gi povrzuva
i uslovuva rabotnoto mesto za koe e sklu~en dogovorot za vrabotuvawe.
So preodnite i zavr{nite odredbi na Zakonot, zakonodavecot,
so cel da gi za{titi rabotnicite koi bile vo raboten odnos vo vreme
na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, propi{al deka postojnite dogovori
za rabota sklu~eni do vleguvaweto vo sila na ovoj zakon se smetaat
za dogovori za vrabotuvawe, {to zna~i deka rabotnicite i rabotodava~ite
koi gi sklu~ile tie dogovori, se obvrzani da gi implementiraat
na na~in kako da stanuva zbor za dogovori za vrabotuvawe vo
smisla na ovoj zakon.
Spored ~l. 12 st. 2 od Zakonot za rabotnite odnosi, so dogovorot
za vrabotuvawe, odnosno so kolektiven dogovor ne mo`e da se opredelat
pomali prava od pravata utvrdeni so zakon, a ako sodr`at takvi
odredbi, se smetaat za ni{tovni i se primenuvaat soodvetni odredbi
od zakon. Soglasno st. 3 na ovoj ~len, so dogovorot za vrabotuvawe,
odnosno so kolektiven dogovor mo`e da se odredat pravata, koi za rabotnicite
se popovolni, otkolku {to gi opredeluva ovoj zakon.
Soglasno ~l. 203 od istiot zakon, kolektiven dogovor se sklu-
~uva kako op{t na nivo na Republika, poseben na nivo na granka i poedine~en
na nivo na rabotodava~.
Soglasno ~l. 204 od Zakonot, na nivo na Republika Makedonija
se sklu~uvaat op{t kolektiven dogovor za stopanstvoto i op{t kolektiven
dogovor za javniot sektor.
Op{tiot kolektiven dogovor, soglasno ~l. 205 od ovoj zakon, se
primenuva neposredno i e zadol`itelen za rabotodava~ite koi se ~lenovi
na zdru`enieto na rabotodava~ite potpisnici na kolektivniot
dogovor ili koi dopolnitelno mu pristapile na zdru`enieto. Kolektivniot
dogovor na nivo na granka se primenuva neposredno i e zadol`itelen
za rabotodava~ite koi se ~lenovi na zdru`enieto na rabotodava~ite
potpisnici na kolektivniot dogovor ili koi dopolnitelno
mu pristapile na zdru`enieto.
Spored ~l. 206 od istiot zakon, so kolektivnite dogovori se
ureduvaat pravata i obvrskite na dogovornite strani koi go sklu~ile
toj dogovor, a mo`e da sodr`i i pravni pravila so koi se ureduva sklu-
~uvaweto, sodr`inata i prestanokot na rabotnite odnosi i drugi pra-
{awa od rabotnite odnosi ili vo vrska so rabotnite odnosi. Pravnite
normi sodr`ani vo kolektivniot dogovor se primenuvaat neposredno i
se zadol`itelni za site lica na koi, vo soglasnost so odredbite na
ovoj dogovor, se primenuva kolektivniot dogovor.
Soglasno ~l. 207 od istiot zakon, licata koi spored ovoj zakon
mo`at da bidat strana na kolektivniot dogovor, se dol`ni so dobra
volja da pregovaraat za sklu~uvawe na kolektiven dogovor vo vrska so
1040

pra{awata koi spored ovoj zakon mo`at da bidat predmet na kolektivniot
dogovor.
Spored ~l. 208 od Zakonot, kolektivniot dogovor gi obvrzuva
site lica koi go sklu~ile i site lica koi vo vremeto na sklu~uvaweto
na kolektivniot dogovor bile ili dopolnitelno stanale ~lenovi na
zdru`enijata koi go sklu~ile kolektivniot dogovor. Kolektivniot
dogovor gi obvrzuva i site lica koi mu pristapile na kolektivniot
dogovor i site lica koi dopolnitelno stanale ~lenovi na zdru`enijata
koi pristapile na kolektivniot dogovor. Poedine~niot kolektiven
dogovor gi obvrzuva - va`i i za rabotnicite kaj rabotodava~ot
koi ne se ~lenovi na sindikat ili na sindikatot - potpisnik na kolektivniot
dogovor.
Spored ~l. 210 st. 1 od Zakonot, kolektiven dogovor sklu~uvaat
rabotodava~ot ili reprezentativnoto zdru`enie na rabotodava~ite i
reprezentativniot sindikat.
Op{tiot kolektiven dogovor, soglasno ~l. 216 od Zakonot, go
sklu~uvaat reprezentativnoto zdru`enie na rabotodava~ite i reprezentativniot
sindikat za teritorijata na Republika Makedonija.
Soglasno ~l. 223 st. 1 od Zakonot, strankite na kolektivniot
dogovor i licata na koi toj se primenuva, se dol`ni da gi izvr{uvaat
negovite odredbi.
Od navedenata zakonska regulativa proizleguva deka so Zakonot
za rabotnite odnosi se utvrduvaat vidot na kolektivnite dogovori,
predmetot na kolektivnoto dogovarawe, primenata i va`nosta na
kolektivnite dogovori, u~esnicite vo sklu~uvaweto na kolektivnite
dogovori.
Zakonot utvrduva deka postojat tri nivoa na kolektivni dogovori:
op{t kolektiven dogovor, poseben kolektiven dogovor na nivo
na granka i poedine~en kolektiven dogovor na nivo na rabotodava~. Vo
odnos na op{tiot kolektiven dogovor, zakonodavecot utvrduva deka
ovoj kolektiven dogovor se primenuva neposredno i e zadol`itelen za
rabotodava~ite koi se ~lenovi na zdru`enieto na rabotodava~ite potpisnici
na kolektivniot dogovor ili koi dopolnitelno mu pristapile
na zdru`enieto.
Op{tiot kolektiven dogovor za stopanstvoto na Republika
Makedonija e sklu~en na 14 juni 2006 godina, pome|u Organizacija na
rabotodava~ite na Makedonija i Sojuzot na sindikatite na Makedonija.
So ovoj dogovor se ureduvaat i doureduvaat, vo soglasnost so zakon
i drugi propisi, pravata, obvrskite i odgovornostite na dogovornite
strani koi go sklu~ile ovoj dogovor, a osobeno sklu~uvaweto,
sodr`inata i prestanokot na dogovorot za vrabotuvawe i drugi pra-
{awa od rabotnite odnosi ili vo vrska so rabotnite odnosi vo stopanstvoto
na RM, kako i na~inot i postapkata za re{avawe na me|usebnite
sporovi.
1041

Spored ~l. 2 na ovoj op{t kolektiven dogovor, istiot se primenuva
neposredno i e zadol`itelen za site rabotnici i rabotodava~i
vo ~ie ime e sklu~en.
Vo ~l. 3 od istiot dogovor e predvideno deka so kolektiven dogovor
na nivo na dejnost, odnosno na nivo na rabotodava~, mo`at da se
utvrdat i drugi prava i obvrski, pokmraj utvrdenite so zakon i ovoj kolektivendogovor.
So kolektiven dogovor na nivo na dejnost, odnosno
na nivo na rabotodava~ mo`at da se utvrdat i pogolemi prava na
rabotnicite od onie utvrdeni so zakon ili so ovoj kolektiven dogovor.
Od analizata na navedenite odredbi proizleguva deka so kolektiven
dogovor na nivo na dejnost mo`e da se utvrdat pogolemi
prava od pravata utvrdeni so zakon i so op{t kolektiven dogovor, dokolku
toa ne e vo sprotivnost so zakon i ovoj kolektiven dogovor, a
dokolku se utvrdat pomali prava ili ponepovolni uslovi za rabota od
pravata, odnosno uslovite za rabota utvrdeni so op{t kolektiven dogovor
se primenuvaat odredbite od op{tiot kolektiven dogovor. Toa
zna~i deka so ovoj kolektiven dogovor kako op{t za stopanstvoto na
Republika Makedonija se utvrduvaat prava koi se zadol`itelni za
site rabotnici i rabotodava~i na koi se odnesuva ovoj dogovor, a deka
dogovornite strani mo`at da utvrdat i pogolemi prava od ovde utvrdenite,
no samo dokolku toa ne e vo sprotivnost so zakon i ovoj kolektiven
dogovor.
Pri vakva regulativa, so inicijativata se pokrenuva pra{aweto
dali utvrdeniot kriterium vozrast vo ~l. 27 st. 3 od Izmenite i
dopolnuvawata na Kolektivniot dogovor za rabotnicite vo JP
"Makedonski {umi" PO - Skopje, go povreduva na~eloto na ednakvost,
kade e predviden raspon od 5 godini, odnosno e predvideno boduvawe na
vozrasna ggrupa od 35 - 40 godini.
Vo davaweto na odgovor na ova pra{awe, go imavme vo predvid
Ustavot na Republika Makedonija kade se opredeluva deka ostvaruvaweto
na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba da se ureduvaat
so zakon i so kolektivni dogovori.
Od analizata na celinata na Zakonot za rabotnite odnosi, kako
i od Op{tiot kolektiven dogovor za stopanstvoto na Republika Makedonija,
so sigurnost utvrdivme deka vo nitu eden od navedenite akti
ne e utvrdeno zadol`itelno opredeluvawe na vozrasni grupi od 10
godini, kako {to se tvrdi vo inicijativata, pri utvrduvaweto na kriteriumot
vozrast na rabotnikot. Ottuka, smetame deka pravo e na rabotodavecot
da gi utvrdi kriteriumite, a dokolku pove}e {to istite se vo
interes na posebnata za{tita na povozrasnite rabotnici.
Soglasno napravenata ustavno-sudska analiza, smetame deka
osporeniot ~l. 27 st. 3 od osporeniot akt e vo soglasnost so Ustavot i
Zakonot za rabotnite odnosi, poradi {to p r e d l a g a m e
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe, i
1042

2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na ~l. 27 st. 3 od Izmenite i dopolnuvawata na Kolektivniot
dogovor za rabotnicite vo JP "Makedonski {umi" PO - Skopje br. 02-
1126/4 od 13. 07. 2009 godina.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br.70/1992) na sednicata odr`ana na 1 fevruari 2012 godina,
donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i
zakonitosta na ~len 27 stav 3 od Izmenite i dopolnuvawata na Kolektivniot
dogovor za rabotnicite vo JP „Makedonski {umi“ PO - Skopje
br. 02-1126/4 od 13 juli 2009 godina.
2. Lazo Denkovski od Kumanovo na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu dostavi inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na ~lenot od aktot ozna~en vo to~kata
1 od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, so osporeniot ~len od Kolektivniot
dogovor se povreduvalo na~eloto na ednakvost od pri~ina
{to za vozrast od 25-35 godini se zemal raspon od 10 godini, a za vozrast
od 35-40 godini se zemal raspon od 5 godini. Imeno, na~eloto Raspon
na godini moralo i trebalo da se primenuva ednakvoza site vozrasti.
Site gra|ani od 40-45 godini se nao|ale vo ponepovolna polo`ba
kako ostanatite gra|ani i ne bile ednakvi sopred kriteriumot vozrast
so {to se povreduvalo na~eloto na ednakvost pred Ustavot, zakonite
i kolektivnite dogovori. Spored inicijativata, ako za edna vozrast
na gra|ani se primenuva raspon na godini i za vozrast od 35 do 40
godini. Samo pod to~kata 3 od ~lenot 27 od Kolektivniot dogovor se
primenuvalo na~elo - raspon od 5 godini.
Osporeniot kriterium, spored navodite vo inicijativata, (vozrast
od 35-40 godini) ne propi{uval ednakva pravna polo`ba na gra|anite
po odnos na primena na ist raspon na godini i isto na~elo.
Vo kriteriumot vozrast dogovara~ite na izmeni i dopolnuvawa
na KD na JP se dol`ni obligatorno da predvidat i normiraat prava so
koi }e se sankcionira posebnata za{tita na povozrasnite rabotnici,
{to spored ZRO e predvideno. Posebnata za{tita na povozrasni rabotnici
vo kriteriumot vozrast se realizira niz prizma na predviduvawe
na pove}e bodovi na postarite rabotnici, a osobeno na povozrasnite
rabotnici, kako {to e vpro~em sankcionirano i vo ZRO.
1043

Soglasno na ovaa odredba od ZRO dogovara~ite na KD na JP -
Makedonski {umi PO - Skopje se dol`ni da predvidat - 40 boda za povozrasni
rabotnici, odnosno najmnogu bodovi za najvozrasni rabotnici
vo kriteriumot vozrast. So predviduvawe na pove}e bodovi na pomladi
rabotnici na {teta na postari i povozrasni rabotnici rabotodava~ot
te{ko go povredil ~len 179 od ZRO i predvidel na~elo - bodovi sprotivno
na zakonot {to e predmet na osporuvawe pred Ustaven sud.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 27 od osporeniot
akt kriteriumot vozrast se vrednuva spored slednite merila:
1. vozrast do 25 godini 40
2. vozrast od 25 do 35 godini 30
3. vozrast od 35 do 40 godini 20
4. vozrast nad 40 godini 10
4. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto, e temelna vrednost na ustavniot poredok
na Republika Makedonija.
Soglasno ~len 9 stav 2 od Ustavot, gra|anite pred Ustavot i zakonite
se ednakvi.
Spored ~len 32 stav 2 od Ustavot, sekomu, pod ednakvi uslovi,
mu e dostapno sekoe rabotno mesto. Soglasno stav 3 od istiot ~len, sekoj
ima pravo na soodvetna zarabotuva~ka, a soglasno stav 5, ostvaruvawata
na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so
zakon i so kolektivni dogovori.
Soglasno ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Soglasno ~len 54 stav 1 od Ustavot, slobodite i pravata na ~ovekot
i gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni so
Ustavot.
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka pravata i polo`bata
na vrabotenite se ureduva so zakon i so kolektivni dogovori,
deka so kolektivnite dogovori se doureduvaat pravata i obvrskite na
rabotnicite i rabotodava~ite i deka tie mora da bidat vo soglasnost
so Ustavot i zakonite.
Spored ~len 1 od Zakonot za rabotnite odnosi ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija, br. 62/2005), so ovoj zakon se ureduvaat
rabotnite odnosi me|u rabotnicite i rabotodava~ite koi se vospostavuvaat
so sklu~uvawe na dogovor za vrabotuvawe. Rabotniot
odnos se ureduva so ovoj i so drug zakon, kolektiven dogovor i dogovor
za vrabotuvawe.
Soglasno ~len 13 stav 1 od Zakonot za rabotnite odnosi, rabotniot
odnos me|u rabotnikot i rabotodava~ot se zasnova so potpi{uvawe
na dogovor za vrabotuvawe.
Spored ~len 19 stav 1 i 2 od istiot zakon, rabotnikot koj sklu~uva
dogovor za vrabotuvawe, mora da gi ispolnuva uslovite za vr{-
1044

ewe na rabotata, opredeleni so zakon, aktot na rabotodava~ot, odnosno
uslovite barani od strana na rabotodava~ot. Rabotodava~ot e dol`en
so akt da gi opredeli posebnite uslovi za vr{ewe na rabotata na sekoe
poedine~no rabotno mesto.
Soglasno ~len 21 od Zakonot, rabotodava~ot ima pravo na slobodno
odlu~uvawe, so koj kandidat koj gi ispolnuva propi{anite dogovoreni,
odnosno od rabotodava~ot barani uslovi za vr{ewe na rabotata,
po~ituvaj}i gi zakonskite zabrani, }e sklu~i dogovor za vrabotuvawe.
Sodr`inata na dogovorot za vrabotuvawe e utvrdena vo ~len 28
na Zakonot, pri {to nazivot na rabotnoto mesto, odnosno podatoci za
vidot na rabotata za koja{to rabotnikot sklu~uva dogovor za vrabotuvawe,
so kratok opis na rabotata {to }e ja vr{i spored dogovorot
za vrabotuvawe, kako i odredba za visinata na osnovnata plata koja mu
pripa|a na rabotnikot za vr{ewe na rabotata spored zakon, kolektiven
dogovor i dogovorot za vrabotuvawe, pretstavuvaat elementi na
dogovorot za vrabotuvawe, utvrdeni vo stav 1 to~kite 3 i 8 od ovoj
~len.
Soglasno ~len 30 stav 1 od ovoj zakon, rabotnikot e dol`en sovesno
da ja izvr{uva rabotata na rabotnoto mesto za koe {to sklu~il
dogovor za vrabotuvawe, vo vreme i na mesto, koi {to se opredeleni za
izvr{uvawe na rabotata, po~ituvaj}i ja organizacijata na rabota i
delovnata aktivnost na rabotodava~ot. Spored stav 2 na istiot ~len,
vo slu~aite opredeleni so zakon i kolektiven dogovor, rabotnikot e
dol`en da vr{i i druga rabota koja ne e predvidena so dogovorot za
vrabotuvawe, ako e vo ramkite na stepenot na negovata stru~na podgotovka.
Spored ~len 105 stav 1 od Zakonot, rabotnikot ima pravo na
zarabotuva~ka - plata, soglasno so zakon, kolektiven dogovor i dogovorot
za vrabotuvawe. Soglasno stav 3 na istiot ~len, platata e sostavena
od osnovnata plata, del od platata za rabotnata uspe{nost i dodatocite,
ako so drug zakon poinaku ne e opredeleno.
Osnovnata plata, soglasno ~len 106 stav 1 od ovoj zakon, se
opredeluva zemaj}i gi predvid barawata na rabotnoto mesto, za koe rabotnikot
go sklu~il dogovorot za vrabotuvawe.
Vo preodnite i zavr{nite odredbi na Zakonot (~len 269 stav 4)
se utvrduva deka postojnite dogovori za rabota sklu~eni do vleguvaweto
vo sila na ovoj zakon se smetaat za dogovori za vrabotuvawe.
Od navedenite zakonski odredbi proizleguva deka zakonodavecot
go utvrduva dogovorot za vrabotuvawe kako osnova za sozdavawe
na rabotniot odnos. So dogovorot za vrabotuvawe se opredeluva rabotnoto
mesto za koe se zasnova raboten odnos, kako i platata {to se
ostavruva za izvr{uvawe na rabotite na rabotnoto mesto. Zakonot
propi{uva deka rabotnikot e dol`en, sovesno da ja izvr{uva rabotata
na rabotnoto mesto za koe{to sklu~il dogovor za vrabotuvawe, a vo
1045

slu~ai opredeleni so zakon i kolektiven dogovor, da vr{i i druga rabota
koja ne e predvidena so dogovorot za vrabotuvawe, ako e vo ramkite
na stepenot na negovata stru~na podgotovka.
Vakvata zakonska regulativa go definira rabotniot odnos kako
dvostran odnos me|u dve dogovorni strani, pri {to, nesporno proizleguva
deka pravata i obvrskite na rabotnikot i rabotodava~ot gi povrzuva
i uslovuva rabotnoto mesto za koe e sklu~en dogovorot za vrabotuvawe.
So preodnite i zavr{nite odredbi na Zakonot, zakonodavecot,
so cel da gi za{titi rabotnicite koi bile vo raboten odnos vo vreme
na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, propi{al deka postojnite dogovori
za rabota sklu~eni do vleguvaweto vo sila na ovoj zakon se
smetaat za dogovori za vrabotuvawe, {to zna~i deka rabotnicite i rabotodava~ite
koi gi sklu~ile tie dogovori, se obvrzani da gi implementiraat
na na~in kako da stanuva zbor za dogovori za vrabotuvawe
vo smisla na ovoj zakon.
Spored ~len 12 stav 2 od Zakonot za rabotnite odnosi, so dogovorot
za vrabotuvawe, odnosno so kolektiven dogovor ne mo`e da se
opredelat pomali prava od pravata utvrdeni so zakon, a ako sodr`at
takvi odredbi, se smetaat za ni{tovni i se primenuvaat soodvetni
odredbi od zakon. Soglasno stavot 3 na ovoj ~len, so dogovorot za vrabotuvawe,
odnosno so kolektiven dogovor mo`e da se odredat pravata,
koi za rabotnicite se popovolni, otkolku {to gi opredeluva ovoj zakon.
Soglasno ~len 203 od istiot zakon, kolektiven dogovor se sklu~uva
kako op{t na nivo na Republika, poseben na nivo na granka i poedine~en
na nivo na rabotodava~.
Soglasno ~len 204 od Zakonot, na nivo na Republika Makedonija
se sklu~uvaat op{t kolektiven dogovor za stopanstvoto i op{t
kolektiven dogovor za javniot sektor.
Op{tiot kolektiven dogovor, soglasno ~len 205 od ovoj zakon,
se primenuva neposredno i e zadol`itelen za rabotodava~ite koi se
~lenovi na zdru`enieto na rabotodava~ite potpisnici na kolektivniot
dogovor ili koi dopolnitelno mu pristapile na zdru`enieto.
Kolektivniot dogovor na nivo na granka se primenuva neposredno i e
zadol`itelen za rabotodava~ite koi se ~lenovi na zdru`enieto na rabotodava~ite
potpisnici na kolektivniot dogovor ili koi dopolnitelno
mu pristapile na zdru`enieto.
Spored ~len 206 od istiot zakon, so kolektivnite dogovori se
ureduvaat pravata i obvrskite na dogovornite strani koi go sklu~ile
toj dogovor, a mo`e da sodr`i i pravni pravila so koi se ureduva sklu-
~uvaweto, sodr`inata i prestanokot na rabotnite odnosi i drugi pra-
{awa od rabotnite odnosi ili vo vrska so rabotnite odnosi. Pravnite
normi sodr`ani vo kolektivniot dogovor se primenuvaat neposredno i
1046

se zadol`itelni za site lica na koi, vo soglasnost so odredbite na
ovoj dogovor, se primenuva kolektivniot dogovor.
Soglasno ~len 207 od istiot zakon, licata koi spored ovoj zakon
mo`at da bidat strana na kolektivniot dogovor, se dol`ni so dobra
volja da pregovaraat za sklu~uvawe na kolektiven dogovor vo vrska
so pra{awata koi spored ovoj zakon mo`at da bidat predmet na kolektivniot
dogovor.
Spored ~len 208 od Zakonot, kolektivniot dogovor gi obvrzuva
site lica koi go sklu~ile i site lica koi vo vremeto na sklu~uvaweto
na kolektivniot dogovor bile ili dopolnitelno stanale ~lenovi na
zdru`enijata koi go sklu~ile kolektivniot dogovor. Kolektivniot dogovor
gi obvrzuva i site lica koi mu pristapile na kolektivniot dogovor
i site lica koi dopolnitelno stanale ~lenovi na zdru`enijata
koi pristapile na kolektivniot dogovor. Poedine~niot kolektiven
dogovor gi obvrzuva - va`i i za rabotnicite kaj rabotodava~ot koi ne
se ~lenovi na sindikat ili na sindikatot - potpisnik na kolektivniot
dogovor.
Spored ~len 210 stav 1 od Zakonot, kolektiven dogovor sklu~uvaat
rabotodava~ot ili reprezentativnoto zdru`enie na rabotodava-
~ite i reprezentativniot sindikat.
Op{tiot kolektiven dogovor, soglasno ~len 216 od Zakonot, go
sklu~uvaat reprezentativnoto zdru`enie na rabotodava~ite i reprezentativniot
sindikat za teritorijata na Republika Makedonija.
Soglasno ~len 223 stav 1 od Zakonot, strankite na kolektivniot
dogovor i licata na koi toj se primenuva, se dol`ni da gi izvr{-
uvaat negovite odredbi.
Od navedenata zakonska regulativa proizleguva deka so Zakonot
za rabotnite odnosi se utvrduvaat vidot na kolektivnite dogovori,
predmetot na kolektivnoto dogovarawe, primenata i va`nosta na
kolektivnite dogovori, u~esnicite vo sklu~uvaweto na kolektivnite
dogovori.
Zakonot utvrduva deka postojat tri nivoa na kolektivni dogovori:
op{t kolektiven dogovor, poseben kolektiven dogovor na nivo
na granka i poedine~en kolektiven dogovor na nivo na rabotodava~. Vo
odnos na op{tiot kolektiven dogovor, zakonodavecot utvrduva deka
ovoj kolektiven dogovor se primenuva neposredno i e zadol`itelen za
rabotodava~ite koi se ~lenovi na zdru`enieto na rabotodava~ite
potpisnici na kolektivniot dogovor ili koi dopolnitelno mu pristapile
na zdru`enieto.
Op{tiot kolektiven dogovor za stopanstvoto na Republika Makedonija
e sklu~en na 14 juni 2006 godina, pome|u Organizacija na rabotodava~ite
na Makedonija i Sojuzot na sindikatite na Makedonija.
So ovoj dogovor se ureduvaat i doureduvaat, vo soglasnost so zakon i
drugi propisi, pravata, obvrskite i odgovornostite na dogovornite
strani koi go sklu~ile ovoj dogovor, a osobeno sklu~uvaweto, sodr-
1047

`inata i prestanokot na dogovorot za vrabotuvawe i drugi pra{awa
od rabotnite odnosi ili vo vrska so rabotnite odnosi vo stopanstvoto
na RM, kako i na~inot i postapkata za re{avawe na me|usebnite sporovi.
Spored ~len 2 na ovoj op{t kolektiven dogovor, istiot se primenuva
neposredno i e zadol`itelen za site rabotnici i rabotodava~i
vo ~ie ime e sklu~en.
Vo ~len 3 od istiot dogovor e predvideno deka so kolektiven
dogovor na nivo na dejnost, odnosno na nivo na rabotodava~, mo`at da
se utvrdat i drugi prava i obvrski, pokmraj utvrdenite so zakon i ovoj
kolektivendogovor. So kolektiven dogovor na nivo na dejnost, odnosno
na nivo na rabotodava~ mo`at da se utvrdat i pogolemi prava na rabotnicite
od onie utvrdeni so zakon ili so ovoj kolektiven dogovor.
Od analizata na navedenite odredbi proizleguva deka so kolektiven
dogovor na nivo na dejnost mo`e da se utvrdat pogolemi prava od
pravata utvrdeni so zakon i so op{t kolektiven dogovor, dokolku toa
ne e vo sprotivnost so zakon i ovoj kolektiven dogovor, a dokolku se
utvrdat pomali prava ili ponepovolni uslovi za rabota od pravata,
odnosno uslovite za rabota utvrdeni so op{t kolektiven dogovor se
primenuvaat odredbite od op{tiot kolektiven dogovor. Toa zna~i
deka so ovoj kolektiven dogovor kako op{t za stopanstvoto na Republika
Makedonija se utvrduvaat prava koi se zadol`itelni za site rabotnici
i rabotodava~i na koi se odnesuva ovoj dogovor, a deka dogovornite
strani mo`at da utvrdat i pogolemi prava od ovde utvrdenite,
no samo dokolku toa ne e vo sprotivnost so zakon i ovoj kolektiven dogovor.
Pri vakva regulativa, so inicijativata se pokrenuva pra{aweto
dali utvrdeniot kriterium vozrast vo ~lenot 27 stav 3 od Izmenite
i dopolnuvawata na Kolektivniot dogovor za rabotnicite vo JP
"Makedonski {umi" PO - Skopje, go povreduva na~eloto na ednakvost,
kade e predviden raspon od 5 godini, odnosno e predvideno boduvawe na
vozrasna ggrupa od 35 - 40 godini.
Vo davaweto na odgovor na ova pra{awe, Sudot go ima{e vo
predvid Ustavot na Republika Makedonija kade se opredeluva deka ostvaruvaweto
na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba da se ureduvaat
so zakon i so kolektivni dogovori.
Od analizata na celinata na Zakonot za rabotnite odnosi, kako
i od Op{tiot kolektiven dogovor za stopanstvoto na Republika Makedonija,
so sigurnost se utvrdi deka vo nitu eden od navedenite akti
ne e utvrdeno zadol`itelno opredeluvawe na vozrasni grupi od 10 godini,
kako {to se tvrdi vo inicijativata, pri utvrduvaweto na kriteriumot
vozrast na rabotnikot. Ottuka, Sudot oceni deka pravo e na rabotodavecot
da gi utvrdi kriteriumite, a dokolku pove}e {to istite
se vo interes na posebnata za{tita na povozrasnite rabotnici.
1048

5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Branko Naumoski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Igor
Spirovski, d-r Gzime Starova, Vladimir Stojanoski i d-r Zoran
Sulejmanov.
1049

1050

82. U. br. 228/2011 (08. 03. 2012)
Predmet na baraweto
Za{tita na slobodite i pravata po osnov na socijalna polo`ba
- spre~uvawe na profesionalen razvoj i usovr{uvawe na fizioterapevtskata
dejnost vo Republika Makedonija, od strana na Medicinskiot
fakultet pri Univerzitetot "Kiril i Metodij," storeno so
Izvestuvawe od Sovetot na studiskata programa za tret ciklus studii
po medicina, br. 09-4960/10 od 17. 10. 2011 godina
Podnositel na baraweto
m-r. sci. Sne`ana Lazarevska, od Skopje.
Osporen akt
Izvestuvawe od Sovetot na studiskata programa za tret ciklus
studii po medicina, br. 09-4960/10 od 17. 10. 2011 godina
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo baraweto, diskriminacijata vo konkretniot
slu~aj bila storena na na~in {to Sovetot na studiskata programa
za tret ciklus studii po medicina, namesto da donese kone~en akt - re-
{enie, so pismo - Izvestuvawe ja izvestil imenuvanata, koja e diplomiran
fizioterapevt i magistar na nauki po javno zdravstvo, deka ne gi
ispolnuva uslovite spored Konkursot i Pravilnikot za uslovite i
kriteriumite za zapi{uvawe na doktorski studii po medicina na Medicinskiot
fakultet vo Skopje, zatoa {to ne bila lekar, poradi {to
bila napravena povreda na nejzinoto pravo za mo`nost za ponatamo{-
no barawe na nejzinite prava po praven pat.
So nepravedniot i diskriminira~ki stav od strana na lekarite
kon site ostanati zdravstveni profesii me|u koi spa|aat i fizioterapevtite
(iako se educiraat na istiot medicinski fakultet), zloupotrebuvaj}i
ja avtonomijata na fakultetot i grubo kr{ej}i gi odredbite
na Zakonot za visokoto obrazovanie, na imenuvanata i bilo onevozmo`eno
mo`ebi da bide prvata studentka na doktorski studii od
nejzinata profesija vo Republika Makedonija.
So vakviot stav na Medicinskiot fakultet vo Skopje, ne samo
{to ne se po~ituvale odredbite na Zakonot za visokoto obrazovanie,
1051

tuku i grubo se kr{ele pravata na sekoj zdravstven profesionalec koj
gi ispolnuval uslovite da prodol`i so svojata kontinuirana edukacija
za podigawe na nivoto na svoeto profesionalno usovr{uvawe, {to
pretstavuvalo osnovno na~elo kako vo medicinata, taka i vo op{testvoto
vo celina, so cel podobruvawe na profesionalnite standardi.
Poradi toa imenuvanata bara od Ustavniot sud da ja ispravi
ovaa neregularnost i da i ovozmo`i ne samo nejze, tuku i na site nejzini
kolegi da go podignat svoeto nivo na obrazovanie i da bidat na ist
rang so nivnite kolegi vo Evropskata unija, bidej}i Republika Makedonija
bila zemja potpisni~ka na Bolowskata deklaracija koja trebalo
i dosledno da se sproveduva kaj site profesii.
1052
Fakti~ka sostojba
Podnositelot na baraweto, Sne`ana Lazarevska, e diplomiran
fizioterapevt, koj so visoko obrazovanie se steknal na Medicinskiot
fakultet na Univerzitetot vo Pri{tina - Kosovo. So Odluka na Ministerot
za obrazovanie, br. 09-7910/7 od 30. 05. 2006 godina, diplomata
izdadena na ime Sne`ana Lazarevska na 05. 12. 2005 godina, pod reden
br. 3 od Medicinskiot fakultet na Univerzitetot vo Pri{tina - Kosovo,
vo Republika Makedonija se priznava kako dokument za zavr{eno
visoko obrazovanie i zvawe Diplomiran fizioterapevt.
Imenuvanata se steknala so nau~en stepen magister na nauki od
oblasta na javnoto zdravstvo na Medicinskiot fakultet vo Skopje
(Univerzitetska diploma izdadena od Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij"
Skopje - Medicinski fakultet, br. 21 od 12. 02. 2010 godina).
Imenuvanata konkurirala za zapi{uvawe na doktorski studii
po klini~ka medicina na Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" Skopje
vo u~ebnata 2011/2012 godina (Konkurs br. 0802-2973/1 od 15. 07. 2011
godina).
Sovetot na studiskata programa za doktorski studii po medicina,
so svoj akt - Izvestuvawe, br. 09-4960/10 od 17. 10. 2011 godina, ja izvestil
imenuvanata deka go razgledal nejziniot prigovor podnesen vo
utvrdeniot rok na preliminarnata lista na kandidati koi ne gi ispolnuvaat
uslovite za upis na doktorski studii i konstatiral deka prigovorot
e neosnovan poradi neispolnuvawe na konkursnite uslovite,
odnosno neadekvaten stepen na dodiplomski studii (zavr{eni trigodi{ni
stru~ni studii, a nema zavr{eno medicinski fakultet), poradi
{to nema nitu pravo da zapi{e specijalizacija po fizikalna medicina
{to e eden od uslovite vo konkursot (vtora polovina od specijalizacija
ili specijalist fizijatar).
Po pismena pretstavka od imenuvanata, Dr`avniot prosveten
inspektorat izvr{il vonreden inspekciski nadzor vo Univerzitetot
"Sv. Kiril i Metodij," Skopje - Medicinski fakultet, na den 15. 12.
2011 godina, za {to e so~inet Zapisnik br. 21-1188/2 od 19. 02. 2011 god-

ina. Vidno od Zapisnikot, po konstatiranata sostojba, Dr`avniot prosveten
inspektor zaklu~il deka liceto Sne`ana Lazarevska ne gi ispolnuvala
uslovite soglasno ~l. 15 st. 2 od Pravilnikot za uslovite,
kriteriumite i pravilata za zapi{uvawe i studirawe na tret ciklus
studii na UKIM (Univerzitetski glasnik br. 150/2010), kako i posebnite
uslovi od objaveniot konkurs za zapi{uvawe studenti na tret
ciklus - doktorski studii na studiskite programi na UKIM - Skopje
vo akademskata 2011/2012 godina, poradi {to se konstatira deka podnesenata
pretstavka e neosnovana.
Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
116/2011, go otfrli baraweto na Cvitko Zoltan od Kumanovo, za za{tita
na slobodite i pravata od ~l. 110 al. 3 od Ustavot, povredeni so
Re{enie P. br. 146851 od 28. 04. 2011 godina na Fondot za penzisko i
invalidsko osiguruvawe na Makedonija - Stru~na slu`ba - Filijala
Skopje.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Spored Sudot, od navodite
vo baraweto za za{tita na slobodite i pravata na Cvitko Zoltan,
povredeni so Re{enie P. br. 146851 od 28. 04. 2011 godina na Fondot za
penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija - Stru~na slu`ba -
Filijala Skopje, proizleguva deka su{tinata poradi koja se bara za{-
tita na pravoto e nezadovolstvoto na podnositelot na baraweto od
primenata na ~l. 221 od noviot Zakon za slu`ba vo Armijata na Republika
Makedonija, povrzano so izvr{uvaweto na Re{enieto na Ustavniot
sud na Republika Makedonija, U. br. 71/2010, odnosno neprifa}aweto
na negovoto barawe za usoglasuvawe, odnosno zgolemuvawe na negovata
penzija soglasno navedenata zakonska odredba, {to, kako {to se
naveduva vo baraweto, vodelo do negova diskriminacija po osnov na socijalna
pripadnost, poradi {to se bara od Ustavniot sud da go poni-
{ti re{enieto i da opredeli na~in na utvrduvawe na penzijata.
Pritoa, Sudot utvrdi deka podnositelot na baraweto ne go
ob`alil osporenoto re{enie do vtorostepeniot organ, vo koja smisla
imal i soodvetna pravna pouka, {to bi mu ovozmo`ilo i pravo na sudska
za{tita pred Upravniot sud, tuku po kone~nosta na re{enieto se
obratil do Ustavniot sud so barawe ovoj sud da go poni{ti osporenoto
re{enie i da donese odluka i da opredeli na~in na zgolemuvawe na penzijata
na baratelot soglasno ~l. 221 od Zakonot za slu`ba vo Armijata
na Republika Makedonija.
Imaj}i go predvid navedenoto, Sudot oceni deka vo su{tina baraweto
ne se odnesuva na za{tita na slobodite i pravata povredeni so
diskriminacija po osnov na socijalna pripadnost, kako {to podnositelot
samo deklarativno se povikuva, tuku pretstavuva barawe Ustavniot
sud da obezbedi izvr{uvawe na svoe re{enie i da odlu~uva za pra-
1053

va i interesi na strankata vo konkreten predmet, za {to Ustavniot sud
ne e nadle`en.
2. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
197/2002, go otfrli baraweto na Pece Ristevski, Stefan Ristevski,
Zoran Ristevski, site od Bitola i PP "Roteks"-Bitola, za za{tita na
slobodite i pravata utvrdeni vo ~l. 110 al. 3 od Ustavot na Republika
Makedonija.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Imaj}i ja vo predvid fakti~kata
i pravnata sostojba po predmetot, Sudot utvrdi deka vo konkretniov
slu~aj ne postojat elementi vrz osnova na koi mo`e da se utvrdi
povreda na zabranata na diskriminacija po osnov na socijalna pripadnost,
zatoa {to i samite podnositeli na baraweto ne naveduvaat
odnosno ne se povikuvaat na nitu eden element i podatok od koi mo`e
da se utvrdi nivnata socijalna pripadnost, a koi eventualno bi bile
pri~ina za nivna diskriminacija po navedenite osnovi od strana na sudovite
i drugite organi koi postapuvale po nivnite barawa.
So ogled na toa Sudot oceni deka vo konkretniot slu~aj baraweto
na podnositelite vo su{tina ne se odnesuva za za{tita od diskriminacija
po osnov na nivnata socijalna pripadnost, tuku baraweto
se odnesuva za ispituvawe na zakonitosta na aktite (re{enija i odluki)
na sudovite i drugite pravosudni organi koi {to postapuvale po
nivnite barawa, a za koe Ustavniot sud na Republika Makedonija ne e
nadle`en da odlu~uva.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 110 al. 3 od Ustavot,Ustavniot sud na Republika
Makedonija gi {titi slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot {to
se odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto
izrazuvawe na mislata, politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe i zabrana
na diskriminacija na gra|anite po osnov na pol, rasa, verska,
nacionalna, socijalna i politi~ka pripadnost.
Spored ~l. 51 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, sekoj gra|anin {to smeta deka so poedine~en akt ili dejstvo
mu e povredeno pravo ili sloboda utvrdeni so ~l. 110 al. 3 od Ustavot
na Republika Makedonija, mo`e da bara za{tita od Ustavniot sud
vo rok od 2 meseci od denot na dostavuvaweto na kone~en ili pravosilen
poedine~en akt, odnosno od denot na doznavaweto za prezemawe
dejstvo so koe e storena povredata, no ne podocna od 5 godini od denot
na negovoto prezemawe. Vo baraweto, spored ~l. 52 od Delovnikot, potrebno
e da se navedat pri~inite poradi koi se bara za{tita, aktite
ili dejstvata so koi tie se povredeni, faktite i dokazite na koi se zasnova
baraweto, kako i drugi podatoci potrebni za odlu~uvaweto na
Ustavniot sud.
1054

Spored ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle`en
da odlu~uva za baraweto.
Spored navodite vo baraweto za za{tita na slobodite i pravata
na Sne`ana Lazarevska, proizleguva deka su{tinata poradi koja se
bara za{tita na pravoto e nezadovolstvoto na podnositelot na baraweto
od izvestuvaweto na Sovetot na studiskata programa za tret ciklus
studii po medicina pri Medicinskiot fakultet - Skopje, so koe
imenuvanata e izvestena deka ne gi ispolnuva uslovite za upis na doktorski
studii po klini~ka medicina, zatoa {to ima neadekvaten stepen
na dodipolomski studii (trigodi{ni stru~ni studii), a nema zavr{eno
medicinski fakultet, {to e uslov za upisot. Kako {to se naveduva
vo baraweto, podnositelkata smeta deka gi ispolnuva uslovite za
upis na navedenite doktorski studii, poradi {to so navedenoto izvestuvawe
ne se po~ituvaat odredbite na Zakonot za visokoto obrazovanie
i grubo se kr{at pravata na sekoj zdravstven profesionalec koj gi
ispolnuval uslovite da prodol`i so svojata kontinuirana edukacija za
podigawe na nivoto na svoeto profesionalno usovr{uvawe, {to pretstavuvalo
osnovno na~elo kako vo medicinata taka i vo op{testvoto
vo celina, so cel podobruvawe na profesionalnite standardi.
Poradi navedenoto, imenuvanata smeta deka e predmet na diskriminacija
po socijalna osnova - spre~uvawe na profesionalen razvoj
i usovr{uvawe na fizioterapevtskata dejnost vo Republika Makedonija
od strana na Medicinskiot fakultet pri Univerzitetot "Sv.
Kiril i Metodij" Skopje, poradi {to bara od Ustavniot sud da ja
ispravi navedenata neregularnost i da i ovozmo`i ne samo na imenuvanata,
tuku i na site nejzini kolegi, da go podignat svoeto nivo na
obrazovanie i da bidat vo ist rang so nivnite kolegi vo Evropskata
unija, so {to }e se ovozmo`i li~en i profesionalen razvoj na fizioterapevtskata
dejnost vo Republika Makedonija.
Imaj}i go predvid navedenoto, smetame deka baraweto na imenuvanata
ne se odnesuva na za{tita na slobodite i pravata koi Ustavniot
sud e nadle`en da gi {titi soglasno ~l. 110 al. 3 od Ustavot,
tuku pretstavuva barawe Ustavniot sud, kako instanciono najvisok
organ, da odlu~uva za prava i interesi na strankata vo konkreten predmet,
za {to Ustavniot sud ne e nadle`en. Imeno, Ustavniot sud nema
nadle`nost da gi utvrduva i preispituva uslovite za upis na doktorski
studii po klini~ka medicina, nitu da se vpu{ta vo ocena na toa dali
konkreten kandidat gi ispolnuva uslovite za upis na ovie studii, {to
se pra{awa od nadle`nost na univerzitetot i negovite stru~ni tela.
Vo odnos na navodot deka na imenuvanata i e dostaveno izvestuvawe
po prigovorot podnesen vo utvrdeniot rok na preliminarnata lista
na kandidati koi ne gi ispolnuvaat uslovite za upis na doktorski
studii, a ne re{enie i deka so toa i e povredeno pravoto za ponatamo-
{no barawe na nejzinite prava po praven pat, za odbele`uvawe e deka
1055

podnositelot na baraweto, vo vrska so slu~ajot, pobarala pravna za{-
tita od Dr`avniot prosveten inspektorat, koj izvr{il vonreden inspekciski
nadzor vo Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" Skopje - Medicinski
fakultet, pri {to e konstatirano deka liceto Sne`ana
Lazarevska ne gi ispolnuvala uslovite soglasno ~l. 15 st. 2 od Pravilnikot
za uslovite, kriteriumite i pravilata za zapi{uvawe i studirawe
na tret ciklus studii na UKIM (Univerzitetski glasnik br. 150/
2010), kako i posebnite uslovi od objaveniot konkurs za zapi{uvawe
studenti na tret ciklus - doktorski studii na studiskite programi na
UKIM - Skopje vo akademskata 2011/2012 godina. Ottuka, proizleguva
deka imenuvanata, vo vrska so ovoj slu~aj, go koristi pravoto na natamo{na
pravna za{tita pred nadle`nite institucii i deka formata na
aktot so koj i bilo odgovoreno po prigovorot, ne e pre~ka za ostvaruvawe
na takva pravna za{tita.
Poradi navedenoto, smetame deka se ispolneti uslovite od ~l.
28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija za
otfrlawe na baraweto.
Trgnuvaj}i od utvrdenata fakti~ka i pravna sostojba po predmetot,
se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Ustavniot sud za razgleduvawe
i odlu~uvawe.
2. Sudot da go otfrli baraweto na Sne`ana Lazarevska od Skopje,
za za{tita na slobodite i pravata po osnov na socijalna osnova -
spre~uvawe na profesionalen razvoj i usovr{uvawe na fizioterapevtskata
dejnost vo Republika Makedonija, od strana na Medicinskiot
fakultet pri Univerzitetot "Kiril i Metodij," storeno so Izvestuvawe
od Sovetot na studiskata programa za tret ciklus studii po medicina,
br. 09-4960/10 od 17. 10. 2011 godina.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 1 i ~len 71 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 8
fevruari 2012 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA baraweto na Sne`ana Lazarevska od Skopje, za
za{tita na slobodite i pravata po osnov na socijalna osnova - spre~uvawe
na profesionalen razvoj i usovr{uvawe na fizioterapevtskata
dejnost vo Republika Makedonija, povredeni od strana na Medicinskiot
fakultet pri Univerzitetot "Kiril i Metodij" Skopje, so
Izvestuvawe od Sovetot na studiskata programa za tret ciklus studii
po medicina, br. 09-4960/10 od 17. 10. 2011 godina.
1056

2. M-r. sci. Sne`ana Lazarevska od Skopje, na Ustavniot sud na
Republika Makedonija mu podnese barawe za za{tita na slobodite i
pravata po osnov na socijalna osnova, povredeni so Izvestuvawe od Sovetot
na studiskata programa za tret ciklus studii po medicina, br.
09-4960/10 od 17.10.2011 godina.
Spored navodite vo baraweto, diskriminacijata vo konkretniot
slu~aj bila storena na na~in {to Sovetot na studiskata programa
za tret ciklus studii po medicina, namesto da donese kone~en akt - re-
{enie, so pismo - Izvestuvawe ja izvestil imenuvanata, koja e diplomiran
fizioterapevt i magistar na nauki po javno zdravstvo, deka ne gi
ispolnuva uslovite spored Konkursot i Pravilnikot za uslovite i
kriteriumite za zapi{uvawe na doktorski studii po medicina na Medicinskiot
fakultet vo Skopje, zatoa {to ne bila lekar, poradi {to
bila napravena povreda na nejzinoto pravo za mo`nost za natamo{no
barawe na nejzinite prava po praven pat.
So nepravedniot i diskriminira~ki stav od strana na lekarite
kon site ostanati zdravstveni profesii, me|u koi spa|aat i fizioterapevtite
(iako se educiraat na istiot medicinski fakultet), zloupotrebuvaj}i
ja avtonomijata na fakultetot i grubo kr{ej}i gi odredbite
na Zakonot za visokoto obrazovanie, na imenuvanata i bilo onevozmo`eno
mo`ebi da bide prvata studentka na doktorski studii od nejzinata
profesija vo Republika Makedonija.
So vakviot stav na Medicinskiot fakultet vo Skopje, ne samo
{to ne se po~ituvale odredbite na Zakonot za visokoto obrazovanie,
tuku i grubo se kr{ele pravata na sekoj zdravstven profesionalec koj
gi ispolnuval uslovite da prodol`i so svojata kontinuirana edukacija
za podigawe na nivoto na svoeto profesionalno usovr{uvawe, {to
pretstavuvalo osnovno na~elo kako vo medicinata, taka i vo op{testvoto
vo celina, so cel podobruvawe na profesionalnite standardi.
Poradi toa imenuvanata bara od Ustavniot sud da ja ispravi
ovaa neregularnost i da i ovozmo`i ne samo nejze, tuku i na site nejzini
kolegi da go podignat svoeto nivo na obrazovanie i da bidat na
ist rang so nivnite kolegi vo Evropskata unija, bidej}i Republika
Makedonija bila zemja potpisni~ka na Bolowskata deklaracija koja
trebalo i dosledno da se sproveduva kaj site profesii.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka podnositelot na baraweto,
Sne`ana Lazarevska, e diplomiran fizioterapevt, koj so visoko obrazovanie
se steknal na Medicinskiot fakultet na Univerzitetot vo
Pri{tina - Kosovo. So Odluka na Ministerot za obrazovanie, br. 09-
7910/7 od 30. 05. 2006 godina, diplomata izdadena na ime Sne`ana Lazarevska
na 05. 12. 2005 godina, pod reden br. 3 od Medicinskiot fakultet
na Univerzitetot vo Pri{tina - Kosovo, vo Republika Makedonija
se priznava kako dokument za zavr{eno visoko obrazovanie i zvawe
Diplomiran fizioterapevt.
1057

Imenuvanata se steknala so nau~en stepen magister na nauki od
oblasta na javnoto zdravstvo na Medicinskiot fakultet vo Skopje
(Univerzitetska diploma izdadena od Univerzitetot "Sv. Kiril i
Metodij" Skopje - Medicinski fakultet, br. 21 od 12. 02. 2010 godina).
Imenuvanata konkurirala za zapi{uvawe na doktorski studii
po klini~ka medicina na Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" Skopje
vo u~ebnata 2011/2012 godina (Konkurs br. 0802-2973/1 od 15. 07. 2011
godina).
Sovetot na studiskata programa za doktorski studii po medicina,
so svoj akt-Izvestuvawe, br. 09-4960/10 od 17. 10. 2011 godina, ja
izvestil imenuvanata deka go razgledal nejziniot prigovor podnesen
vo utvrdeniot rok na preliminarnata lista na kandidati koi ne gi
ispolnuvaat uslovite za upis na doktorski studii i konstatiral deka
prigovorot e neosnovan poradi neispolnuvawe na konkursnite uslovi,
odnosno neadekvaten stepen na dodiplomski studii (zavr{eni trigodi{ni
stru~ni studii, a nema zavr{eno medicinski fakultet), poradi
{to nema nitu pravo da zapi{e specijalizacija po fizikalna medicina
{to e eden od uslovite vo konkursot (vtora polovina od specijalizacija
ili specijalist fizijatar).
Po pismena pretstavka od imenuvanata, Dr`avniot prosveten
inspektorat izvr{il vonreden inspekciski nadzor vo Univerzitetot
"Sv. Kiril i Metodij" Skopje - Medicinski fakultet, na den 15. 12.
2011 godina, za {to e so~inet Zapisnik br. 21-1188/2 od 19. 02. 2011 godina.
Vidno od Zapisnikot, po konstatiranata sostojba, Dr`avniot prosveten
inspektor zaklu~il deka liceto Sne`ana Lazarevska ne gi ispolnuvala
uslovite soglasno ~len 15 stav 2 od Pravilnikot za uslovite,
kriteriumite i pravilata za zapi{uvawe i studirawe na tret ciklus
studii na UKIM (Univerzitetski glasnik br. 150/2010), kako i posebnite
uslovi od objaveniot konkurs za zapi{uvawe studenti na tret
ciklus - doktorski studii na studiskite programi na UKIM - Skopje
vo akademskata 2011/2012 godina, poradi {to se konstatira deka podnesenata
pretstavka e neosnovana.
4. Soglasno ~lenot 110 alineja 3 od Ustavot,Ustavniot sud na
Republika Makedonija gi {titi slobodite i pravata na ~ovekot i gra-
|aninot {to se odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata
i javnoto izrazuvawe na mislata, politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe
i zabrana na diskriminacija na gra|anite po osnov na pol,
rasa, verska, nacionalna, socijalna i politi~ka pripadnost.
Spored ~len 51 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, sekoj gra|anin {to smeta deka so poedine~en akt ili dejstvo
mu e povredeno pravo ili sloboda utvrdeni so ~len 110 alineja 3
od Ustavot na Republika Makedonija, mo`e da bara za{tita od Ustavniot
sud vo rok od 2 meseci od denot na dostavuvaweto na kone~en ili
pravosilen poedine~en akt, odnosno od denot na doznavaweto za prezemawe
dejstvo so koe e storena povredata, no ne podocna od 5 godini od
1058

denot na negovoto prezemawe. Vo baraweto, spored ~len 52 od Delovnikot,
potrebno e da se navedat pri~inite poradi koi se bara za{tita,
aktite ili dejstvata so koi tie se povredeni, faktite i dokazite
na koi se zasnova baraweto, kako i drugi podatoci potrebni za odlu~uvaweto
na Ustavniot sud.
Spored ~len 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na
Republika Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako
ne e nadle`en da odlu~uva za baraweto.
Spored navodite vo baraweto za za{tita na slobodite i pravata
na Sne`ana Lazarevska, proizleguva deka su{tinata poradi koja
se bara za{tita na pravoto e nezadovolstvoto na podnositelot na baraweto
od izvestuvaweto na Sovetot na studiskata programa za tret
ciklus studii po medicina pri Medicinskiot fakultet - Skopje, so
koe imenuvanata e izvestena deka ne gi ispolnuva uslovite za upis na
doktorski studii po klini~ka medicina, zatoa {to ima neadekvaten
stepen na dodipolomski studii ( trigodi{ni stru~ni studii), a nema
zavr{eno medicinski fakultet, {to e uslov za upisot. Kako {to se naveduva
vo baraweto, podnositelkata smeta deka gi ispolnuva uslovite
za upis na navedenite doktorski studii, poradi {to so navedenoto
izvestuvawe ne se po~ituvaat odredbite na Zakonot za visokoto obrazovanie
i grubo se kr{at pravata na sekoj zdravstven profesionalec
koj gi ispolnuval uslovite da prodol`i so svojata kontinuirana edukacija
za podigawe na nivoto na svoeto profesionalno usovr{uvawe,
{to pretstavuvalo osnovno na~elo kako vo medicinata taka i vo op{testvoto
vo celina, so cel podobruvawe na profesionalnite standardi.
Poradi navedenoto, imenuvanata smeta deka e predmet na diskriminacija
po socijalna osnova - spre~uvawe na profesionalen razvoj
i usovr{uvawe na fizioterapevtskata dejnost vo Republika Makedonija
od strana na Medicinskiot fakultet pri Univerzitetot "Sv.
Kiril i Metodij" Skopje, poradi {to bara od Ustavniot sud da ja ispravi
navedenata neregularnost i da i ovozmo`i ne samo na imenuvanata,
tuku i na site nejzini kolegi, da go podignat svoeto nivo na obrazovanie
i da bidat vo ist rang so nivnite kolegi vo Evropskata unija,
so {to }e se ovozmo`i li~en i profesionalen razvoj na fizioterapevtskata
dejnost vo Republika Makedonija.
Imaj}i go predvid navedenoto, Sudot oceni deka baraweto na
imenuvanata ne se odnesuva na za{tita na slobodite i pravata koi Ustavniot
sud e nadle`en da gi {titi soglasno ~len 110 alineja 3 od Ustavot,
tuku pretstavuva barawe Ustavniot sud, kako instanciono najvisok
organ, da odlu~uva za prava i interesi na strankata vo konkreten
predmet, za {to Ustavniot sud ne e nadle`en. Imeno, Ustavniot sud
nema nadle`nost da gi utvrduva i preispituva uslovite za upis na doktorski
studii po klini~ka medicina, nitu da se vpu{ta vo ocena na toa
dali konkreten kandidat gi ispolnuva uslovite za upis na ovie studii,
1059

{to se pra{awa od nadle`nost na univerzitetot i negovite stru~ni
tela.
Vo odnos na navodot deka na imenuvanata i e dostaveno izvestuvawe
po prigovorot podnesen vo utvrdeniot rok na preliminarnata
lista na kandidati koi ne gi ispolnuvaat uslovite za upis na doktorski
studii, a ne re{enie i deka so toa i e povredeno pravoto za ponatamo{no
barawe na nejzinite prava po praven pat, Sudot ima{e predvid
deka podnositelot na baraweto, vo vrska so slu~ajot, pobarala
pravna za{tita od Dr`avniot prosveten inspektorat, koj postapil po
pretstavkata i izvr{il vonreden inspekciski nadzor vo Univerzitetot
"Sv. Kiril i Metodij" Skopje - Medicinski fakultet, od kade
proizleguva deka imenuvanata, vo vrska so ovoj slu~aj, go koristi pravoto
na natamo{na pravna za{tita pred nadle`nite institucii i deka
formata na aktot so koj i bilo odgovoreno po prigovorot, ne e pre~ka
za ostvaruvawe na takva pravna za{tita.
Poradi navedenoto, Sudot oceni deka se ispolneti uslovite od
~len 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija,
za otfrlawe na baraweto.
5. Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot odlu~i kako vo to~ka 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi, vo sostav
od pretsedatelot na Sudot, Branko Naumoski i sudiite: d-r Nata{a
Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova, Vladimir
Stojanoski i d-r Zoran Sulejmanov.
1060

83. U. br. 204/2011 (08. 02. 2012)
Akt {to se osporuva
^len 1 st. 1 i 2 i ~l. 2 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za denacionalizacija ("SV RM," br. 44/2007).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicija tivata odredbite od ~l. 1 st. 1, 2, 3 i
4 i ~l. 2 od Zakonot bile vo sprotivnost so ~l. 8 st. 1 al. 1, 3, 6 i 11, ~l.
30 i ~l. 51 od Ustavot na Republika Makedonija i so Evropskata
Konvencija za ~ovekovi prava posebno i Protokolite kon ovaa Konvencija
koi se odnesuvale za za{tita na sopstvenosta. Podnositelot
naveduva deka so ovoj zakon se ograni~uvala sopstvenosta i pravoto na
sopstvenost so odreduvaweto na rokovi i uslovuvawa koi bile povrzani
so prikrienata namera na izvr{nata vlast da raspolaga so imotite
ili da obezbedi zakonitost na dosega{noto protivzakonito raspolagawe
so takviot imot. Isto taka smeta deka so ovoj Zakon se ograni~uvale
pravata na baratelite na denacionalizacijata svoite prava
da gi ostvaruvaat isklu~ivo vo upravnata postapka koja bila neefikasna
i se vodela so decenii.
Podnositelot na inicijativata smeta deka so izmenite na Zakonot
se ograni~uvale ednakvite ustavni prava na gra|anite koi uspeale
da podnesat barawe vo rok od prvite 5 godini od stapuvaweto vo sila
na osnovniot zakon i onie koi toa go storile podocna, odnosno ednite
bile priviligirani na smetka na drugite, koi morale da pokrenat parni~na
postapka pred nadle`nite sudovi koja bila vodena pobrzo od
upravnata postapka. Imeno, na toj na~in se onevozmo`uvala ednakva
za{tita na temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija kako i osnovnite ~ovekovi prava i slobodi po osnov na za-
{tita na sopstvenosta i sopstveni~kite prava odnosno pravoto na nepre~eno
u`ivawe na svojata sopstvenost.
Po ovaa inicijativa, Sudot go oformil predmetot R. br. 80/11
od 27 oktomvri 2011 godina i go izvestil podnositelot na inicijativata
deka so Re{enie U. br. 143/2007 od 22 fevruari 2011 godina
Sudot odlu~il da ne povede postapka za ocenuvawe na nivnata ustavnost.
Podnositelot na inicijativata dostavil izvestuvawe do sudot
vo predvideniot rok i insistira Sudot povtorno da odlu~uva za istata
1061

abota, bidej}i spored nego postoela odredena razlika vo sogleduvawata
na protivustavnosta na osporenite ~lenovi od zakonot i pokraj
toa {to motivite i predmetot na ocenuvawe na ustavnosta bil ist.
1062
Sodr`ina na osporenite ~lenovi
Barawata za denacionalizacija se ostvaruvaat samo vo upravna
postapka. (stav 1)
Barawata za denacionalizacija vo upravna postapka mo`at da
se podnesat do 31 dekemvri 2007 godina. (stav 2)
Po istekot na rokot od pet godini od denot na vleguvaweto vo
sila na Zakonot za denacionalizacija, mo`e da se bara davawe na nadomestok,
a vra}awe na imot samo ako nema pravni i fakti~ki pre~ki.
(stav 3)
Po istekot na rokot od stavot 2 na ovoj ~len, pravoto da se podnese
barawe za denacionalizacija prestanuva“.(stav 4)
Spored ~len 2 od osporeniot Zakon, povedenite parni~ni postapki
do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon po barawe za vra}-
awe na imot ili za pla}awe na nadomestok, }e prodol`at spored odredbite
koi va`ele do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
Spored ~l. 3 od osporeniot Zakon, vo ~l. 64 st. 2 po zborot "ni-
{tovni" to~kata se bri{e i se dodavaat zborovite: "ako baraweto za
denacionalizacija e podneseno vo rokot od pet godini od denot na
vleguvaweto vo sila na Zakonot za denacionalizacija, a zaklu~no do 7
maj 2003 godina“.
Spored ~l. 4 od osporeniot Zakon, ovoj zakon vleguva vo sila
osmiot den od denot na objavuvaweto vo "SV RM."
Ustavno sudskapraktika
Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 143/
2007 od 27. 02. 14. 05. 2008 godina ne povel postapka za ocenuvawe na
ustavnosta na Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za denacionalizacija
("SV RM," br. 44/2007) koj sodr`el 4 ~lena.
Spored podnositelite na inicijativata vo navedeniot predmet
so izmenite na Zakonot se povreduval principot na pravna za{tita na
sopstvenost i se ukinuvalo pravoto na vodewe na postapka za denacionalizacija
vo parni~na postapka. So predvideniot na~in eden del od
gra|anite se stavale vo neramnopravna polo`ba vo odnos na drugi do
donesuvawe na izmenite, a koi mo`ele da povedat upravna i parni~na
postapka.
Vo navedeniot predmet U. br. 143/2007 Sudot utvrdil deka spored
~l. 1 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za
denacionalizacija, vo Zakonot za denacionalizacija ("SV RM," br. 20/
1998, 31/2000 i 42/2003), ~lenot 49 se menuva i glasi:

"Barawata za denacionalizacija se ostvaruvaat samo vo upravna
postapka.
Barawata za denacionalizacija vo upravna postapka mo`at da
se podnesat do 31 dekemvri 2007 godina.
Po istekot na rokot od pet godini od denot na vleguvaweto vo
sila na Zakonot za denacionalizacija, mo`e da se bara davawe na nadomestok,
a vra}awe na imot samo ako nema pravni i fakti~ki pre~ki.
Po istekot na rokot od stavot 2 na ovoj ~len, pravoto da se podnese
barawe za denacionalizacija prestanuva."
Spored ~l. 2 od osporeniot Zakon, povedenite parni~ni postapki
do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon po barawe za vra-
}awe na imot ili za pla}awe na nadomestok, }e prodol`at spored
odredbite koi va`ele do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
Spored ~l. 3 od osporeniot Zakon, vo ~l. 64 st. 2 po zborot "ni-
{tovni" to~kata se bri{e i se dodavaat zborovite: "ako baraweto za
denacionalizacija e podneseno vo rokot od pet godini od denot na vleguvaweto
vo sila na Zakonot za denacionalizacija, a zaklu~no do 7 maj
2003 godina."
Spored ~l. 4 od osporeniot Zakon, ovoj zakon vleguva vo sila
osmiot den od denot na objavuvaweto vo "SV RM."
Sudot, isto taka, konstatiral deka Zakonot za denacionalizacija
e vlezen vo sila na 7 maj 1998 godina po objavuvaweto vo "SV RM"
br. 20/1998. Zakonot imal tri izmeni i dopolnuvawa ("SV RM," br. 31/
2000, 42/2003 i 44/2007).
^lenot 49 od Zakonot, pred poslednite izmeni vo 2007 godina,
imal tri stava. Stavot 1 na ovoj ~len od Zakonot predvidel deka baraweto
mo`elo da se podnese vo rok od pet godini od denot na vleguvaweto
vo sila na ovoj zakon (od 7 maj 1998 do 7 maj 2003 godina).
Toa bil rokot za podnesuvawe na barawa za denacionalizacija
vo upravna postapka, koj spored konceptot zna~elo i vra}awe na imotot
i obe{tetuvawe dokolku ne mo`elo vra}awe (nadomest).
Stavot 2 od ~l. 49 od Zakonot predviduva{e deka po istekot na
rokot od st. 1 na ovoj ~len, baraweto za vra}awe na imot mo`elo da se
podnese samo dokolku vo me|uvreme ne nastapile pravni i fakti~ki
promeni, a najdocna vo rok od sedum godini od denot na vleguvaweto vo
sila na ovoj zakon (po 7 maj 2003 do 7 maj 2005 godina, vo upravnata
postapka seu{te mo`ele gra|anite da podnesuvaat barawa). No bitna e
formulacijata deka za barawata od ovoj period, ve}e ja nema obezbedno
opcijata vra}awe na imotot, tuku samo i dokolku za toj imot ne e promeneta
pravnata i fakti~kata sostojba.
Ova zna~i vrskata isklu~ivo so st. 1 od ~l. 49 od Zakonot e neodvoiva
so odredbite na ~lenot 64 od Zakonot koi se za{titni. ^lenot
64 ne dozvoluval raspolagawe so imotot {to e predmet na denacionalizacijata,
kako i iskoristuvawe na takov imot so koe se sozdavaat
1063

obvrski za baratelot, a pravnite dela i ednostranite izjavi na volja
{to se vo sprotivnost so stavot 1 na ovoj ~len se ni{tavni.
Promenetata pravna i fakti~ka sostojba na imotot zna~elo
deka dr`avata ve}e mo`ela po 7 maj 2003 godina da raspolaga so imotot,
dokolku do ovoj datum ne bilo podneseno barawe za denacionalizacija.
Imotot sepak mo`el da bide predmet na obes{tetuvawe (davawe
na nadomest) ili vraten, no samo ako nemal promeneta pravna i
fakti~ka sostojba.
Za{titniot ~l. 64 od Zakonot ja imal svojata funkcija samo vo
vrska so st. 1 na ~l. 49 od Zakonot, i se odnesuval za barawa podneseni
do 7 maj 2003 godina. Stavot 2 na ~l. 49 od Zakonot go liberaliziral
raspolagaweto na dr`avata so imotot.
Vo stavot 3 od ~l. 49 od Zakonot be{e predvideno deka po istekot
na rokot od sedum godini od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj
zakon mo`e so tu`ba, vo parni~na postapka da se bara pla}awe na nadomest,
a vra}awe na imot samo ako nema pravni i fakti~ki pre~ki.
Toa e periodot po 7 maj 2005 godina i bez nikakov vremenski limit,
gra|anite mo`ele pred nadle`nite sudovi, (a ne vo upravna postapka)
da podnesuvaat tu`beni barawa za obe{tetuvawe (so nadomestok vo
pari) ili za vra}awe na porane{niot imot. A Republika Makedonija
so toa trebala da bide sekoja godina podgotvena da gi izvr{uva sudskite
odluki za obe{tetuvawe ili vra}awe na imotot. Ovaa odredba rezultirala
predmeti pred sudovite vo Republika Makedonija po koi se
re{ava, no ovaa mo`nost na sudsko odlu~uvawe po barawa za denacionalizacija,
e zaprena so poslednata izmena na Zakonot, odnosno po 14
april 2007 godina nema zakonska mo`nost za novi tu`beni barawa taka
{to nadle`nite sudovi }e gi re{avaat tu`bite podneseni od 7 maj
2005 do 14 april 2007 godina.
So poslednite izmenuvawa i dopolnuvawa na Zakonot zakonodavecot
vsu{nost reguliral deka od vleguvaweto vo sila na zakonot (14
april 2007 godina) barawata za denacionalizacija mo`e da se ostvaruvaat
samo vo upravna postapka - toa e vsu{nost prodol`en rok vo
upravna postapka i toa do 31 dekemvri 2007 godina. Istovetno, kako i
vo prethodnoto zakonsko re{enie so stavot 3 na ~lenot 1 od Zakonot e
uredeno deka po istekot na rokot od pet godini od denot na vleguvaweto
vo sila na Zakonot za denacionalizacija (7 maj 2003 godina)
mo`e da se bara davawe na nadomestok, a vra}awe na imot samo ako
nema pravni i fakti~ki pre~ki, st. 4 na ~l. 1 od Zakonot utvrduva deka
po istekot na rokot od st. 2 na ovoj ~len, pravoto da se podnese barawe
za denacionalizacija prestanuva, a toa zna~i nitu vo upravna nitu vo
sudska postapka.
Dodeka pak, so ~l. 3 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na
Zakonot za denacionalizacija ~l. 64 st. 2 od Zakonot e samo preciziran,
a su{tinski po svojata sodr`ina e istoveten na prethodnoto re-
{enie - pred izmenite na Zakonot.
1064

Od iznesenoto proizleguva deka so vleguvaweto vo sila na
izmenite na Zakonot od 2007 godina ne se zadira vo pravata steknati
prethodno za ve}e podnesenite barawa za denacionalizacija. Izmenite,
svojot akcent go imaat vo delot na prodol`uvawe na rokot vo upravna
postapka da se podnesuvaat novi barawa (31 dekemvri 2007 godina),
i zapirawe na pravoto za podnesuvawe na tu`beni barawa za
denacionalizacija vo sudska postapka.
Sudot trgnuvaj}i od ~l. 8 st. 1 al. 3 i 7, ~l. 9, ~l. 30, ~l. 52 st. 4
od Ustavot, utvrdil deka so donesuvaweto na Ustavot i negovata operacionalizacija
so zakonite so koi zapo~na i se ostvaruva procesot na
transformacija (privatizacija) na op{testvenata sopstvenost, a osobeno
so donesuvaweto na Zakonot za denacionalizacija, na porane{nite
sopstvenici i nivnite naslednici im e priznaeno pravoto na vra}awe
vo sopstvenosta i pravoto na nadomest na odzemeniot imot.
So Zakonot za denacionalizacija se opredeluvaat uslovite i
postapkata za vra}awe na imotot i vidot, uslovite i postapkata za davawe
na nadomestot za imot odzemen vo korist na dr`avata.
Spored ~l. 11 od Zakonot, pravo da podnese barawe za denacionalizacija
ima porane{niot sopstvenik, odnosno licata koi se negovi
naslednici, spored propisite za nasleduvawe (baratel).
Spored ~l. 13 od Zakonot, vo postapkata za denacionalizacija
se primenuvaat odredbite na Zakonot za op{ta upravna postapka, dokolku
so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.
Osporeniot Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za
denacionalizacija e donesen na 30 mart 2007 godina i e objaven vo "SV
RM," br.44/2007 godina i e vlezen vo sila na 14 april 2007 godina.
Za ustavnosudskata analiza na osporenite odredbi od Zakonot,
bitno e deka denacionalizacijata prestavuva merka na dr`avata, izrazena
preku zakonski akt so koja se vra}a vo sopstvenost nekoj prethodno
odzemen imot, odnosno se vra}a pravoto na sopstvenost, pri {to
dokolku vra}aweto e nevozmo`no (poradi toa {to na toj imot vo me-
|uvreme bil utvrden javen interes ili toj voop{to ne mo`e da se vrati
poradi toa {to prestanal da postoi), dr`avata obezbeduva nadomest.
Ottuka i Zakonot e sistematiziran taka {to vo posebna Glava
II "Vra}awe vo sopstvenost“ gi ureduva pra{awata za toa koj imot e
predmet na vra}awe i pod koi uslovi. Pra{aweto za nadomestokot vo
slu~aj koga ne e mo`no vra}awe e regulirano vo posebna Glava III od
Zakonot so naslov "Nadomest".
Poa|aj}i od samiot koncept na Zakonot za denacionalizacija i
negovata osnovna cel - vra}awe na imotot na porane{nite sopstvenici
odnosno obes{tetuvawe, na koi so prisilni propisi im bil odzemen
toj imot, jasno proizleguva deka Zakonot za denacionalizacija vsu{-
nost e donesen vo korist na porane{nite sopstvenici i nivnite naslednici.
Zakonot kako stranki vo postapkata gi opredelil samo baratelot
na imotot (porane{en sopstvenik odnosno, negov naslednik) i ja-
1065

vniot pravobranitel koj gi {titi interesite na dr`avata, a ne i drugi
zainteresirani lica.
Po odnos na navodite vo inicijativata deka osporenite ~lenovi
od Zakonot ne bile vo soglasnost so ~l. 30 od Ustavot, Sudot smeta
deka ~l. 30 od Ustavot na Republika Makedonija gi regulira situaciite
na odzemawe (eksproprijacija), odnosno ograni~uvawe na sopstvenosta
i nametnuva obvrska na dr`avata vakvoto ograni~uvawe da go
kompenzira so praveden nadomest koj ne mo`e da bide ponizok od pazarnata
vrednost na predmetniot imot, a vo slu~ajov kaj denacionalizacijata
se raboti za obraten proces vo koj dr`avata ne odzema, nitu
ograni~uva imot tuku predmet na denacionalizacijata e vra}awe vo sopstvenost.
Ottamu, odredbata od ~l. 30 od Ustavot ne mo`e da se dovede vo
korelacija so pra{aweto na denacionalizacija bidej}i vo denacionalizacija
ne stanuva zbor za odzemawe ili ograni~uvawe na sopstvenosta,
tuku naprotiv, za vra}awe na sopstvenosta vo postapka i na na~in
regulirani so zakon. Denacionalizacijata e regulirawe na specifi~ni
imotno pravni odnosi vrz odreden praven re`im utvrden so zakon.
Vo toj kontekst i opredeluvaweto nadomest za imot koj ne mo`e
fizi~ki da se vrati spored negovata vrednost vo vremeto na odzemaweto,
duri i koga toj ne bi soodvetstvuval na pretpostavenata pazarna
vrednost na toj imot, ne mo`e da se smeta za arbitrerno, tuku e izraz
na voljata na zakonodavecot da gi obe{teti porane{nite sopstvenici,
duri i vo slu~aj koga nivniot imot prestanal da postoi.
Vo inicijativata, isto taka se naveduva deka so ograni~uvaweto
na pravoto na porane{nite sopstvenici ili nivnite naslednici, da im
bide vraten ili platen imotot po pat na upravna odnosno sudska postapka,
dr`avata povtorno go nacionalizirala edna{ ve}e nacionaliziraniot
imot i toa bilo sprotivno na ~l. 30 od Ustavot. Po odnos na
ovie navodi vo inicijativata Sudot smeta deka donesuvaweto na Zakonot
za denacionalizacija ima za cel da gi namali posledicite od
prisilnite propisi, so koi imotot bil vo minatoto nacionaliziran,
sekako na na~in i vo postapka utvrdeni so zakon.
Soglasno so vakvata cel na Zakonot bile opredeleni i rokovite
za podnesuvawe na barawe za vra}awe na imotot i davawe nadomest
koi iznesuvaat pet godini od denot na vleguvaweto vo sila na zakonot,
odnosno sedum godini ako vo me|uvreme ne nastapile pravni i
fakti~ki promeni na imotot.
Zakonot za denacionalizacija pred poslednite izmeni daval
mo`nost za vra}awe i davawe nadomest i po istekot na rokot od sedum
godini vo parni~na postapka ako vo toj rok ne e podneseno barawe vo
upravna postapka.
Rokovite za podnesuvawe na barawe za denacionalizacija pred
donesuvaweto na izmenite na Zakonot za denacionalizacija, rokot od
pet godini od vleguvawe vo sila na zakonot, po toa sedum godini za ba-
1066

awe za vra}awe na imot, dokolku vo me|uvreme ne nastapile pravni i
fakti~ki promeni i se so prodol`uvawe na rokot do 31 dekemvri 2007
godina (so izmenite na Zakonot), spored misleweto na Sudot se sosema
dovolni porane{nite sopstvenici, odnosno nivnite naslednici da gi
ostvarat svoite prava od denacionalizacija i deka procesot na denacionalizacija
ne bi trebalo da se odviva vo nedogled i beskone~no. Vo
ovaa nasoka, zna~i se napraveni i izmenite i dopolnuvawe na osporeniot
zakon so koj bi trebalo da se nadminat iska`anite sostojbi
preku ostvaruvawe na barawata za denacionalizacija samo vo upravna
postapka i istovremeno da se zaokru`i procesot na denacionalizacija.
Pravo na zakonodavecot e da go propi{uva so zakon ovoj re`im.
Vo ovoj kontekst ne postoi ustavna pre~ka denacionalizacija
kako proces da mo`e da bide ograni~ena so rokovi, pa od tuka i pravoto
na dr`avta kako sopstvenik na imotite da gi opredeluva i rokovite
vo koi porane{nite sopstvenici, odnosno nivnite naslednici }e
gi ostvarat svoite prava od denacionalizacijata.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 110 od Ustavot Republika Makedonija, Ustavniot
sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot.
Soglasno ~l. 28 al. 2 od Delovnikot na Ustavniot sud, Sudot }e
ja otfrli inicijativata ako za istata rabota ve}e odlu~uval, a nema
osnovi za poinakvo odlu~uvawe.
Trgnuvaj}i od faktot {to Ustavniot sud na Republika Makedonija
po predmetot U. br. 143/2007 i U. br. 35/2011 ja ocenuval ustavnosta
na Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za denacionalizacija
vo celina ({to zna~i ~l. 1, 2, 3 i 4), pri {to ne povel postapka
za ocenuvawe na ustavnosta, a navodite vo predmetnata inicijativa
ne sodr`at osnovi za poinakvo odlu~uvawe, smetame deka se ispolneti
uslovite za otfrlawe na inicijativata, i p r e d l a g a m e
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta
na ~l. 1 st. 1 i 2 i ~l. 2 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za denacionalizacija ("SV RM," br. 44/2007).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 28 stav 2 i ~len 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija („Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija“ br.70/1992), na sednicata odr`ana na 8
fevruari 2012 godina, donese
1067

1068
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 1 stav 1 i 2 i ~len 2 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na
Zakonot za denacionalizacija („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 44/2007).
2. Vefki Hasan Ozgun od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za ocenuvawe na ustavnosta na ~lenot
od Zakonot naveden vo to~kata 1 na ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, odredbite od ~lenot 1
stavovi 1, 2, 3 i 4 i ~lenot 2 od Zakonot bile vo sprotivnost so ~lenot
8 stav 1 alineite 1,3,6 i 11, ~len 30 i ~len 51 od Ustavot na Republika
Makedonija i so Evropskata Konvencija za ~ovekovi prava posebno i
Protokolite kon ovaa Konvencija koi se odnesuvale za za{tita na
sopstvenosta. Podnositelot naveduva deka so ovoj zakon se ograni~uvala
sopstvenosta i pravoto na sopstvenost so odreduvaweto na rokovi
i uslovuvawa koi bile povrzani so prikrienata namera na izvr{nata
vlast da raspolaga so imotite ili da obezbedi zakonitost na dosega{-
noto protivzakonito raspolagawe so takviot imot. Toj isto taka, smeta
deka so ovoj Zakon se ograni~uvale pravata na baratelite na denacionalizacijata
svoite prava da gi ostvaruvaat isklu~ivo vo upravnata
postapka koja bila neefikasna i se vodela so decenii.
Vo inicijativata ponatamu se naveduva deka so izmenite na Zakonot
se ograni~uvale ednakvite ustavni prava na gra|anite koi uspeale
da podnesat barawe vo prvite 5 godini od stapuvaweto vo sila na
osnovniot zakon i onie koi toa go storile podocna, odnosno ednite
bile priviligirani na smetka na drugite, koi morale da pokrenat parni~na
postapka pred nadle`nite sudovi koja bila vodena pobrzo od
upravnata postapka. Imeno, na toj na~in se onevozmo`uvala ednakva
za{tita na temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija kako i osnovnite ~ovekovi prava i slobodi po osnov na
za{tita na sopstvenosta i sopstveni~kite prava, odnosno pravoto na
nepre~eno u`ivawe na svojata sopstvenost.
Po ovaa inicijativa, Sudot go oformil predmetot R.br. 80/11 od
27 oktomvri 2011 godina i go izvestil podnositelot na inicijativata
deka so Re{enie U.br. 143/2007 od 22 fevruari 2011 godina Sudot odlu-
~il da ne povede postapka za ocenuvawe na nivnata ustavnost.
Podnositelot na inicijativata dostavil izvestuvawe do sudot
vo predvideniot rok vo koe insistira Sudot povtorno da odlu~uva za
istata rabota, bidej}i spored nego postoela odredena razlika vo sogleduvawata
na protivustavnosta na osporenite ~lenovi od Zakonot i
pokraj toa {to motivite i predmetot na ocenuvawe na ustavnosta bil
ist.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 1 od Zakonot za
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za denacionalizacija ("Slu`-

en vesnik na Republika Makedonija“ br. 44/2007), barawata za denacionalizacija
se ostvaruvaat samo vo upravna postapka (stav 1).
Barawata za denacionalizacija vo upravna postapka mo`at da se
podnesat do 31 dekemvri 2007 godina (stav 2). Po istekot na rokot od
pet godini od denot na vleguvaweto vo sila na Zakonot za denacionalizacija,
mo`e da se bara davawe na nadomestok, a vra}awe na imot
samo ako nema pravni i fakti~ki pre~ki (stav 3). Po istekot na rokot
od stavot 2 na ovoj ~len, pravoto da se podnese barawe za denacionalizacija
prestanuva (stav 4).
Sudot na sednicata, isto taka, utvrdi deka spored ~len 2 od
osporeniot Zakon, povedenite parni~ni postapki do denot na vleguvaweto
vo sila na ovoj zakon po barawe za vra}awe na imot ili za pla-
}awe na nadomestok, }e prodol`at spored odredbite koi va`ele do denot
na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
4. Soglasno ~len 110 od Ustavot Republika Makedonija, Ustavniot
sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot.
Soglasno ~len 28 alineja 2 od Delovnikot na Ustavniot sud, Sudot
}e ja otfrli inicijativata ako za istata rabota ve}e odlu~uval, a
nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.
Odredbite osporeni so predmetnata inicijativa ve}e bile
predmet na ocenuvawe na ustavnosta pred Ustavniot sud, koj so Re-
{enie U. br. 143/2007 od 27 fevruari i 14 maj 2008 godina ja ocenuval
ustavnosta na Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za denacionalizacija
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 44/
2007) vo celina i ne povel postapka za ocenuvawe na negovata ustavnost.
Vo navedenoto Re{enie Sudot izrazil stav deka ne postoi ustavna
pre~ka denacionalizacija kako proces da mo`e da bide ograni~ena
so rokovi, pa od tuka i pravoto na dr`avata kako sopstvenik na imotite
da gi opredeluva i rokovite vo koi porane{nite sopstvenici,
odnosno nivnite naslednici }e gi ostvarat svoite prava od denacionalizacijata.
Vrz osnova na navedenoto re{enie, Ustavniot sud so Re{enie
U. br. 35/2011 od 13 april 2011 godina ja otfrlil inicijativata za poveduvawe
na postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len 1 stav 2 i
~len 2 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za denacionalizacija
(„Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“ br.44/2007).
Trgnuvaj}i od toa {to Ustavniot sud ve}e ja ocenuval ustavnosta
na Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za denacionalizacija
vo celina ({to zna~i ~lenovite 1, 2, 3 i 4), pri {to ne povel
postapka za ocenuvawe na ustavnosta, a navodite vo predmetnata
inicijativa ne sodr`at osnovi za poinakvo odlu~uvawe, Sudot oceni
deka se ispolneti uslovite za otfrlawe na inicijativata.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
1069

Sudot Branko Naumoski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Igor
Spirovski, d-r Gzime Starova, Vladimir Stojanoski i d-r Zoran Sulejmanov.
1070

84. U. br. 16/2012 (15. 02. 2012)
Podnositel na baraweto
Zoran Nikolov od Gevgelija, na 13 i 27 januari 2012 godina
Predmet na baraweto
Za{tita na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot {to se
odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto
izrazuvawe na mislata, {to gi {titi Ustavniot sud vrz osnova na ~len
110 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija.
Osporen akt
Presuda RO@ br.676/10, donesena od Apelacioniot sud vo Skopje
na 10 noemvri 2010 godina.
NAPOMENA: Vo (1) podnesenoto barawe za za{tita i vo (2)
dopolnitelniot dopis, podnositelot na baraweto ne e precizen vo naveduvaweto
na presudata za koja smeta deka mu ja povreduva slobodata na
uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata. Edna{
naveduva deka povredata nastanuva so Presudata RO@ br.656, donesena
od Apelacioniot sud vo Skopje na 21 noemvri 2010 godina, drugpat deka
e vo pra{awe Presudata RO@ br.676/10, donesena od Apelacioniot sud
vo Skopje na 10 noemvri 2010 godina. Sepak, od sodr`inata na Baraweto
i od dopisot, kako i od prilo`enite akti, nedvosmisleno mo`e
da se utvrdi deka predmet na osporuvawe e Presudata RO@ br. 676/10,
donesena od Apelacioniot sud vo Skopje na 10 noemvri 2010 godina.
Pri~ini za osporuva we na presudata
Vo Baraweto se naveduva deka pri~ini poradi koi se bara za{-
tita na navedenite slobodi se: nesoglasnosta na presudata so zakonite,
Ustavot i so praktikata na redovnite sudovi. Vo taa smisla, se naveduva
deka ~l. 105 st. 1 od Zakonot za rabotnite odnosi opredeluval rabotnikot
da ima pravo na zarabotuva~ka-plata soglasno so, pokraj drugoto,
dogovorot za vrabotuvawe, ~l. 5 od Zakonot za isplata na platite
vo Republika Makedonija propi{uval prose~nata mese~na neto plata
po rabotnik da ne mo`e da bide poniska od 65% od prose~nata mese~na
neto plata po rabotnik vo grankata na koja i pripa|a dejnosta na rabo-
1071

todava~ot, ~l. 32 st. 3 od Ustavot garantiral deka sekoj vraboten ima
pravo na soodvetna zarabotuva~ka, a ~l. 51 st. 2 od Ustavot opredeluval
deka sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite. Vo odnos na
praktikata na redovnite sudovi, se naveduva deka postoele presudi od
istiot sud i sudii (Apelacioniot sud vo Skopje vo ist sudski sovet-
Presuda RO@ br. 1493/10 od 4 januari 2011 godina), doneseni po istiot
osnov (nadomestoci od raboten odnos i neisplateni plati) me|u istite
stranki (podnositelot na Baraweto i DTPP "Solun 2001" AD Gevgelija)
i istite polnomo{nici-advokati, a koi presudile poinaku otkolku
{to toa se pravelo so osporenata presuda. Se bara Ustavniot sud da
ja za{titi ustavnosta i zakonitosta povredeni so navedenata presuda.
Vo dopisot dostaven do Sudot zaradi precizirawe i pojasnuvawe
na Baraweto, podnositelot na Baraweto naveduva deka osporenata
presuda, pokraj toa {to bila sprotivna so zakonite, bila sprotivna i
na slobodata na uveruvaweto i sovesta bidej}i za istata materija kako
vo predmetot RO@ br.1493/10 bila donesena poinakva presuda RO@ br.
676/10, a so toa bila povredena slobodata na uveruvaweto, sovesta,
mislata i javnoto iznesuvawe na mislata na podnositelot na baraweto
taka {to edna{ imal pravo na plata za {est meseci i za eden mesec, a
drugpat nemal pravo na plata za deset meseci.
Fakti~ka sostojba
So Presuda P br. 325/05, donesena od Osnovniot sud vo Gevgelija
na 11 januari 2010 godina, usvoeno e tu`benoto barawe na tu`itelot
Zoran Nikolov i tu`eniot DTPP "Solun 2001" AD Gevgelija e zadol`en
da mu plati na tu`itelot nadomest za izvr{ena rabota kako
~len na Upravniot odbor za opredelen period, neisplatena plata isto
taka za opredelen period, seto toa so zakonska zatezna kamata od podnesuvaweto
na tu`bata do kone~nata isplata, kako i da gi nadomesti
tro{ocite vo postapkata.
Po `alba od tu`eniot DTPP "Solun 2001" AD Gevgelija, Apelacioniot
sud vo Skopje donese Presuda RO@ br. 676/10 od 10 noemvri
2010 godina i so nea ja usvoi `albata, a Presudata na Osnovniot sud vo
Gevgelija P br. 325/05 od 11 januari 2010 godina ja preina~i i presudi
tu`benoto barawe na tu`itelot Zoran Nikolov, za isplata na nadomest
za izvr{ena rabota kako ~len na Upravniot odbor i na ime neisplateni
plati, da se odbie kako neosnovano i tu`itelot e zadol`en da
gi plati tro{ocite na tu`eniot.
Spored navodite vo Baraweto za za{tita na slobodite i pravata
(str.2), dostaveno do Ustavniot sud, podnositelot na baraweto naveduva
deka protiv Presudata RO@ br.676/10 donesena od Apelacioniot
sud vo Skopje na 10 noemvri 2010 godina, podnel `alba na 11 januari
2011 godina do Vrhovniot sud na Republika Makedonija poradi
1072

nepravi~no sudewe odnosno poradi povreda na pravoto na sudewe vo razumen
rok.
Vo Re{enieto PSRRG br. 763/2011, doneseno od Vrhovniot sud
na Republika Makedonija na 26 oktomvri 2011 godina po baraweto na
Zoran Nikolov za za{tita na pravoto na sudewe vo razumen rok, utvrdeno
e, pokraj drugoto, deka Presudata RO@ br.676/10 donesena od
Apelacioniot sud vo Skopje na 10 noemvri 2010 godina bila primela
od tu`itelot Zoran Nikolov na 15 dekemvri 2010 godina.
Spored toa, osporenata presuda e primena od podnositelot na
baraweto na 15 dekemvri 2010 godina, a Baraweto za za{tita na slobodite
i pravata do Ustavniot sud e podneseno na 13 i 27 januari 2012
godina odnosno pove}e od edna godina od priemot na osporenata presuda.
Sporno pravno pra{awe
Dali ima procesni pretpostavki za postapuvawe na Baraweto
imaj}i go predvid faktot deka pominalo pove}e od edna godina od priemot
na osporeniot pravosilen poedine~en akt?
Pravno mislewe
Spored ~l. 110 al. 3 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika Makedonija
gi {titi slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot {to se
odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto
iznesuvawe na mislata, politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe i zabranata
na diskriminacija na gra|anite po osnov na pol, rasa, verska,
nacionalna, socijalna i politi~ka pripadnost.
Spored ~l. 51 od Delovnikot na Ustavniot sud, sekoj gra|anin
{to smeta deka so poedine~en akt ili dejstvo mu e povredeno pravo ili
sloboda utvrdeni vo ~l. 110 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
mo`e da bara za{tita od Ustavniot sud vo rok od 2 meseci od denot na
dostavuvaweto na kone~en ili pravosilen poedine~en akt, odnosno od
denot na doznavaweto za prezemawe dejstvo so koe e storena povredata,
no ne podocna od 5 godini od denot na negovoto prezemawe.
Od iznesenata ustavna odredba proizleguva deka Ustavniot sud
gi {titi slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot {to se odnesuvaat,
pokraj drugoto, na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i
javnoto izrazuvawe na mislata. Od iznesenata odredba od Delovnikot
na Sudot proizleguva deka sekoj gra|anin {to smeta deka so poedine-
~en akt mu e povredeno pravo ili sloboda utvrdeni vo ~l. 110 al. 3 od
Ustavot na Republika Makedonija, mo`e da bara za{tita od Ustavniot
sud, no vo rok od 2 meseci od denot na dostavuvaweto na kone~niot ili
pravosilniot poedine~en akt.
1073

So ogled na toa {to vo konkretniot slu~aj baraweto za za{tita
na slobodite i pravata e podneseno po istekot na periodot od 2 meseci,
proizleguva deka postojat procesni pre~ki za odlu~uvawe po baraweto,
poradi {to baraweto treba da se otfrli soglasno ~l. 28 al. 3 od
Delovnikot na Sudot.
Vrz osnova na iznesenoto, se predlaga:
1. Predmetot da se iznese na sednica zaradi razgleduvawe i
odlu~uvawe;
2. Sudot da go otfrli baraweto na Zoran Nikolov za za{tita
na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot {to se odnesuvaat na
slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na
mislata.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 3 i ~len 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 70/1992), na sednicata odr`ana
na 15 fevruari 2012 godina, donese
1074
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA baraweto na Zoran Nikolov od Gevgelija, za
za{tita na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot {to se odnesuvaat
na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe
na mislata, povredeni so Presudata RO@ br. 676/10, donesena od
Apelacioniot sud vo Skopje na 10 noemvri 2010 godina.
2. Zoran Nikolov od Gevgelija, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese barawe za za{tita na slobodite i pravata na
~ovekot i gra|aninot {to se odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto,
sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata, {to gi {titi Ustavniot
sud vrz osnova na ~len 110 alineja 3 od Ustavot na Republika
Makedonija.
Spored navodite vo baraweto, pri~ini poradi koi se bara za{-
tita na navedenite slobodi se: nesoglasnosta na navedenata presuda so
zakonite, Ustavot i so praktikata na redovnite sudovi. Vo taa smisla,
se naveduva deka ~lenot 105 stav 1 od Zakonot za rabotnite odnosi opredeluval
rabotnikot da ima pravo na zarabotuva~ka-plata soglasno so,
pokraj drugoto, dogovorot za vrabotuvawe, ~lenot 5 od Zakonot za isplata
na platite vo Republika Makedonija propi{uval prose~nata mese~na
neto plata po rabotnik da ne mo`e da bide poniska od 65% od
prose~nata mese~na neto plata po rabotnik vo grankata na koja i
pripa|a dejnosta na rabotodava~ot, ~lenot 32 stav 3 od Ustavot garantiral
deka sekoj vraboten ima pravo na soodvetna zarabotuva~ka, a
~lenot 51 stav 2 od Ustavot opredeluval deka sekoj e dol`en da gi po~ituva
Ustavot i zakonite. Vo odnos na praktikata na redovnite sudovi,

se naveduva deka postoele presudi od istiot sud i sudii doneseni po
istiot osnov i me|u istite stranki odnosno me|u istite polnomo{nici-advokati,
a koi presudile poinaku otkolku {to toa se pravelo
so osporenata presuda. Se bara Ustavniot sud da ja za{titi ustavnosta
i zakonitosta povredeni so navedenata presuda.
Vo dopisot dostaven do Sudot zaradi precizirawe i pojasnuvawe
na Baraweto, podnositelot na Baraweto naveduva deka osporenata
presuda, pokraj toa {to bila sprotivna so zakonite, bila sprotivna
i na slobodata na uveruvaweto i sovesta bidej}i za istata materija
kako vo predmetot RO@ br. 1493/10 bila donesena poinakva presuda
RO@ br.676/10, a so toa bila povredena slobodata na uveruvaweto, sovesta,
mislata i javnoto iznesuvawe na mislata na podnositelot na baraweto
taka {to edna{ imal pravo na plata za {est meseci i za eden
mesec, a drugpat nemal pravo na plata za deset meseci.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka so Presuda P br. 325/05,
donesena od Osnovniot sud vo Gevgelija na 11 januari 2010 godina, usvoeno
e tu`benoto barawe na tu`itelot Zoran Nikolov i tu`eniot
DTPP "Solun 2001" AD Gevgelija e zadol`en da mu plati na tu`itelot
nadomest za izvr{ena rabota kako ~len na Upravniot odbor za
opredelen period i neisplatena plata isto taka za opredelen period, a
seto toa so zakonska zatezna kamata od podnesuvaweto na tu`bata do
kone~nata isplata, kako i da gi nadomesti tro{ocite vo postapkata.
Po `alba od tu`eniot DTPP „Solun 2001“ AD Gevgelija, Apelacioniot
sud vo Skopje donese Presuda RO@ br. 676/10 od 10 noemvri
2010 godina i so nea ja usvoi `albata, a Presudata na Osnovniot sud vo
Gevgelija P br. 325/05 od 11 januari 2010 godina ja preina~i i presudi
tu`benoto barawe na tu`itelot Zoran Nikolov, za isplata na nadomest
za izvr{ena rabota kako ~len na Upravniot odbor i na ime neisplateni
plati, da se odbie kako neosnovano i tu`itelot e zadol`en
da gi plati tro{ocite na tu`eniot.
Spored navodite vo Baraweto za za{tita na slobodite i pravata,
dostaveno do Ustavniot sud, podnositelot na baraweto naveduva
deka protiv Presudata RO@ br.676/10 donesena od Apelacioniot sud
vo Skopje na 10 noemvri 2010 godina, podnel `alba na 11 januari 2011
godina do Vrhovniot sud na Republika Makedonija poradi nepravi~no
sudewe odnosno poradi povreda na pravoto na sudewe vo razumen rok.
Vo Re{enieto PSRRG br.763/2011, doneseno od Vrhovniot sud na
Republika Makedonija na 26 oktomvri 2011 godina po baraweto na Z-
oran Nikolov za za{tita na pravoto na sudewe vo razumen rok, utvrdeno
e, pokraj drugoto, deka Presudata RO@ br.676/10 donesena od Apelacioniot
sud vo Skopje na 10 noemvri 2010 godina bila primela od tu-
`itelot Zoran Nikolov na 15 dekemvri 2010 godina.
Spored toa, osporenata presuda e primena od podnositelot na
baraweto na 15 dekemvri 2010 godina, a Baraweto za za{tita na slobodite
i pravata do Ustavniot sud e podneseno na 13 i 27 januari 2012
1075

godina.
4. Spored ~len 110 alineja 3 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika
Makedonija gi {titi slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot
{to se odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata
i javnoto izrazuvawe na mislata, politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe
i zabranata na diskriminacija na gra|anite po osnov na pol, rasa,
verska, nacionalna, socijalna i politi~ka pripadnost.
Spored ~len 51 od Delovnikot na Ustavniot sud, sekoj gra|anin
{to smeta deka so poedine~en akt ili dejstvo mu e povredeno pravo ili
sloboda utvrdeni vo ~len 110 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
mo`e da bara za{tita od Ustavniot sud vo rok od 2 meseci od
denot na dostavuvaweto na kone~en ili pravosilen poedine~en akt,
odnosno od denot na doznavaweto za prezemawe dejstvo so koe e storena
povredata, no ne podocna od 5 godini od denot na negovoto prezemawe.
Od iznesenata ustavna odredba proizleguva deka Ustavniot sud
gi {titi slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot {to se odnesuvaat,
pokraj drugoto, na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i
javnoto izrazuvawe na mislata. Od iznesenata odredba od Delovnikot
na Sudot proizleguva deka sekoj gra|anin {to smeta deka so poedine-
~en akt mu e povredeno pravo ili sloboda utvrdeni vo ~len 110 alineja
3 od Ustavot na Republika Makedonija, mo`e da bara za{tita od Ustavniot
sud, no vo rok od 2 meseci od denot na dostavuvaweto na kone~niot
ili pravosilniot poedine~en akt.
So ogled na toa {to vo konkretniot slu~aj baraweto za za{tita
na slobodite i pravata e podneseno po istekot na periodot od 2 meseci,
Sudot utvrdi deka postojat procesni pre~ki za odlu~uvawe po baraweto,
poradi {to odlu~i kako vo to~kata 1 od ova re{enie.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6.Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Branko Naumoski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska, Liljana
Ingilizova-Ristova, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova, Vladimir
Stojanoski i d-r Zoran Sulejmanov.
1076

85. U. br. 180/2011 (22. 02. 2011)
Osporen akt
Odluka za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan za Urbana
zaednica 2 del od urban blok 2.1 opfat 2 Op{tina Ohrid 2010-2015, br.
07-1764/12 od 26. 05. 2011 godina, donesena od Sovetot na Op{tina
Ohrid ("Slu`ben glasnik na Op{tina Ohrid," br. 5 od 30. 05. 2011 godina).
Navodi vo inicijativite
Spored podnositelot na inicijativata, so osporenata odluka i
doneseniot DUP, predvidena bila markica za gradba na kolektivna
stanbena zgrada na dvornoto mesto na postojna izgradena zgrada, na rastojanie
koe bilo pomalo od rastojanieto predvideno so Pravilnikot
za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe, so {to celosno
se zatvaral slobodniot prostor i pome|u dve ve}e izgradeni zgradi se
predviduvala treta zgrada koja dvete zgradi gi zatvara, a i samata novo
predvidena zgrada u{te od start bila so blokirani perspektivi i vizuri.
Postojniot objekt imal erkeri so dimenzii od 1,50 metri {to
u{te pove}e go stesnuvalo dozvolenoto rastojanie. So toa se naru{uval
kvalitetot na `iveeweto, pogledot i privatnosta, kako na stanarite
na postoe~kata zgrada, taka i na stanarite na idnata zgrada dokolku
se izgradi. Koga podnositelite na inicijativata gi kupuvale stanovite
postoe~kata zgrada imala dvorno mesto na koe bilo predvideno
da se gradi detsko igrali{te, a so noviot DUP i so novata marki~ka
celosno se namaluvala vrednosta na postoe~kite stanovi. Noviot DUP
trebalo da bide pohuman i da obezbedi pokvalitetna urbanizacija otkolku
stariot, da ja zgolemi vrednosta na nedvi`nostite, a na postoe~kite
objekti da ne im ja namali vrednosta.
Postapkata za donesuvawe na osporenata odluka isto taka ne
bila po~ituvana. Zakonot za urbanisti~ko planirawe go afirmiral
na~eloto na javnost. Toa na~elo ne zna~elo samo pravo da se izlo`i
planot na javen uvid, tuku izgotvuva~ot bil dol`en da odgovori na site
pismeni prigovori dokolku ne gi prifati. Vo konkretniot slu~aj, stanarite
podnele najmalku 4 prigovori vo tekot na postapkata, no nitu
eden od niv ne dobil odgovor.
Spored podnositelot na inicijativata, pri donesuvaweto na
osporenata odluka, organite koi ja zapo~nale i vodele postapkata ne
1077

gi po~ituvale ~l. 8 st. 1 al. 3, 6 i 10 od Ustavot, ~l. 4 st. 2 od Zakonot za
prostorno i urbanisti~ko planirawe i ~l. 3, ~l. 9 i ~l. 40 st. 3 od Pravilnikot
za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe.
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka i da
donese re{enie za zapirawe na izvr{uvaweto na poedine~ni akti ili
dejstvija {to se prezemeni vrz osnova na Odlukata, do donesuvawe na
kone~na odluka od Sudot so koja osporenata odluka }e bide poni{tena
ili ukinata.
Sodr`ina na osporenata odluka
Odlukata za donesuvawe Detalen urbanisti~ki plan za Urbana
zaednica 2, del od Urban blok 2.1 opfat 2 Op{tina Ohrid 2010-2015 e
donesena vrz osnova na ~lenovite 11, 22 i 25 od Zakonot za prostorno i
urbanisti~ko planirawe ("SV RM," br. 18/2011) i ~l. 18 od Statutot na
Op{tina Ohrid ("Slu`ben glasnik na Op{tina Ohrid," br. 8/2007), na
sednicata na Sovetot na Op{tina Ohrid, odr`ana na 26. 05. 2011 god.
Spored ~l. 1 od Odlukata, so ovaa odluka se donesuva Detalen
urbanisti~ki plan za Urbana zaednica 2, del od Urban blok 2.1 opfat 2
Op{tina Ohrid 2010-2015.
Spored ~lenot 2 od Odlukata, so ovoj urbanisti~ki plan se
opfa}a prostor so povr{ina od 3,45 ha. Prostorot na planskiot opfat
po Detalniot urbanisti~ki plan za Urbana zaednica 2, del od Urban
blok 2.1 opfat 2 Op{tina Ohrid 2010-2015 e opfat na granicite:
ul.Kej Mar{al Tito, ul. Partizanska i ul. Prvi maj.
Soglasno ~len 3 od Odlukata, Detalniot urbanisti~ki plan e
izraboten od "POLOGPROEKT-PRO" DOO Gostivar so tehni~ki br.
48/09 i sodr`i: planiran razvoj - tekstualen del i grafi~ki prilog;
dokumentaciona osnova so tekstualen del i grafi~ki prilozi.
Spored ~l. 4 od ovaa odluka Detalniot urbanisti~ki plan se zaveruva
so potpis i pe~at na pretsedatelot na Sovetot na Op{tina
Ohrid.
Soglasno ~l. 5 od Odlukata, Detalniot urbanisti~ki plan se
~uva, sledi i realizira vo Sektorot za urbanizam i za{tita na `ivotnata
sredina.
^lenot 6 od Odlukata predviduva deka ovaa odluka vleguva vo
sila so denot na donesuvaweto, a }e se objavi vo "Slu`ben glasnik na
Op{tina Ohrid."
Odlukata e zaverena vo arhivata na Op{tina Ohrid pod br. 07-
1764/12 od 26. 05. 2011 godina i e objavena vo "Slu`ben glasnik na
Op{tina Ohrid" br. 5 od 30 maj 2011 godina.
1078

Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
201/2011 ne povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta na Odlukata
za donesuvawe na DUP za del od blok 8.1 opfat 2 op{tina Ohrid 2010-
2015 godina, broj 07-1764/14 od 26 maj 2011 godina, donesena od Sovetot
na op{tina Ohrid, objavena vo "Slu`ben glasnik na op{tina Ohrid"
br.5/2011.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: "Trgnuvaj}i od navedenite
zakonski odredbi vo kontekst na dostavenata dokumentacija i utvrdenata
fakti~ka sostojba, se utvrdi deka vo tekot na donesuvaweto na osporeniot
detalen urbanisti~ki plan bile ispo~ituvani site fazi na
postapkata predvideni vo va`e~kiot Zakon za prostorno i urbanisti~ko
planirawe. Od ovie pri~ini Sudot oceni deka ne mo`e da se
postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata odluka so odredbite
na Ustavot na Republika Makedonija i Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe.
Vo vrska so konkretnite navodi vo inicijativata deka Odlukata
bila sprotivna na ~l. 24 st. 10 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe, odnosno deka pri donesuvawe na planot ne bila vo
celost zapazena postapkata za informirawe na gra|anite, od dostavenata
dokumentacija i utvrdenata fakti~ka sostojba, se konstatira
deka Soop{tenieto za odr`uvawe na javna prezentacija i javna anketa
za osporeniot detalen urbanisti~ki plan bilo objaveno vo dnevniot
vesnik "Nova Makedonija" od 20 noemvri 2009 godina, koj vesnik izleguva
na teritorijata na celata Republika, kako i od objavata vo Radio
Ohrid, taka {to gra|anite imale mo`nost da se informiraat za toa
kade i koga mo`at da izvr{at uvid i da dobijat informacii za planot,
kako i da dostavat predlozi i zabele{ki na istiot. Ottuka neosnovani
se navodite na podnositelot na inicijativata deka licata koi `iveat
na teritorijata na op{tina Ohrid ne bile zapoznaeni deka se vr{i
izmena na detalniot urbanisti~ki plan, so {to spored Sudot ne se storeni
povredi na Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe.
Ponatamu, spored Sudot, irelevantni se navodite vo inicijativata
za namaluvawe na kvalitetot i vrednosta na stanovite, namaluvaweto
na parking prostorot, kako i drugite pri~ini navedeni vo
inicijativata, odnosno namenata na objektite predvideni vo osporeniot
plan, od pri~ina {to ovie zabele{ki se odnesuvaat na sodr`inata
na detalniot urbanisti~ki plan, koe {to pra{awe e od tehni~ki
karakter i ne se odnesuva na pravnite aspekti na postapkata za donesuvawe
na planot. Ocenkata na stru~no-tehni~kite pra{awa i aspekti
na planot izleguva od granicite na nadle`nosta na Ustavniot sud koj
ja ceni samo postapkata za donesuvawe na urbanisti~kiot plan, a ne negovata
sodr`ina.
1079

Od iznesenata pravna i fakti~ka sostojba proizleguva deka
osporenata Odluka e donesena vo celost vo postapka kako {to e predvideno
so odredbite od Zakonot za prostornoto i urbanisti~koto planirawe,
odnosno deka istata ne mo`e da se dovede pod somnenie po
odnos na nejzinata soglasnost Ustavot i so ~lenot 24 stav 10 od Zakonot
za prostorno i urbanisti~ko planirawe.
Sporno pravno pra{awe
- Dali osporenata odluka e donesena vo postapka propi{ana so
Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe.
Fakti~ka sostojba
Sovetot na Op{tina Ohrid ima doneseno Programa za izrabotka
na urbanisti~ki planovi za Op{tina Ohrid vo 2010 godina, br. 07-
3458/6-1 od 29.12.2009 godina, kade vo delot II. Planovi koi se vo faza
na izrabotka, a }e se finansiraat od fizi~ki i pravni lica, vo to~kata
2. stoi: DUP za UZ 2 del od urban blok 2.1 opfat 2 - katoli~ka
crkva, granici: Kej Mar{al Tito, Jane Sandanski, Partizanska i ul.
Prvi maj, povr{ina 3,45 ha.
Planska programa za Detalniot urbanisti~ki plan UZ 2 del od
urban blok 2.1 opfat 2 Op{tina Ohrid, izrabotena od strana na
DPUP „POLOGPROEKT-PRO“ Gostivar, e zavedena vo Op{tina
Ohrid - Urbanizam i za{tita na `ivotna srednina, pod br. 09-3487/3 od
27. 10. 2009 godina.
Nacrt-planot izraboten vo dekemvri 2009 godina od strana na
"POLOGPROEKT-PRO", nosi teh. br. 48/09.
Na Nacrt-planot e izrabotena Stru~na revizija od Trgovskoto
dru{tvo za prostorni i urbanisti~ki planovi, proektirawe, in`enering
i dr. "Urbanplan" -Tetovo od juli 2009 godina, za {to e so~inet
izve{taj, br. 03-03/10 od 11.03.2010 godinavo koja ima zabele{ki i sugestii
koi treba da se vgradat vo planot.
Izgotvuva~ot na planot vo odgovorot na revizijata od mart 2010
godina gi prifatil zabele{kite.
So Odluka br. 07-999/26 od 29.04.2010 godina, Sovetot na op{tina
Ohrid go utvrdil nacrt-planot i opredelil gradona~alnikot da
organizira javna prezentacija i javna anketa po nacrt-planot, koja }e
trae najmalku 10 rabotni dena.
Za organizirawe na javnata anketa i javnata prezentacija na
Nacrt-planot, gradona~alnikot na Op{tina Ohrid donel Re{enie br.
09-188/6 od 03 .05. 2010 godina, so koe opredelil javnata anketa da trae
od 04. 05. 2010 do 18. 05. 2010 godina, a javnata prezentacija da se odr`i
vo golemata sala na Op{tina Ohrid na den 10. 05. 2010 godina, so po~e-
1080

tok vo 11,00 ~asot, za {to e izgotveno i dostaveno soodvetno soop-
{tenie.
Za odr`anata javna prezentacija na Nacrt-planot izgotven e
zapisnik, br. 09-188/8 od 10. 05. 2010 godina.
Od izve{tajot za sprovedenata javna anketa i javna prezentacija
br. 09-188/9 od 11. 06. 2010 godina se konstatira deka bile dostaveni 40
anketni listovi so zabele{ki na planot, koi se razgledani od Komisija
za ocenuvawe i izrabotka na izve{taj po sprovedenata javna anketa
i javna prezentacija po Nacrt-planot, formirana so re{enie na
gradona~alnikot na Op{tina Ohrid, pri {to zabele{kite vo 24 anketni
listovi se prifateni, zabele{kite vo 4 anketni listovi se delumno
prifateni, so daden odgovor za toa, a zabele{kite vo 12 anketni
listovi ne se prifateni, so daden odgovor za neprifa}aweto.
Spored Izvestuvawe na Op{tina Ohrid - Sektor za urbanizam,
za{tita na `ivotnata sredina i komunalen razvoj, br. 09-21/6 od 28. 02.
2011 godina, vo Predlog- planot e postapeno spored obrazlo`enieto vo
izve{tajot za sprovedenata javna anketa i javna prezentacija, odnosno
prifatenite i delumno prifatenite zabele{ki se vgradeni vo planot.
Vo tekot na postapkata, Op{tina Ohrid pobara i dobila mislewa
po Nacrt planot od slednite organi:
- Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe,
br. 08-6127/2 od 18. 08. 2010 godina i Ministerstvoto za `ivotna sredina
i prostorno planirawe - Uprava za `ivotna sredina br. 11-8126/2
od 27. 10. 2010 godina,
- Ministerstvoto za odbrana, br. 17/6-50/46 od 11.08.2010 godina,
- Direkcijata za za{tita i spasuvawe, Podra~no oddelenie
Ohrid, br. 10-339/2 od 26.11.2010 godina,
- EVN Makedonija KEC Ohrid, br. 24-1848/2 od 29. 12. 2010 godina,
- JZU Institut za javno zdravje na Republika Makedonija, br.
09-3523 od 23. 08. 2010 godina,
- Ministerstvoto za kultura – Upravaa kulturnoto nasledstvo,
br. 08-2160/4 od 13. 12. 2010 godina,
- Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo,
br. 12-8095/2 od 18. 08. 2010 godina.
Baraweto za davawe soglasnost na Predlog-planot e upateno do
Ministerstvoto za transport i vrski na 08. 03. 2011 godina pod br.09-
301/8.
Ministerstvoto za transport i vrski so akt br.16-3737/2 od 04.
05. 2011 godina, dalo soglasnost na Predlog Detalniot urbanisti~ki
plan.
Na 26 maj 2011 godina Sovetot na Op{tina Ohrid, ja donel osporenata
Odluka za donesuvawe na DUP za Urbana zaednica 2 del od
urban blok 2.1 opfat 2 Op{tina Ohrid 2010-2015, br. 07-1764/12 od 26.
1081

05. 2011 godina, koja e objavena vo "Slu`ben glasnik na op{tina
Ohrid" br. 5/2011.
Vo dostavenata dokumentacija do Ustavniot sud za donesuvawe
na osporenata odluka, prilo`eno e pismeno izvestuvawe od Op{tina
Ohrid - Sektor za urbanizam, za{tita na `ivotnata sredina i komunalen
razvoj - Oddelenie za urbanizam i za{tita na `ivotnata sredina,
br. 09-1153/3 od 01. 03. 2011 godina, so koe se izvestuvaat stanarite
na zgrada na ul. Partizanska P+7 kata i drugi, ulica "Partizanska" bb
Ohrid, deka nivniot podnesen anketen list br. 09-1153/3 od 12. 05. 2010
godina ne e prifaten, so odgovor - GP 2, 1, 3 e isplanirana soglasno
postojnite zakonski propisi. Dostavena e i kopija od plikot so koj
kako prepora~ana pratka, e dostaveno navedenoto izvestuvawe, na adresa
- stanari na zgrada na ul. Partizanska P+7 i drugi, ul Partizanska
bb Ohrid, so naznaka od po{tata Ohrid deka na 02. 04. 2011 godina pismoto
e vrateno poradi nepoznata adresa.
Isto taka, dostaven e akt na Op{tina Ohrid - Sektor za urbanizam
i za{tita na `ivotnata sredina, br. 09-863/1, 10/863/1 od 20. 04.
2011 godina, nasloven kako Odgovor na barawe br. 09-863 od 13. 04. 2011
i br. 10-863 od 18. 04. 2011 godina, podnesen do Zaednicata na stanari na
stanbena zgrada ul. "Partizanska" bb Ohrid, vo koj, pome|u drugoto, se
izvestuvaat stanarite deka izgotvenoto izvestuvawe od komisijata za
neprifa}awe na zabele{kite i predlozite vo nivniot anketen list
br. 09-1153/3 od 07. 05. 2010 godina, na 01. 03. 2011 godina bilo isprateno
na nivnata adresa (ul. "Partizanska" bb) i vrateno nazad kako
nepoznata adresa.
Istiot akt na Op{tina Ohrid (br. 09-863/1, 10/863/1 od 20. 04.
2011 godina) dostaven e i na adresa: Angelina Kiprijanovska, ul. "D.
Obradovi}" br. 15/18 Skopje (adresata e napi{ana na raka). Ne e dostaven
dokaz dali pismenoto e primeno.
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 10 od Ustavot na Republika Makedonija,
ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i unapreduvaweto
na `ivotnata sredina i na prirodata se temelni vrednosti na
ustavniot poredok na Republikata.
Soglasno ~l. 43 st. 1 od Ustavot, sekoj ~ovek ima pravo na zdrava
`ivotna sredina. Soglasno st. 2 na ovoj ~len, sekoj e dol`en da ja unapreduva
i {titi `ivotnata sredina i prirodata. Spored st. 3 na istiot
~len, Republikata obezbeduva uslovi za ostvaruvawe na pravoto na
gra|anite na zdrava `ivotna sredina.
Spored ~l. 51 st. 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon.
1082

Sistemot na prostornoto i urbanisti~koto planirawe, vidovite
i sodr`inata na planovite, izrabotuvaweto i postapkata za donesuvaweto
na planovite, kako i drugite pra{awa od oblasta na prostornoto
i urbanisti~koto planirawe se uredeni so Zakonot za prostorno
i urbanisti~ko planirawe ("SV RM," br. 51/2005, 137/2007,
151/2007, 91/2009, 124/2010, 18/2011 i 53/2011).
Vo ~l. 3 od navedeniot zakon e utvrdeno deka izrabotuvaweto,
donesuvaweto i sproveduvaweto na Prostorniot plan na Republika
Makedonija i na urbanisti~kite planovi se raboti od javen interes.
Vidovite i sodr`inata na planovite, kako i postapkata za nivno
izrabotuvawe i donesuvawe se uredeni vo poseben del od Zakonot
ozna~en i nasloven so "II. Planirawe na prostorot", koj gi opfa}a ~l.
od 7 do 48.
Soglasno ~l. 7 od Zakonot, vo zavisnost od prostorot koj e predmet
na planiraweto, se donesuvaat slednive planovi:
1) Prostoren plan na Republika Makedonija i
2) urbanisti~ki planovi:
- generalen urbanisti~ki plan,
- detalen urbanisti~ki plan,
- urbanisti~ki plan za selo i
- urbanisti~ki plan von naseleno mesto.
Soglasno ~l. 11 st. 1 i 2 od Zakonot, detalen urbanisti~ki plan,
se donesuva za planski opfat za koj e donesen generalen urbanisti~ki
plan. Detalniot urbanisti~ki plan sodr`i tekstualen del i grafi~ki
prikaz na planskite re{enija na opfatot, kako i numeri~ki del so bilansni
pokazateli za planskiot opfat i za infra-strukturata.
Spored ~l. 15-a st. 1 od Zakonot, urbanisti~kite planovi od ~l.
7 t. 2 na ovoj zakon, dr`avnata urbanisti~ka planska dokumentacija i
lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija se izrabotuvaat vrz
osnova na planska programa so koja se utvrduva granicata i sodr`inata
na planskiot opfat. Planskata programa se sostoi od tekstualen i
grafi~ki del.
Spored ~l. 17 st. 1 od Zakonot, za izrabotuvawe na planovite od
~l. 7 t. 2 na ovoj zakon, op{tinite i gradot Skopje donesuvaat godi{na
Programa. Spored st. 2 od istiot ~len od Zakonot, programata od st. 1
na ovoj ~len op{tinite i gradot Skopje ja dostavuvaat do organot na
dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvaweto
na prostorot i zadol`itelno ja objavuvaat vo javnite glasila.
Spored odredbata od ~l. 21 st. 1 od Zakonot, na nacrtot na planovite
od ~l. 7 na ovoj zakon se vr{i stru~na revizija so koja se utvrduva
deka planovite se izraboteni vo soglasnost so odredbite na ovoj
zakon i propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon. Soglasno st. 5 na
istiot ~len, zabele{kite od stru~nata revizija se vgraduvaat vo nacrtot
na planot, a izrabotuva~ot na planot zadol`itelno dava izve{taj
za postapuvaweto po zabele{kite na stru~nata revizija, do organot na-
1083

dle`en za donesuvawe na planot. Stru~nata revizija i izve{tajot za
postapuvaweto po zabele{kite od stru~nata revizija se sostaven del
na planot.
Soglasno ~l. 22 st. 1 od Zakonot, planovite od ~l. 7 na ovoj zakon
se izrabotuvaat vo dve fazi, odnosno kako nacrt na plan i predlog
na plan.
Vo ~l. 24 od Zakonot, se utvrduva deka po nacrtot na detalniot
urbanisti~ki plan, urbanisti~kiot plan za selo i urbanisti~kiot
plan von naseleno mesto, op{tinata sproveduva javna prezentacija i
javna anketa (st. 1). Organiziraweto na javnata prezentacija i javnata
anketa na planovite od stav 1 na ovoj ~len go vr{i gradona~alnikot na
op{tinata, po utvrduvawe na nacrtot na planot od strana na sovetot za
koj prethodno e dobieno mislewe od organot na dr`avnata uprava nadle`en
za rabotite od oblasta na ureduvawe na prostorot (st. 2). Za
sprovedenata javna prezentacija i javna anketa se izrabotuva izve{taj
(st. 3). Javnata prezentacija i javnata anketa od stavot 1 na ovoj ~len se
sproveduva so izlagawe na planot na javno mesto koe se nao|a vo krugot
na mesnata samouprava. Javnata anketa trae najmalku deset rabotni
dena, vo koj rok zainteresiranite gra|ani i pravni lica od konkretnoto
podra~je opfateno so planot mo`at da dostavat zabele{ki, predlozi
i mislewa na anketni listovi (st. 4). Javnata prezentacija e stru-
~no prezentirawe na planot i se organizira vo prostorii i vreme {to
}e go opredeli gradona~alnikot na op{tinata (st. 5). Spored st. 6 na
ovoj ~len, izve{taj od javnata anketa so obrazlo`enie za prifatenite
i neprifatenite zabele{ki za planovite od st. 1 na ovoj ~len, izrabotuva
stru~na komisija formirana od gradona~alnikot na op{tinata,
koja e sostavena od tri ~lena, i toa: nositelot na izrabotka na planot,
odgovorno lice od op{tinskata administracija nadle`no za urbanisti~ko
planirawe i istaknat nau~en i stru~en rabotnik od oblasta na
urbanisti~koto planirawe. Spored st. 7 na ovoj ~len od Zakonot, izve{tajot
e sostaven del na odlukata za donesuvawe na predlogot na
planot, a soglasno st. 8 na istiot ~len, vrz osnova na izve{tajot, komisijata
e dol`na pismeno da go izvesti sekoe lice koe podnelo anketen
list so obrazlo`enie za prifa}awe ili neprifa}awe na negovite zabele{ki
ili predlozi (st. 9).
Vo ~l. 24 st. 10 od Zakonot utvrdeno e deka vremeto i mestoto
kade }e bide izlo`en planot i sproveduvaweto na javnata prezentacija
i javnata anketa, zadol`itelno se objavuva so sop{tenie vo javnite
glasila. Soop{tenieto zadol`itelno gi sodr`i podatocite, mestopolo`ba
i povr{ina na opfatot na planot.
Spored ~l. 25 st. 1 od Zakonot, na planovite od ~l. 7 t. 2 na ovoj
zakon, izraboteni vo forma na nacrt na plan se dava mislewe od organot
na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite od oblasta na ureduvaweto
na prostorot, zaradi sogleduvawe na stepenot na usoglasenosta
na planovite so odredbite na ovoj zakon i propisite doneseni vrz
1084

osnova na ovoj zakon. Vo st. 2 na ovoj ~len od Zakonot utvrdeno e deka
na planovite izraboteni vo forma na predlog na plan se dava soglasnost
od organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite od oblasta
na ureduvaweto na prostorot, so koja se potvrduva deka planovite se
izraboteni soglasno so odredbite na ovoj zakon i propisite doneseni
vrz osnova na ovoj zakon.
Spored ~l. 29 st. 1 od Zakonot, po barawe na izrabotuva~ot na
planovite od ~l. 7 t. 2 na ovoj zakon, dr`avnata i lokalnata urbanisti~ka
planska dokumentacija i proektot za infrastruktura, organite
na dr`avnata uprava i drugite subjekti koi gi vr{at rabotite od oblasta
na obrazovanieto, zemjodelstvoto, vodostopanstvoto, za{titata i
spasuvaweto, protivpo`arnata za{tita, zdravstvenata za{tita, transportot
i vrskite i dr`avnite pati{ta se dol`ni da mu gi dostavat
site podatoci i informacii so koi raspolagaat, potrebni za izrabotka
na navedenite planovi, dr`avnata i lokalnata urbanisti~ka
planska dokumentacija i proektot za infrastruktura, vo rok od osum
rabotni dena od denot na priemot na baraweto. Poradi slo`enosta na
rabotite, organot na dr`avnata uprava i drugite institucii koi gi
vr{at rabotite od oblasta na kulturata, podatocite i informaciite
se dol`ni da gi dostavat vo rok od 15 rabotni dena od denot na priemot
na baraweto.
Trgnuvaj}i od navedenite zakonski odredbi vo kontekst na dostavenata
dokumentacija i utvrdenata fakti~ka sostojba, smetame deka
vo tekot na donesuvaweto na osporeniot detalen urbanisti~ki plan
bile ispo~ituvani site fazi na postapkata predvideni vo va`e~kiot
Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe, odnosno zapazena bila
postapkata za donesuvawe na nacrt-planot, izvr{ena stru~na revizija
na istiot, sprovedena javna anketa i javna prezentacija, so anketni listovi
i odgovor - izvestuvawe na site pristignati anketni listovi,
dobieni bile site potrebni mislewa na predlog-planot i bila dobiena
soglasnost od Ministerstvoto za transport i vrski za donesuvawe
na planot. Od ovie pri~ini smetame deka ne mo`e da se postavi pra-
{aweto za soglasnosta na osporenata odluka so odredbite na Ustavot
na Republika Makedonija i Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe.
Vo vrska so navodite vo inicijativata deka pri donesuvawe na
osporenata odluka bilo povredeno na~eloto na javnost, zatoa {to stanarite
podnele najmalku 4 prigovora vo tekot na postapkata, no nitu
eden od niv ne dobil odgovor, smetame deka treba da se ima predvid
slednoto:
Spored odredbite na Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe (~l. 24), po nacrt-planot na detalniot urbanisti~ki plan,
op{tinata sproveduva javna prezentacija i javna anketa, za {to se
izgotvuva pismen izve{taj so obrazlo`enie za prifatenite i neprifatenite
zabele{ki, pri {to stru~nata komisijata koja go izrabotila
1085

izve{tajot e dol`na pismeno da go izvesti sekoe lice koe podnelo
anketen list so obrazlo`enie za prifa}awe ili neprifa}awe na negovite
zabele{ki ili predlozi.
Vo konkretniot slu~aj, vidno od Izve{tajot od sprovedenata
javna anketa i javna prezentacija po Nacrt-plan - Detalen urbanisti~ki
plan za Urbana zaednica 2, del od Urban blok 2.1 opfat 2 Op{tina
Ohrid 2010-2015, so tehni~ki broj 48/09 od dekemvri 2009 godina, zaveden
vo Op{tina Ohrid- Sektor za urbanizam, za{tita na `ivotnata
sredina i komunalen razvoj pod broj 09-188/9 od 11. 06. 2010 godina, stanarite
na zgradata na ul. "Partizanska" P+7 i zgrada P+3+P, podnele
anketni listovi br. 09-1153/4 i br. 09-1153/3, od 07. 05. 2010 godina. Od
dostavenite anketni listovi, proizleguva deka dvata anketni lista se
so identi~na sodr`ina i od isti podnositeli.
Za neprifa}aweto na zabele{kite izneseni vo anketniot list
br. 09-1153/3 od 07. 05. 2010 godina, Komisijata gi izvestila stanarite
na zgradata na ul. "Partizanska" P+7 kata i drugi, so akt br. 09-1153/3
od 01. 03. 2011 godina. Ova izvestuvawe, iako bilo isprateno na adresa
navedena vo anketniot list, bilo vrateno od po{tata so naznaka deka
adresata e nepoznata.
Op{tina Ohrid - Sektor za urbanizam i za{tita na `ivotnata
sredina, so svoj akt br. 09-863/1, 10-863/1 od 20. 04. 2011 godina, dostavil
odgovor do Zaednicata na stanarite na stanbena zgrada ul. "Partizanska"
bb Ohrid, na nivnite barawa br. 09-863 od 13. 04. 2011 godina i br.
10-863 od 18. 04. 2011 godina, vo vrska so sporniot DUP za koj bila vo
tek postapkata za negovo donesuvawe. Vo istiot akt, pokraj odgovorot
na barawata, se izvestuvaat stanarite deka izgotvenoto izvestuvawe od
komisijata za neprifa}awe na zabele{kite i predlozite vo nivniot
anketen list br. 09-1153/3 od 07. 05. 2010 godina, na 01. 03. 2011 godina
bilo isprateno na nivnata adresa (ul. "Partizanska" bb) i vrateno
nazad kako nepoznata adresa. Primerok od istiot akt bil dostaven i na
adresa na Angelina Kiprijanovska, ul. "D. Obradovi}" br. 15/18 Skopje.
Od utvrdenata fakti~ka sostojba proizleguva deka Op{tina
Ohrid ja ispo~ituvala zakonskata obvrska za pismeno izvestuvawe na
stanarite na ul. "Partizanska" P+7 i drugi, za neprifa}aweto na zabele{kite
vo anketniot list br. 09-1153/3 od 12. 05. 2010 godina, so
obrazlo`enie za neprifa}aweto, a faktot {to pismenoto se vratilo
nazad zaradi nepoznata adresa, ne e od vlijanie za zakonitosta na postapkata,
zatoa {to izvestuvaweto bilo dostaveno na adresa navedena
vo anketniot list. So ogled na identi~nata sodr`ina i istiot identitet
na podnositelite na anketnite listovi br. 09-1153/3 od 12. 05. 2010
i br. 09-1153/4 od 12. 05. 2010, smetame deka izvestuvaweto za neprifa-
}aweto na zabele{kite za edniot anketen list, vo su{tina se odnesuva
i na neprifa}aweto na zabele{kite na vtoriot anketen list, poradi
{to smetame deka so dostavuvaweto na samo edno izvestuvawe za nepri-
1086

fa}awe na iznesenite zabele{ki, ne e povreden ~l. 24 od Zakonot za
prostorno i urbanisti~ko planirawe.
Isto taka, vidno e deka Op{tinata odgovorila i na dve barawa
na stanarite vo vrska so osporeniot DUP, iako istite bile dostaveni
nadvor od postapkata za javna anketa i javna prezentacija, od kade proizleguva
deka se neosnovani navodite vo inicijativata deka Op{tinata
ne odgovorila pismeno na barawata na stanarite i deka so toa
bilo povredeno na~eloto na javnost vo postapkata na prostornoto i
urbanisti~koto planirawe.
Navodite vo inicijativata deka so osporenata odluka i noviot
DUP se namaluval kvalitetot i vrednosta na postojnite stanovite, se
naru{uval kvalitetot na `iveeweto, pogledot i privatnosta, kako na
stanarite na postoe~kata zgrada, taka i na stanarite na idnata zgrada
dokolku se izgradi, smetame deka se irelevantni, od pri~ina {to ovie
zabele{ki se odnesuvaat na sodr`inata i stru~no-tehni~ki pra{awa
povrzani so detalniot urbanisti~ki plan, {to e vo nadle`nost na donositelot
na planot i nadle`nite organi koi davaat soglasnost na
istiot, a Ustavniot sud ima nadle`nost da ja ceni samo postapkata za
donesuvawe na urbanisti~kiot plan, a ne i negovata sodr`ina.
Istoto se odnesuva i na navodite vo inicijativata spored koi
osporenata odluka ne bila vo soglasnost so ~l. 3, ~l. 9 i ~l. 40 st. 3 od
Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe.
Imeno, Ustavniot sud, soglasno nadle`nostite utvrdeni vo ~l. 110 od
Ustavot, odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta
na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i so
zakonite. Vo konkretniot slu~aj, osporenata odluka e propis so ista
pravna sila kako i Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko
planirawe (podzakonski akt), poradi {to Sudot ne e nadle`en
da ja ocenuva nivnata me|usebna soglasnost.
Vrz osnova na iznesenoto, smetame deka ne postojat uslovi za
donesuvawe re{enie za zapirawe na izvr{uvaweto na poedine~nite
akti i dejstvija prezemeni vrz osnova na osporenata odluka, {to se
predlaga vo inicijativata.
Vrz osnova na navedenoto, se predlaga:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe.
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Odlukata za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan za
Urbana zaednica 2 del od urban blok 2.1 opfat 2 Op{tina Ohrid 2010-
2015, br. 07-1764/12 od 26. 05. 2011 godina, donesena od Sovetot na
Op{tina Ohrid ("Slu`ben glasnik na Op{tina Ohrid" br. 5 od 30. 05.
2011 godina).
3. Sudot da ja otfrli inicijativata za ocenuvawe na soglasnost
na Odlukata ozna~ena vo t. 2 na ovoj predog so ~l. 3, ~l. 9 i ~l. 40 st. 3
od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe.
1087

*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na
Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 22 fevruari
2012 godina, donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i
zakonitosta na Odlukata za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan
za Urbana zaednica 2 del od urban blok 2.1 opfat 2 Op{tina Ohrid
2010-2015, br. 07-1764/12 od 26. 05. 2011 godina, donesena od Sovetot na
Op{tina Ohrid ("Slu`ben glasnik na Op{tina Ohrid," br. 5 od 30. 05.
2011 godina).
2. SE OTFRLA inicijativata za ocenuvawe na soglasnosta na
Odlukata ozna~ena vo to~ka 1 na ova re{enie so ~len 3, ~len 9 i ~len
40 stav 3 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko
planirawe.
3. Zdru`enie na gra|ani "Kula Kej Ohrid" od Ohrid, preku polnomo{nik
advokat Dragan Goxo od Ohrid od Advokatsko dru{tvo
Goxo, Ki~eec i Novakovski, Ohrid, na Ustavniot sud na Republika Makedonija
mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata ozna~ena vo to~ka 1 na ova
re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata, so osporenata odluka i
doneseniot Detalen urbanisti~ki plan (DUP), predvidena bila markica
za gradba na kolektivna stanbena zgrada na dvornoto mesto na postojna
izgradena zgrada, na rastojanie koe bilo pomalo od rastojanieto
predvideno so Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko
planirawe, so {to celosno se zatvaral slobodniot prostor i pome|u
dve ve}e izgradeni zgradi se predviduvala treta zgrada koja dvete zgradi
gi zatvara, a i samata novo predvidena zgrada u{te od start bila so
blokirani perspektivi i vizuri. Postojniot objekt imal erkeri so
dimenzii od 1,50 metri {to u{te pove}e go stesnuvalo dozvolenoto rastojanie.
So toa se naru{uval kvalitetot na `iveeweto, pogledot i
privatnosta, kako na stanarite na postoe~kata zgrada, taka i na stanarite
na idnata zgrada dokolku se izgradi. Koga podnositelite na inicijativata
gi kupuvale stanovite postoe~kata zgrada imala dvorno mesto
na koe bilo predvideno da se gradi detsko igrali{te, a so noviot
DUP i so novata marki~ka celosno se namaluvala vrednosta na postoe~kite
stanovi. Noviot DUP trebalo da bide pohuman i da obezbedi
pokvalitetna urbanizacija otkolku stariot, da ja zgolemi vrednosta na
nedvi`nostite, a na postoe~kite objekti da ne im ja namali vrednosta.
1088

Postapkata za donesuvawe na osporenata odluka isto taka ne
bila po~ituvana. Zakonot za urbanisti~ko planirawe go afirmiral
na~eloto na javnost. Toa na~elo ne zna~elo samo pravo da se izlo`i
planot na javen uvid, tuku izgotvuva~ot bil dol`en da odgovori na site
pismeni prigovori dokolku ne gi prifati. Vo konkretniot slu~aj, stanarite
podnele najmalku 4 prigovori vo tekot na postapkata, no nitu
eden od niv ne dobil odgovor.
Spored podnositelot na inicijativata, pri donesuvaweto na
osporenata odluka, organite koi ja zapo~nale i vodele postapkata ne
gi po~ituvale ~len 8 stav 1 alineite 3, 6 i 10 od Ustavot, ~len 4 stav 2
od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe i ~len 3, ~len 9 i
~len 40 stav 3 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko
planirawe.
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka i
da donese re{enie za zapirawe na izvr{uvaweto na poedine~ni akti
ili dejstvija {to se prezemeni vrz osnova na Odlukata, do donesuvawe
na kone~na odluka od Sudot so koja osporenata odluka }e bide poni-
{tena ili ukinata.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka Odlukata za donesuvawe Detalen
urbanisti~ki plan za Urbana zaednica 2, del od Urban blok 2.1
opfat 2 Op{tina Ohrid 2010-2015, e donesena vrz osnova na ~lenovite
11, 22 i 25 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 18/2011) i ~len 18 od
Statutot na Op{tina Ohrid ("Slu`ben glasnik na Op{tina Ohrid"
br. 8/2007), na sednicata na Sovetot na Op{tina Ohrid, odr`ana na
26.05.2011 godina.
Spored ~len 1 od Odlukata, so ovaa odluka se donesuva Detalen
urbanisti~ki plan za Urbana zaednica 2, del od Urban blok 2.1 opfat 2
Op{tina Ohrid 2010-2015.
Spored ~lenot 2 od Odlukata, so ovoj urbanisti~ki plan se
opfa}a prostor so povr{ina od 3,45 ha. Prostorot na planskiot opfat
po Detalniot urbanisti~ki plan za Urbana zaednica 2, del od Urban
blok 2.1 opfat 2 Op{tina Ohrid 2010-2015 e opfat na granicite: ul.
Kej Mar{al Tito, ul. Partizanska i ul. Prvi maj.
Soglasno ~len 3 od Odlukata, Detalniot urbanisti~ki plan e
izraboten od "POLOGPROEKT-PRO" DOO Gostivar so tehni~ki
broj 48/09 i sodr`i: planiran razvoj - tekstualen del i grafi~ki prilog;
dokumentaciona osnova so tekstualen del i grafi~ki prilozi.
Spored ~lenot 4 od ovaa odluka Detalniot urbanisti~ki plan
se zaveruva so potpis i pe~at na pretsedatelot na Sovetot na Op{tina
Ohrid.
Soglasno ~len 5 od Odlukata, Detalniot urbanisti~ki plan se
~uva, sledi i realizira vo Sektorot za urbanizam i za{tita na `ivotnata
sredina.
1089

^lenot 6 od Odlukata predviduva deka ovaa odluka vleguva vo
sila so denot na donesuvaweto, a }e se objavi vo "Slu`ben glasnik na
Op{tina Ohrid."
Odlukata e zaverena vo arhivata na Op{tina Ohrid pod broj 07-
1764/12 od 26. 05. 2011 godina i e objavena vo "Slu`ben glasnik na
Op{tina Ohrid" br. 5 od 30 maj 2011 godina.
5. Spored ~len 8 stav 1 alineja 10 od Ustavot na Republika Makedonija,
ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i unapreduvaweto
na `ivotnata sredina i na prirodata se temelni vrednosti
na ustavniot poredok na Republikata.
Soglasno ~len 43 stav 1 od Ustavot, sekoj ~ovek ima pravo na
zdrava `ivotna sredina. Soglasno stav 2 na ovoj ~len, sekoj e dol`en da
ja unapreduva i {titi `ivotnata sredina i prirodata. Spored stav 3 na
istiot ~len, Republikata obezbeduva uslovi za ostvaruvawe na pravoto
na gra|anite na zdrava `ivotna sredina.
Spored ~len 51 stav 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon.
Sistemot na prostornoto i urbanisti~koto planirawe, vidovite
i sodr`inata na planovite, izrabotuvaweto i postapkata za donesuvaweto
na planovite, kako i drugite pra{awa od oblasta na prostornoto
i urbanisti~koto planirawe se uredeni so Zakonot za prostorno
i urbanisti~ko planirawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
51/2005, 137/2007, 151/2007, 91/2009, 124/2010, 18/2011 i 53/2011).
Vo ~lenot 3 od navedeniot zakon e utvrdeno deka izrabotuvaweto,
donesuvaweto i sproveduvaweto na Prostorniot plan na Republika
Makedonija i na urbanisti~kite planovi se raboti od javen interes.
Vidovite i sodr`inata na planovite, kako i postapkata za nivno
izrabotuvawe i donesuvawe se uredeni vo poseben del od Zakonot
ozna~en i nasloven so "II. Planirawe na prostorot", koj gi opfa}a
~lenovite od 7 do 48.
Soglasno ~len 7 od Zakonot, vo zavisnost od prostorot koj e
predmet na planiraweto, se donesuvaat slednive planovi:
1) Prostoren plan na Republika Makedonija i
2) urbanisti~ki planovi:
- generalen urbanisti~ki plan,
- detalen urbanisti~ki plan,
- urbanisti~ki plan za selo i
- urbanisti~ki plan von naseleno mesto.
Soglasno ~len 11 stavovite 1 i 2 od Zakonot, detalen urbanisti~ki
plan, se donesuva za planski opfat za koj e donesen generalen
urbanisti~ki plan. Detalniot urbanisti~ki plan sodr`i tekstualen
del i grafi~ki prikaz na planskite re{enija na opfatot, kako i num-
1090

eri~ki del so bilansni pokazateli za planskiot opfat i za infrastrukturata.
Spored ~len 15-a stav 1 od Zakonot, urbanisti~kite planovi od
~lenot 7 to~ka 2 na ovoj zakon, dr`avnata urbanisti~ka planska dokumentacija
i lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija se izrabotuvaat
vrz osnova na planska programa so koja se utvrduva granicata i
sodr`inata na planskiot opfat. Planskata programa se sostoi od tekstualen
i grafi~ki del.
Spored ~len 17 stav 1 od Zakonot, za izrabotuvawe na planovite
od ~lenot 7 to~ka 2 na ovoj zakon, op{tinite i gradot Skopje donesuvaat
godi{na Programa. Spored stavot 2 od istiot ~len od Zakonot,
programata od stavot 1 na ovoj ~len op{tinite i gradot Skopje ja dostavuvaat
do organot na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite
od oblasta na ureduvaweto na prostorot i zadol`itelno ja objavuvaat
vo javnite glasila.
Spored odredbata od ~lenot 21 stav 1 od Zakonot, na nacrtot na
planovite od ~lenot 7 na ovoj zakon se vr{i stru~na revizija so koja se
utvrduva deka planovite se izraboteni vo soglasnost so odredbite na
ovoj zakon i propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon. Soglasno
stav 5 na istiot ~len, zabele{kite od stru~nata revizija se vgraduvaat
vo nacrtot na planot, a izrabotuva~ot na planot zadol`itelno dava
izve{taj za postapuvaweto po zabele{kite na stru~nata revizija, do
organot nadle`en za donesuvawe na planot. Stru~nata revizija i izve{tajot
za postapuvaweto po zabele{kite od stru~nata revizija se sostaven
del na planot.
Soglasno ~len 22 stav 1 od Zakonot, planovite od ~lenot 7 na
ovoj zakon se izrabotuvaat vo dve fazi, odnosno kako nacrt na plan i
predlog na plan.
Vo ~len 24 od Zakonot, se utvrduva deka po nacrtot na detalniot
urbanisti~ki plan, urbanisti~kiot plan za selo i urbanisti~kiot
plan von naseleno mesto, op{tinata sproveduva javna prezentacija
i javna anketa (stav 1). Organiziraweto na javnata prezentacija i
javnata anketa na planovite od stav 1 na ovoj ~len go vr{i gradona~alnikot
na op{tinata, po utvrduvawe na nacrtot na planot od strana
na sovetot za koj prethodno e dobieno mislewe od organot na dr`avnata
uprava nadle`en za rabotite od oblasta na ureduvawe na prostorot
(stav 2). Za sprovedenata javna prezentacija i javna anketa se izrabotuva
izve{taj (stav 3). Javnata prezentacija i javnata anketa od stavot
1 na ovoj ~len se sproveduva so izlagawe na planot na javno mesto
koe se nao|a vo krugot na mesnata samouprava. Javnata anketa trae najmalku
deset rabotni dena, vo koj rok zainteresiranite gra|ani i pravni
lica od konkretnoto podra~je opfateno so planot mo`at da dostavat
zabele{ki, predlozi i mislewa na anketni listovi (stav 4). Javnata
prezentacija e stru~no prezentirawe na planot i se organizira
vo prostorii i vreme {to }e go opredeli gradona~alnikot na op{ti-
1091

nata (stav 5). Spored stav 6 na ovoj ~len, izve{taj od javnata anketa so
obrazlo`enie za prifatenite i neprifatenite zabele{ki za planovite
od stavot 1 na ovoj ~len, izrabotuva stru~na komisija formirana
od gradona~alnikot na op{tinata, koja e sostavena od tri ~lena, i toa:
nositelot na izrabotka na planot, odgovorno lice od op{tinskata
administracija nadle`no za urbanisti~ko planirawe i istaknat nau-
~en i stru~en rabotnik od oblasta na urbanisti~koto planirawe. Spored
stav 7 na ovoj ~len od Zakonot, izve{tajot e sostaven del na odlukata
za donesuvawe na predlogot na planot, a soglasno stavot 8 na istiot
~len, vrz osnova na izve{tajot, komisijata e dol`na pismeno da go
izvesti sekoe lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za prifa}awe
ili neprifa}awe na negovite zabele{ki ili predlozi (stav 9).
Vo ~lenot 24 stav 10 od Zakonot utvrdeno e deka vremeto i mestoto
kade }e bide izlo`en planot i sproveduvaweto na javnata prezentacija
i javnata anketa, zadol`itelno se objavuva so sop{tenie vo javnite
glasila. Soop{tenieto zadol`itelno gi sodr`i podatocite, mestopolo`ba
i povr{ina na opfatot na planot.
Spored ~len 25 stav 1 od Zakonot, na planovite od ~lenot 7 to-
~ka 2 na ovoj zakon, izraboteni vo forma na nacrt na plan se dava mislewe
od organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite od oblasta
na ureduvaweto na prostorot, zaradi sogleduvawe na stepenot na
usoglasenosta na planovite so odredbite na ovoj zakon i propisite doneseni
vrz osnova na ovoj zakon. Vo stavot 2 na ovoj ~len od Zakonot
utvrdeno e deka na planovite izraboteni vo forma na predlog na plan
se dava soglasnost od organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite
od oblasta na ureduvaweto na prostorot, so koja se potvrduva
deka planovite se izraboteni soglasno so odredbite na ovoj zakon i
propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon.
Spored ~lenot 29 stav 1 od Zakonot, po barawe na izrabotuva-
~ot na planovite od ~lenot 7 to~ka 2 na ovoj zakon, dr`avnata i lokalnata
urbanisti~ka planska dokumentacija i proektot za infrastruktura,
organite na dr`avnata uprava i drugite subjekti koi gi
vr{at rabotite od oblasta na obrazovanieto, zemjodelstvoto, vodostopanstvoto,
za{titata i spasuvaweto, protivpo`arnata za{tita,
zdravstvenata za{tita, transportot i vrskite i dr`avnite pati{ta se
dol`ni da mu gi dostavat site podatoci i informacii so koi raspolagaat,
potrebni za izrabotka na navedenite planovi, dr`avnata i
lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija i proektot za infrastruktura,
vo rok od osum rabotni dena od denot na priemot na baraweto.
Poradi slo`enosta na rabotite, organot na dr`avnata uprava i
drugite institucii koi gi vr{at rabotite od oblasta na kulturata,
podatocite i informaciite se dol`ni da gi dostavat vo rok od 15 rabotni
dena od denot na priemot na baraweto.
Od dostavenata dokumentacija za donesuvawe na osporenata
odluka, Sudot utvrdi deka Sovetot na Op{tina Ohrid ima doneseno
1092

Programa za izrabotka na urbanisti~ki planovi za Op{tina Ohrid vo
2010 godina, br. 07-3458/6-1 od 29.12.2009 godina, kade vo delot II. Planovi
koi se vo faza na izrabotka, a }e se finansiraat od fizi~ki i
pravni lica, vo to~kata 2. stoi: DUP za UZ 2 del od urban blok 2.1
opfat 2 - katoli~ka crkva, granici: Kej Mar{al Tito, Jane Sandanski,
Partizanska i ul. Prvi maj, povr{ina 3,45 ha.
Planskata programa za Detalniot urbanisti~ki plan UZ 2 del
od urban blok 2.1 opfat 2 Op{tina Ohrid, izrabotena od strana na
DPUP "POLOGPROEKT- PRO Gostivar, e zavedena vo Op{tina
Ohrid - Urbanizam i za{tita na `ivotna srednina, pod br. 09-3487/3 od
27. 10. 2009 godina.
Nacrt-planot izraboten vo dekemvri 2009 godina od strana na
"POLOGPROEKT-PRO", nosi teh. br. 48/09.
Na Nacrt-planot e izrabotena Stru~na revizija od Trgovskoto
dru{tvo za prostorni i urbanisti~ki planovi, proektirawe, in`enering
i dr. "Urbanplan" -Tetovo od juli 2009 godina, za {to e so~inet
izve{taj, br. 03-03/10 od 11.03.2010 godinavo koja ima zabele{ki i sugestii
koi treba da se vgradat vo planot.
Izgotvuva~ot na planot vo odgovorot na revizijata od mart 2010
godina gi prifatil zabele{kite.
So Odluka br.07-999/26 od 29.04.2010 godina, Sovetot na op{tina
Ohrid go utvrdil nacrt-planot i opredelil gradona~alnikot da
organizira javna prezentacija i javna anketa po nacrt-planot, koja }e
trae najmalku 10 rabotni dena.
Za organizirawe na javnata anketa i javnata prezentacija na
Nacrt-planot, gradona~alnikot na Op{tina Ohrid donel Re{enie
broj 09-188/6 od 03.05.2010 godina, so koe opredelil javnata anketa da
trae od 04.05 2010 do 18.05.2010 godina, a javnata prezentacija da se
odr`i vo golemata sala na Op{tina Ohrid na den 10. 05. 2010 godina,
so po~etok vo 11,00 ~asot, za {to e izgotveno i dostaveno soodvetno soop{tenie.
Za odr`anata javna prezentacija na Nacrt-planot izgotven e
zapisnik, br. 09-188/8 od 10. 05. 2010 godina.
Od izve{tajot za sprovedenata javna anketa i javna prezentacija
br. 09-188/9 od 11. 06. 2010 godina se konstatira deka bile dostaveni 40
anketni listovi so zabele{ki na planot, koi se razgledani od Komisija
za ocenuvawe i izrabotka na izve{taj po sprovedenata javna anketa
i javna prezentacija po Nacrt-planot, formirana so re{enie na gradona~alnikot
na Op{tina Ohrid, pri {to zabele{kite vo 24 anketni
listovi se prifateni, zabele{kite vo 4 anketni listovi se delumno
prifateni, so daden odgovor za toa, a zabele{kite vo 12 anketni listovi
ne se prifateni, so daden odgovor za neprifa}aweto.
Spored Izvestuvawe na Op{tina Ohrid - Sektor za urbanizam,
za{tita na `ivotnata sredina i komunalen razvoj, br. 09-21/6 od 28. 02.
2011 godina, vo Predlog- planot e postapeno spored obrazlo`enieto vo
1093

izve{tajot za sprovedenata javna anketa i javna prezentacija, odnosno
prifatenite i delumno prifatenite zabele{ki se vgradeni vo planot.
Vo tekot na postapkata, Op{tina Ohrid pobara i dobila mislewa
po Nacrt planot od slednite organi:
- Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe,
br. 08-6127/2 od 18.08.2010 godina i Ministerstvoto za `ivotna sredina
i prostorno planirawe - Uprava za `ivotna sredina br. 11-8126/2 od 27.
10. 2010 godina,
- Ministerstvoto za odbrana, br. 17/6-50/46 od 11. 08. 2010
godina,
- Direkcijata za za{tita i spasuvawe, Podra~no oddelenie
Ohrid, br. 10-339/2 od 26. 11. 2010 godina,
- EVN Makedonija KEC Ohrid, br. 24-1848/2 od 29. 12. 2010
godina,
- JZU Institut za javno zdravje na Republika Makedonija, br.
09-3523 od 23. 08. 2010 godina,
- Ministerstvoto za kultura – Upravaa kulturnoto nasledstvo,
br. 08-2160/4 od 13. 12. 2010 godina,
- Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo,
br.12-8095/2 od 18. 08. 2010 godina.
Baraweto za davawe soglasnost na Predlog-planot e upateno do
Ministerstvoto za transport i vrski na 08. 03. 2011 godina pod br.09-
301/8.
Ministerstvoto za transport i vrski so akt br.16-3737/2 od 04.
05. 2011 godina, dalo soglasnost na Predlog Detalniot urbanisti~ki
plan.
Na 26 maj 2011 godina Sovetot na Op{tina Ohrid, ja donel osporenata
Odluka za donesuvawe na DUP za Urbana zaednica 2 del od
urban blok 2.1 opfat 2 Op{tina Ohrid 2010-2015, br. 07-1764/12 od 26.
05. 2011 godina, koja e objavena vo "Slu`ben glasnik na op{tina
Ohrid" br. 5/2011.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni i zakonski odredbi vo kontekst
na dostavenata dokumentacija i utvrdenata fakti~ka sostojba,
Sudot oceni deka vo postapkata za donesuvawe na osporeniot detalen
urbanisti~ki plan bile ispo~ituvani site fazi na postapkata predvideni
vo va`e~kiot Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe,
odnosno zapazena bila postapkata za donesuvawe na nacrt-planot, izvr{ena
stru~na revizija na istiot, sprovedena javna anketa i javna prezentacija,
so anketni listovi i odgovor - izvestuvawe na pristignatite
anketni listovi, dobieni bile site potrebni mislewa na predlogplanot
i bila dobiena soglasnost od Ministerstvoto za transport i
vrski za donesuvawe na planot.
Vo vrska so navodite vo inicijativata deka pri donesuvawe na
osporenata odluka bilo povredeno na~eloto na javnost, zatoa {to
1094

stanarite podnele najmalku 4 prigovora vo tekot na postapkata, no
nitu eden od niv ne dobil odgovor, Sudot go ima{e predvid slednoto:
Spored odredbite na Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe
(~len 24), po nacrt-planot na detalniot urbanisti~ki plan,
op{tinata sproveduva javna prezentacija i javna anketa, za {to se izgotvuva
pismen izve{taj so obrazlo`enie za prifatenite i neprifatenite
zabele{ki, pri {to stru~nata komisijata koja go izrabotila
izve{tajot e dol`na pismeno da go izvesti sekoe lice koe podnelo
anketen list so obrazlo`enie za prifa}awe ili neprifa}awe na negovite
zabele{ki ili predlozi.
Vo konkretniot slu~aj, vidno od Izve{tajot od sprovedenata
javna anketa i javna prezentacija po Nacrt-plan - Detalen urbanisti~ki
plan za Urbana zaednica 2, del od Urban blok 2.1 opfat 2 Op{tina
Ohrid 2010-2015, so tehni~ki broj 48/09 od dekemvri 2009 godina, zaveden
vo Op{tina Ohrid- Sektor za urbanizam, za{tita na `ivotnata
sredina i komunalen razvoj pod broj 09-188/9 od 11. 06. 2010 godina,
stanarite na zgradata na ul. "Partizanska" P+7 i zgrada P+3+P,
podnele anketni listovi br. 09-1153/4 i br. 09-1153/3, od 07. 05. 2010
godina. Vidno od dostavenite anketni listovi, proizleguva deka dvata
anketni lista se so identi~na sodr`ina i od isti podnositeli.
Za neprifa}aweto na zabele{kite izneseni vo anketniot list
br. 09-1153/3 od 07. 05. 2010 godina, Komisijata gi izvestila stanarite
na zgradata na ul. „Partizanska“ P+7 kata i drugi, so akt br. 09-1153/3
od 01. 03. 2011 godina, so obrazlo`enie - GP 2,1,3 e isplanirana soglasno
postojnite zakonski propisi. Ova izvestuvawe, iako bilo isprateno
na adresa navedena vo anketniot list - stanari na zgrada na ul.
Partizanska P+7 i drugi, ul Partizanska bb Ohrid, bilo vrateno od
po{tata so naznaka deka adresata e nepoznata.
Op{tina Ohrid - Sektor za urbanizam i za{tita na `ivotnata
sredina, so svoj akt br. 09-863/1, 10-863/1 od 20. 04. 2011 godina, dostavil
odgovor do Zaednicata na stanarite na stanbena zgrada ul.
"Partizanska" bb Ohrid, na nivnite barawa br. 09-863 od 13. 04. 2011
godina i br. 10-863 od 18. 04. 2011 godina, vo vrska so sporniot DUP za
koj bila vo tek postapkata za negovo donesuvawe. Vo istiot akt, pokraj
odgovorot na barawata, se izvestuvaat stanarite deka izgotvenoto
izvestuvawe od komisijata za neprifa}awe na zabele{kite i predlozite
vo nivniot anketen list br. 09-1153/3 od 07. 05. 2010 godina, na
01. 03. 2011 godina bilo isprateno na nivnata adresa (ul. "Partizanska,"
bb) i vrateno nazad kako nepoznata adresa. Primerok od istiot
akt bil dostaven i na adresa na Angelina Kiprijanovska, ul.
"D.Obradovi}" br. 15/18 Skopje.
Od utvrdenata fakti~ka sostojba proizleguva deka Op{tina
Ohrid ja ispo~ituvala zakonskata obvrska za pismeno izvestuvawe na
stanarite na ul. "Partizanska" P+7 i drugi, za neprifa}aweto na zabele{kite
vo anketniot list br. 09-1153/3 od 12. 05. 2010 godina, so
1095

obrazlo`enie za neprifa}aweto, a faktot {to pismenoto se vratilo
nazad zaradi nepoznata adresa, ne e od vlijanie za zakonitosta na postapkata,
zatoa {to izvestuvaweto bilo dostaveno na adresa navedena
vo anketniot list. So ogled na identi~nata sodr`ina i istiot identitet
na podnositelite na anketnite listovi br. 09-1153/3 od 12. 05.
2010 i br. 09-1153/4 od 12.05.2010, spored Sudot, izvestuvaweto za neprifa}aweto
na zabele{kite za edniot anketen list, vo su{tina se
odnesuva i na neprifa}aweto na zabele{kite na vtoriot anketen list,
poradi {to so dostavuvaweto na samo edno izvestuvawe za neprifa}awe
na iznesenite zabele{ki, ne e povreden ~lenot 24 od Zakonot za
prostorno i urbanisti~ko planirawe.
Isto taka, vidno e deka Op{tinata odgovorila i na dve barawa
na stanarite vo vrska so osporeniot DUP, iako istite bile dostaveni
nadvor od postapkata za javna anketa i javna prezentacija, od kade proizleguva
deka se neosnovani navodite vo inicijativata deka Op{tinata
ne odgovorila pismeno na barawata na stanarite i deka so toa bilo
povredeno na~eloto na javnost vo postapkata na prostornoto i urbanisti~koto
planirawe.
Navodite vo inicijativata deka so osporenata odluka i noviot
DUP se namaluval kvalitetot i vrednosta na postojnite stanovite, se
naru{uval kvalitetot na `iveeweto, pogledot i privatnosta, kako na
stanarite na postoe~kata zgrada, taka i na stanarite na idnata zgrada
dokolku se izgradi, za Sudot se irelevantni, od pri~ina {to ovie zabele{ki
se odnesuvaat na sodr`inata i stru~no-tehni~ki pra{awa povrzani
so detalniot urbanisti~ki plan, {to e vo nadle`nost na donositelot
na planot i nadle`nite organi koi davaat soglasnost na istiot,
a Ustavniot sud ima nadle`nost da ja ceni samo postapkata za donesuvawe
na urbanisti~kiot plan, a ne i negovata sodr`ina.
Trgnuvaj}i od navedenoto, pred Sudot ne se postavi pra{aweto
za soglasnosta na osporenata odluka so odredbite na Ustavot na Republika
Makedonija i Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe.
6. Vo odnos na navodite vo inicijativata spored koi osporenata
odluka ne bila vo soglasnost so ~len 3, ~len 9 i ~len 40 stav 3 od Pravilnikot
za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe, Sudot
go ima{e predvid slednoto:
Soglasno ~len 110 alineja 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot
i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so
Ustavot i so zakonite.
Spored ~len 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle`en
da odlu~uva za baraweto.
Trgnuvaj}i od nadle`nostite utvrdeni vo ~len 110 od Ustavot,
Sudot odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta
na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i so zak-
1096

onite. Vo konkretniot slu~aj, osporenata odluka e propis so ista pravna
sila kako i Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti-
~ko planirawe (podzakonski akt), poradi {to Sudot ne e nadle`en da
ja ocenuva nivnata me|usebna soglasnost i nastanati se delovni~kite
pretpostavki za otfrlawe na inicijativata vo ovoj del.
7. Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2
od ova re{enie.
8. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi, vo sostav
od pretsedatelot na Sudot, Branko Naumoski i sudiite: d-r Nata{a
Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova, Vladimir
Stojanoski i d-r Zoran Sulejmanov.
1097

1098

86. U. br. 212/2011 (29. 02. 2012)
Informacija po predmetot U. br. 212/2011
Na 14. 11. 2011 godina, Bla`e Stojanovski od Prilep na Ustavniot
sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 22 st. 1 t. 6 i 7, ~l. 77 i
~l. 155 st. 2 od Zakonot za energetika ( "SV RM," br 16/2011) i za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na ~l. 28-a, 29-a, 36, 130, 131, 132,
133, 134, 135, 136, 137, 138 i 139 od Mre`nite pravila za distribucija
na elektri~na energija doneseni od EVN Makedonija AD za distribucija
na elektri~na energija Skopje po prethodno odobrenie na Regulatornata
komisija za energetika ("SV RM," br. 83/2008 i 95/2011).
Na 13. 01. 2012 godina, podnositelot na baraweto so pismen podnesok
ja povle~e inicijativata za ocenuvawe ustavnosta i ustavnosta i
zakonitosta na navedenite akti.
So ogled na iznesenoto, predlagame predmetot soglasno Delovnikot
da bide zavr{en po administrativen pat, a donositelot na Mre-
`nite pravila i Vladata na Republika Makedonija da bidat izvesteni
deka inicijativata e povle~ena.
*
Z A P I S N I K
od sednicata na Ustavniot sud na Republika Makedonija
odr`ana na 22 fevruari 2012 godina
Na sednicata, so koja rakovode{e pretsedatelot na Sudot Branko
Naumoski prisustvuvaa i sudiite d-r Nata{a Gaber -Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova - Ristova, Igor Spirovski, d-r
Gzime Starova, Vladimir Stojanoski i d-r Zoran Sulejmanov.
Na sednicata se odlu~uva{e po predmetot U. br. 212/2011 na
sudijata izvestitel d-r Zoran Sulejmanov i dr`avniot sovetnik Zdravka
Bojaxievska.
Po izvestuvaweto i vodenata rasprava, Sudot donese
Z a k l u ~ o k
Soglasno Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija,
predmetot da bide zavr{en administrativno, a donositelot na
osporenite mre`ni pravila i Vladata na Republika Makedonija da
bidat izvesteni deka inicijativata e povle~ena.
1099

1100

87. U. br. 141/2011 (11. 04. 2012)
Osporen akt
Odluka za donesuvawe Detalen urbanisti~ki plan za naselba
"Taftalixe 2" ju`en del, Op{tina Karpo{-Skopje, br. 07-2472/3 od 9.
11. 2004 godina, donesena od Sovetot na Op{tina Karpo{-Skopje, objavena
vo "Slu`ben glasnik na Grad Skopje" br. 12 od 14. 12. 2004 godina.
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite od inicijativata osporenata Odluka ne bila
zakonita, zatoa {to pri nejzinoto donesuvawe Sovetot na Op{tina
Karpo{-Skopje, ne postapil soglasno Zakonot za urbanisti~koto planirawe,
bidej}i vo parcelata Kp. br. 3555/1 za KO Karpo{, koja se grani~ela
so imotot na podnositelkata na inicijativata, bile predvideni
dve grade`ni markici. Imeno na navedenata katastarska parcela,
postoel objekt sopstvenost na liceto Lidija Tasevska, za {to podnositelkata
prilaga imoten list, a vo isto vreme na istata taa parcela
bil evidentiran kako sopstvenik na objekt vo prizemje liceto Slobodan
Mad`ovski, za {to podnositelkata prilaga evidenten list. Vsu-
{nost kaj liceto Mad`ovski se rabotelo za grade`en prostor izgraden
bez grade`na dozvola, pa zatoa toj bil sru{en vo 2010 godina, kako
bespravno izgraden objekt. So inicijativata, podnositelkata prigovara
i na procentot na grade`na iskoristenost za parcelata evidentirana
na liceto Mad`ovski, koj spored navodite od inicijativata, otstapuval
od iskoristenosta vo procenti na ostanatite parceli. Od ovie
pri~ini, so inicijativata se predlaga ukinuvawe na Odlukata za donesuvawe
na predmetniot urbanisti~ki plan.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 110 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika Makedonija
me|u drugoto odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i
za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot
i so zakonite.
Spored ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako ne e
nadle`en da odlu~uva za baraweto.
1101

Vo konkretniot slu~aj, podnositelkata so inicijativata ja osporuva
predmetnata odluka kako nezakonita od aspekt na pra{awa koi
se odnesuvaat na sodr`inata na planot, odnosno osporuvaweto na odlukata
ne se odnesuva na eventualna nezakonitost ili manlivost na postapkata
od aspekt na fazite za donesuvawe na planot uredena so zakon.
So ogled deka navodite od inicijativata, ne se odnesuvaat i vo
nieden moment ne uka`uvaat na povredi na zakonitosta na postapkata
vo koja e donesena Odlukata za predmetniot urbanisti~ki plan, odnosno
vo otsustvo na vakvi navodi, cenime deka vo konkretniot slu~aj ne
se ispolneti uslovite za vpu{tawe vo ocena na zakonitosta na Odlukata,
odnosno nejzinata soglasnost so odredbite od navedeniot zakon.
Poradi iznesenoto i so ogled na toa {to ovoj sud ne e nadle`en
da ja ispituva i ceni sodr`inata na donesenite urbanisti~ki planovi,
tuku ustavnosta i zakonitosta na postapkata vo koja tie se donesuvaat,
smetame deka vo konkretniot slu~aj nastapeni se uslovite od ~l. 28 al.
1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija, za otfrlawe
na inicijativata, poradi {to se predlaga:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe.
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na zakonitosta na Odlukata za donesuvawe na Detalen
urbanisti~ki plan za naselba "Taftalixe 2" ju`en del, Op{tina Karpo{-Skopje,
br. 07-2472/3 od 9. 11. 2004 godina, donesena od Sovetot na
Op{tina Karpo{-Skopje, objavena vo "Slu`ben glasnik na Grad Skopje"
br. 12 od 14. 12. 2004 godina.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 1 i ~len 71 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 70/1992), na sednicata odr`ana na
11 april 2012 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe na postapka za
ocenuvawe na zakonitosta na Odlukata za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki
plan za naselba "Taftalixe 2" ju`en del, Op{tina Karpo{-
Skopje, br. 07-2472/3 od 9 noemvri 2004 godina, donesena od Sovetot na
Op{tina Karpo{-Skopje, objavena vo "Slu`ben glasnik na Grad Skopje"
br. 12 od 14 dekemvri 2004 godina.
2. Florika [irgoska od Skopje, preku polnomo{nikot advokat
Oliver Ristovski od Skopje, na Ustavniot sud na Republika Makedonija,
mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka za ocenuvawe na
zakonitosta na aktot, ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
1102

Spored navodite vo inicijativata osporenata Odluka ne bila
zakonita zatoa {to pri nejzinoto donesuvawe Sovetot na Op{tina
Karpo{-Skopje, ne postapil soglasno Zakonot za urbanisti~koto planirawe,
bidej}i vo parcelata Kp. br. 3555/1 za KO Karpo{, koja se grani~ela
so imotot na podnositelkata na inicijativata, bile predvideni
dve grade`ni markici. Imeno na navedenata katastarska parcela,
postoel objekt sopstvenost na liceto Lidija Tasevska, za {to podnositelkata
prilaga imoten list, a vo isto vreme na istata taa parcela
bil evidentiran kako sopstvenik na objekt vo prizemje liceto Slobodan
Mad`ovski, za {to podnositelkata prilaga evidenten list. Vsu-
{nost kaj liceto Mad`ovski se rabotelo za grade`en prostor izgraden
bez grade`na dozvola, pa zatoa toj bil sru{en vo 2010 godina, kako
bespravno izgraden objekt. So inicijativata, podnositelkata prigovara
i na procentot na grade`na iskoristenost za parcelata evidentirana
na liceto Mad`ovski, koj spored navodite od inicijativata, otstapuval
od iskoristenosta vo procenti na ostanatite parceli. Od ovie
pri~ini, so inicijativata se predlaga ukinuvawe na Odlukata za donesuvawe
na predmetniot urbanisti~ki plan.
3. Sudot, na sednicata utvrdi deka Sovetot na Op{tina Karpo{-Skopje,
vrz osnova na ~len 22 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe “Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” broj 4/
1996, 28/1997, 18/1999, 53/2001 i 45/2002) i ~len 43 stav 1 to~ka 5 od
Statutot na Op{tinata Karpo{ “Slu`ben glasnik na Grad Skopje”
broj 8/97), ~len 26 od, na 45-tata sednica odr`ana na 9 noemvri 2004
godina, donel Odluka za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan za
naselba "Taftalixe 2" ju`en del, Op{tina Karpo{-Skopje. Odlukata
e donesena pod br. 07-2472/3 od 9 noemvri 2004 godina i e objavena vo
"Slu`ben glasnik na Grad Skopje," br. 12 od 14 dekemvri 2004 godina.
4. Spored ~len 110 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika Makedonija
me|u drugoto odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot
i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so
Ustavot i so zakonite.
Spored ~len 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako ne
e nadle`en da odlu~uva za baraweto.
Vo konkretniot slu~aj, so inicijativata se osporuva predmetnata
odluka kako nezakonita od aspekt na pra{awa koi se odnesuvaat
na sodr`inata na planot, odnosno osporuvaweto na odlukata ne se
odnesuva na eventualna nezakonitost ili manlivost na postapkata od
aspekt na fazite za donesuvawe na planot uredena so zakon.
So ogled deka navodite od inicijativata, ne se odnesuvaat i vo
nieden moment ne uka`uvaat na povredi na zakonitosta na postapkata
vo koja e donesena Odlukata za predmetniot urbanisti~ki plan, odnosno
vo otsustvo na vakvi navodi, spored Sudot, vo konkretniot slu~aj
1103

ne se ispolneti uslovite za vpu{tawe vo ocena na zakonitosta na Odlukata,
odnosno nejzinata soglasnost so odredbite od navedeniot zakon.
Poradi iznesenoto i so ogled na toa {to ovoj sud ne e nadle`en
da ja ispituva i ceni sodr`inata na donesenite urbanisti~ki planovi,
tuku ustavnosta i zakonitosta na postapkata vo koja tie se donesuvaat,
Sudot oceni deka vo konkretniot slu~aj nastapeni se uslovite od ~len
28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija,
za otfrlawe na inicijativata.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese, vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Branko Naumoski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Igor
Spirovski, d-r Gzime Starova, Vladimir Stojanoski i d-r Zoran Sulejmanov.
1104

88. U. br. 31/2012 (11. 04. 2012)
Osporen akt
Odluka za ottu|uvawe na zgradata na Zadru`niot dom i dvorno
mesto vo s. I`i{ta – op{tina Makedonski Brod, br. 07-925/12 od 28.
10. 2011 godina, donesena od Sovetot na Op{tina Makedonski Brod
("Slu`ben glasnik na Op{tina Makedonski Brod," br. 09/2011).
Pri~ini za osporuvawe
Spored Ministerstvoto za lokalna samouprava – Dr`aven inspektorat
za lokalna samouprava, kako podnositel na inicijativata,
Dr`avniot inspektorat za lokalna samouprava vrz osnova na ~l. 23 st.
1 od Zakonot za lokalna samouprava, donel Re{enie br. 17-559/1 od 16.
02. 2012 godina, so koe ja zaprel primenata na osporenata odluka. Ova
od pri~ina {to Odlukata bila nezakonita i sprotivna na Ustavot vo
pogled na zakonskite ovlastuvawa pri na~inot na sproveduvawe na
postapkata. Imeno, so ODU br. 09/12 od 04. 01. 2012 godina kaj ovlasten
notar vo op{tina Ki~evo bil sklu~en aneks br. 1 na dogovorot br. 05-
18/1 od 04. 01. 2012 godina, so koj po prethodno donesna odluka br. 07-
322/17 od 31. 03. 2010 godina na Sovetot na op{tina Makedonski Brod,
po utvrdena cena od 100,00 denari m2 ili vkupna suma od 392.000,00
denari za nedvi`nosta {to se vodi na KP Br. 1007 KO I`i{te kako
kupuva~ povtorno se javuva Milo{ Milo{oski od Ki~evo. Od strana
na rabotnata grupa konstatirano bilo deka odlukata na Sovetot na
op{tina Makedonski Brod za krajna cena od 100,00 denari za m 2 , bila
sprotivna na ~l. 32 st. 2 od Zakonot za koristewe i raspolagawe so
stvari na dr`avnite organi koj {to go primenuvala komisijata vo ovaa
postapka. So ogled deka osporenata odluka bila nezakonita, taa ne
mo`ela da proizvede pravno dejstvo i kako takva da ostane vo pravniot
promet, poradi {to se predlaga Ustavniot sud da povede postapka za
ocenuvawe na nejzinata zakonitost, a Re{enieto na Dr`avniot inspektorat
za lokalna samouprava, br. 17-559/1 od 16. 02. 2012 godina, da ostane
vo va`nost do kone~nosta na odlukata na Ustavniot sud, so koja se
predlaga osporenata odluka da bide poni{tena.
Op{tina Plasnica se priklu~uva kon podnesenata inicijativa
za ocenuvawe na zakonitosta na osporenata odluka od strana na Ministerstvoto
za lokalna samouprava – Dr`aven inspektorat za lokalna
samouprava. Op{tina Plasnica u{te od samiot moment na zapo~-
1105

nuvaweto na funkcioniraweto kako posebna op{tina, kako sedi{te na
op{tinata ja imala opredeleno zgradata na toga{niot Zadru`en dom
vo s. I`i{te, koja vsu{nost e predmet na proda`ba so osporenata
odluka. Od strana na op{tina Plasnica so dopis br. 09-933/2 od 13. 12.
2011 godina bilo pobarano od Vladata na Republika Makedonija navedenata
op{tinska zgrada (Zadru`niot dom vo s. I`i{te) so odluka na
Vladata da bide prenesen vo sopstvenost na op{tina Plasnica. Op{-
tina Plasnica ve}e petnaeset godini rabotela i funkcionirala so sedi{te
vo Zadru`niot dom i imala investirano ogromen iznos na finansiski
sredstva za izvr{eni rekonstrukcii vrz osnova na donacii na
gra|anite na op{tina Plasnica i na samata op{tina.
Sodr`ina na osporenata odluka
Vrz osnova na ~l. 36 st. 1 t.10 i ~l. 66 od Zakonot za lokalna samouprava
("SV RM," br. 5/2002) i ~l. 21 st. 1 i ~l. 79 od Statutot na
op{tina Makedonski Brod na sednicata odr`ana na den 28. 10. 2011
godina donese
ODLUKA
1. Sovetot na op{tina Makedonski Brod na sednicata odr`ana na
den 28. 10. 2011 godina donese odluka za otu|uvawe na zgradata na
Zadru`niot dom i dvorno mesto na KP 1007 vo s. I`i{te –
op{tina Makedonski Brod.
2. Proda`nata cena ne smee da bide pomala od pazarnata vrednost
koja }e bide utvrdena od strana na komisijata za procenka na pazarna
vrednost.
Proda`nata cena za dvornoto mesto da ne bide pogolema
od 100,00 den.od m2.
3. Proda`bata }e se sprovede po pat na usno naddavawe po prethodno
objaven javen oglas vo dnevnite pe~ateni mediumi.
4. Sredstvata {to }e se dobijat od proda`bata na objektot – imotot
treba da se investiraat vo steknuvawe na nov imot na op{tinata
ili za rekonstrukcija na postojniot imot.
5. Ovaa odluka vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben glasnik na op{tina Makedonski Brod".
Br. 07-925/12 Sovet na op{tina Makedonski Brod
28.10.2011 godina Pretsedatel
Makedonski Brod Drage Josifoski
1106

Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
136/2005 gi otfrli inicijativite za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za proda`ba na stanovite
vo sopstvenost na Republika Makedonija, donesena od Vladata na Republika
Makedonija broj 19-2223/2 od 14 juli 2005 godina ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br.58/2005).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: „Imaj}i ja predvid sodr`inata
na osporenata odluka Sudot oceni deka taa pretstavuva konkreten
akt donesen od Vladata na Republika Makedonija so koj se odlu~uva za
pra{awa od stopanisuvaweto so konkreten stanben prostor vo sopstvenost
na Republikata, koj e vo vladenie na lica bez postoewe na praven
osnov za toa, i voedno, Vladata opredelila deka realizacijata na
proda`bata na stanovite }e ja sprovede Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe
so stanben i deloven prostor na Republika Makedonija na
na~in utvrden so Odlukata.
So ogled na toa {to osporenata Odluka ne ureduva pra{awa na
op{t na~in tuku odlu~uva za proda`ba na to~no opredeleni stanovi
odnosno na stanovi vo dr`avna sopstvenost koi se vo vladenie na lica
bez praven osnov, Sudot utvrdi deka osporenata Odluka nema karakter
na propis i ne mo`e da bide predmet na ustavnosudska ocena.
2. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
116/1994, ja otfrli inicijativata za ocenuvawe ustavnosta i zakonitosta
na Odlukata za otu|uvawe na delovni zgradi vo dr`avna sopstvenost,
donesena od Vladata na Republika Makedonija na 6 juni 1994
godina ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 30/1994).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Razgleduvaj}i gi site navodi
vo inicijativata, osobeno okolu karakterot na osporenata odluka,
Sudot oceni deka taa nema karakter na propis ili op{t akt vo smisla
na ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija, zatoa {to so nea se
opredeluvaat to~no opredeleni katastarski parceli - nedvi`nosti
koi se otu|uvaat po pat za zamena za {to }e bide sklu~en dogovor. Spored
toa, osporenata odluka pretstavuva poedine~en akt koj ima pravno
dejstvo samo za navedenite subjekti, a ne i za ostanatite u~esnici vo
pravniot promet, odnosno ne deluva sprema neopredelen broj subjekti
vo neopredelen broj slu~ai i nejzinata sodr`ina ednokratno se iscrpuva
so sklu~uvaweto na dogovorot.
1107

Sporno pravno pra{awe
Dali osporenata odluka ima karakter na propis podoben za
ustavnosudska ocena
Pravno mislewe
1. Spored ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta
na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i
so zakonite.
Spored ~l. 28 al. 1 i 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle-
`en da odlu~uva za baraweto ili ako postojat drugi procesni pre~ki
za odlu~uvawe po inicijativata.
Osporenata odluka e donesena od strana na Sovetot na op{tina
Makedonski Brod, na sednicata odr`ana na 28. 10. 2011 godina. So navedenata
odluka, Sovetot odlu~il da se ottu|i zgradata na Zadru`niot
dom i dvorno mesto na KP 1007 vo s. I`i{te – op{tina Makedonski
Brod, pri {to utvrdil pravila za opredeluvawe na cenata na zgradata
i cenata na dvornoto mesto, go opredelil na~inot na proda`ba na nedvi`nosta
i ja utvrdil namenata na dobienite sredstva od proda`bata.
Imaj}i ja predvid sodr`inata na osporenata odluka, smetame
deka taa pretstavuva konkreten akt donesen od Sovetot na op{tina
Makedonski Brod so koj se odlu~uva za raspolagawe so konkreten imot
- zgrada i dvorno mesto vo sopstvenost na op{tinata.
So ogled na toa {to osporenata odluka ne ureduva pra{awa na
op{t na~in tuku odlu~uva za proda`ba na to~no opredeleni zgrada i
dvorno mesto vo sopstvenost na op{tinata, konkretno opredeluvaj}i
gi uslovite za proda`bata, smetame deka osporenata odluka nema karakter
na propis i ne mo`e da bide predmet na ustavnosudska ocena.
Poradi toa, smetame deka se ispolneti uslovite od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija, za otfrlawe na inicijativite.
So ogled na navedenoto se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Ustavniot sud za razgleduvawe
i odlu~uvawe.
2. Sudot da gi otfrli inicijativite za ocenuvawe na zakonitosta
na Odlukata za ottu|uvawe na zgradata na Zadru`niot dom i dvorno
mesto vo s. I`i{ta – op{tina Makedonski Brod, br. 07-925/12 od 28.
10. 2011 godina, donesena od Sovetot na Op{tina Makedonski Brod
("Slu`ben glasnik na Op{tina Makedonski Brod," br. 09/2011).
*
1108

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineite 1 i 3 i ~len 71
od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br.70/1992), na sednicata odr`ana na
11 april 2012 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLAAT inicijativite za ocenuvawe na zakonitosta
na Odlukata za ottu|uvawe na zgradata na Zadru`niot dom i dvorno
mesto vo s. I`i{ta - op{tina Makedonski Brod, br. 07-925/12 od 28. 10.
2011 godina, donesena od Sovetot na Op{tina Makedonski Brod ("Slu-
`ben glasnik na Op{tina Makedonski Brod," br. 09/2011).
2. Ministerstvo za lokalna samouprava - Dr`aven inspektorat
za lokalna samouprava i op{tina Plasnica, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnesoa inicijativi za poveduvawe na postapka
za ocenuvawe na zakonitosta na Odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od ova
re{enie.
Spored inicijativata na Ministerstvoto za lokalna samouprava
- Dr`aven inspektorat za lokalna samouprava, Dr`avniot inspektorat
za lokalna samouprava vrz osnova na ~len 23 stav 1 od Zakonot
za lokalna samouprava, donel Re{enie br. 17-559/1 od 16. 02. 2012 godina,
so koe ja zaprel primenata na osporenata odluka. Ova od pri~ina
{to Odlukata bila nezakonita i sprotivna na Ustavot vo pogled na zakonskite
ovlastuvawa pri na~inot na sproveduvawe na postapkata.
Imeno, so ODU br. 09/12 od 04.01.2012 godina kaj ovlasten notar vo
op{tina Ki~evo bil sklu~en aneks br. 1 na dogovorot br. 05-18/1 od 04.
01. 2012 godina, so koj po prethodno donesna odluka br. 07-322/17 od 31.
03. 2010 godina na Sovetot na op{tina Makedonski Brod, po utvrdena
cena od 100,00 denari m2 ili vkupna suma od 392.000,00 denari za nedvi-
`nosta {to se vodi na KP br. 1007 KO I`i{te kako kupuva~ povtorno
se javuva Milo{ Milo{oski od Ki~evo. Od strana na rabotnata grupa
konstatirano bilo deka odlukata na Sovetot na op{tina Makedonski
Brod za krajna cena od 100,00 denari za m 2 , bila sprotivna na ~len 32
stav 2 od Zakonot za koristewe i raspolagawe so stvari na dr`avnite
organi koj {to go primenuvala komisijata vo ovaa postapka. So ogled
na toa {to osporenata odluka bila nezakonita, taa ne mo`ela da proizvede
pravno dejstvo i kako takva da ostane vo pravniot promet, poradi
{to se predlaga Ustavniot sud da povede postapka za ocenuvawe na
nejzinata zakonitost, a Re{enieto na Dr`avniot inspektorat za lokalna
samouprava, br. 17-559/1 od 16.02.2012 godina, da ostane vo va`nost
do kone~nosta na odlukata na Ustavniot sud, so koja se predlaga osporenata
odluka da bide poni{tena.
1109

Spored navodite vo inicijativata na op{tina Plasnica, ovaa
op{tina se priklu~uva kon podnesenata inicijativa za ocenuvawe na
zakonitosta na osporenata odluka od strana na Ministerstvoto za lokalna
samouprava - Dr`aven inspektorat za lokalna samouprava. Op{-
tina Plasnica u{te od samiot moment na zapo~nuvaweto na funkcioniraweto
kako posebna op{tina, kako sedi{te na op{tinata ja imala
opredeleno zgradata na toga{niot Zadru`en dom vo s. I`i{te, koja
vsu{nost bila predmet na proda`ba so osporenata odluka. Od strana
na op{tina Plasnica so dopis br. 09-933/2 od 13. 12. 2011 godina bilo
pobarano od Vladata na Republika Makedonija navedenata op{tinska
zgrada (Zadru`niot dom vo s. I`i{te) so odluka na Vladata da bide
prenesen vo sopstvenost na op{tina Plasnica. Op{tina Plasnica
ve}e petnaeset godini rabotela i funkcionirala so sedi{te vo Zadru-
`niot dom i imala investirano ogromen iznos na finansiski sredstva
za izvr{eni rekonstrukcii vrz osnova na donacii na gra|anite na
op{tina Plasnica i na samata op{tina.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka Sovetot na Op{tina Makedonski
Brod, vrz osnova na ~len 36 stav 1 t. 10 i ~len 66 od Zakonot za
lokalna samouprava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija." br.
5/2002) i ~len 21 stav 1 i ~len 79 od Statutot na op{tina Makedonski
Brod, na sednicata odr`ana na den 28. 10. 2011 godina donel Odluka, br.
07-925/12.
Spored to~ka 1 na ovaa odluka, Sovetot na op{tina Makedonski
Brod na sednicata odr`ana na den 28.10.2011 godina donese odluka za
otu|uvawe na zgradata na Zadru`niot dom i dvorno mesto na KP 1007
vo s. I`i{te - op{tina Makedonski Brod.
Spored to~ka 2 na istata odluka, proda`nata cena ne smee da
bide pomala od pazarnata vrednost koja }e bide utvrdena od strana na
komisijata za procenka na pazarna vrednost. Proda`nata cena za dvornoto
mesto da ne bide pogolema od 100,00 den.od m 2 .
Soglasno to~ka 3 na Odlukata, proda`bata }e se sprovede po
pat na usno naddavawe po prethodno objaven javen oglas vo dnevnite pe-
~ateni mediumi, a spored to~ka 4 na istata odluka, sredstvata {to }e
se dobijat od proda`bata na objektot - imotot treba da se investiraat
vo steknuvawe na nov imot na op{tinata ili za rekonstrukcija na postojniot
imot.
Spored to~ka 5 na Odlukata, ovaa odluka vleguva vo sila osmiot
den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben glasnik na op{tina Makedonski
Brod."
4. Spored ~len 110 alineite 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot
i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so
Ustavot i so zakonite.
Spored ~len 28 alineite 1 i 3 od Delovnikot na Ustavniot sud
na Republika Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e
1110

nadle`en da odlu~uva za baraweto ili ako postojat drugi procesni
pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
Osporenata odluka e donesena od strana na Sovetot na op{tina
Makedonski Brod, na sednicata odr`ana na 28. 10. 2011 godina. So navedenata
odluka, Sovetot odlu~il da se ottu|i zgradata na Zadru`niot
dom i dvorno mesto na KP 1007 vo s. I`i{te - op{tina Makedonski
Brod, pri {to utvrdil pravila za opredeluvawe na cenata na zgradata
i cenata na dvornoto mesto, go opredelil na~inot na proda`ba na nedvi`nosta
i ja utvrdil namenata na dobienite sredstva od proda`bata.
Imaj}i ja predvid sodr`inata na osporenata odluka, spored
Sudot, taa pretstavuva konkreten akt donesen od Sovetot na op{tina
Makedonski Brod so koj se odlu~uva za raspolagawe so konkreten imot
- zgrada i dvorno mesto vo sopstvenost na op{tinata.
So ogled na toa {to osporenata odluka ne ureduva pra{awa na
op{t na~in tuku odlu~uva za proda`ba na to~no opredeleni zgrada i
dvorno mesto vo sopstvenost na op{tinata, konkretno opredeluvaj}i
gi uslovite za proda`bata, Sudot oceni deka osporenata odluka nema
karakter na propis i ne mo`e da bide predmet na ustavnosudska ocena
i deka se ispolneti uslovite od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, za otfrlawe na inicijativite.
5. Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot odlu~i kako vo to~ka 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese, so mnozinstvo glasovi vo
sostav od pretsedatelot na Sudot Branko Naumoski i sudiite d-r Nata-
{a Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova, Vladimir
Stojanoski i d-r Zoran Sulejmanov.
1111