21.11.2015 Views

Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

Uchebnik

Uchebnik

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

dr`avata nekomu da mu obezbedi li~na za{tita od napad od strana na<br />

drugi ili kako pravo na socijalna sigurnost. Va`no e da se podvle~e i<br />

toa deka ~l. 5 na Evropskata konvencija nudi za{tita isklu~ivo protiv<br />

nezakonito li{uvawe od sloboda, a ne protiv ograni~uvaweto na<br />

fizi~kata sloboda na li~nosta voop{to.<br />

Treba da se spomne deka poedinecot ne mo`e da se otka`e od<br />

svoite prava od ~l. 5. So drugi zborovi, duri ako nekoj im se predade na<br />

vlastite i ako se soglasi na toa da bide li{en od sloboda, li{uvaweto<br />

od sloboda i natamu mo`e da bide nezakonsko i sprotivno na ~l. 5 (De<br />

Wilde, Ooms and Verysp protiv Belgija - 1971).<br />

2. So ~l. 5. st. 1 od Konvencijata se predviduva deka dr`avata<br />

mo`e nekogo zakonski da go pritvori od pri~ini {to se zasnovani vrz<br />

krivi~niot ili na gra|anskiot zakon. Evropskata kovencija najprvin<br />

zboruva za li{uvawe od sloboda kako del od krivi~nata postapka.<br />

Vo ovaa smisla se priznati tri situacii vo koi li{uvaweto od sloboda<br />

mo`e da bide opravdano: 1 0 priveduvawe na osomni~eno lice zaradi<br />

involviranost vo vr{ewe krivi~no delo (osomni~eni prestapnici, t.<br />

c), 2 0 zatvorawe na lice kako kazna za storeno krivi~no delo (osudeni<br />

prestapnici, t. a) i 3 0 zatvorawe na lice koe se goni po barawe za ekstradicija<br />

(ekstradicija, t. f).<br />

1 0 Osomni~eni prekr{iteli. Od ~l. 5 st. 1c, proizleguva deka<br />

li{uvaweto od sloboda na osomni~eno lice e mo`no i opravdano pred<br />

ili po storeniot prestap. Vo ovaa smisla najprvin e neophodno da postoi<br />

prestap (krivi~no delo) predviden spored nacionalnoto zakonodavstvo<br />

(Lukanov protiv Bugarija - 1997). Pokraj ovoj preduslov<br />

potrebno e da bidat ispolneti u{te dve barawa. Prvo, celta na priveduvaweto<br />

na osomni~eniot mora da bide negovo iznesuvawe "pred nadle`nite<br />

sudski vlasti" 126 i vtoro, somnenieto za prestapot mora<br />

da bide osnovano (reasonable suspicion). 127 Kon seto toa neophodno e da se<br />

126<br />

Vo slu~ajot Lawlees protiv Irska (1961), Sudot utrdil deka dr`avata<br />

ne mo`e nikogo da pritvori bez izveduvawe pred sud i bez namera da mu<br />

sudi. Me|utoa vo slu~ajot Brogan protiv Obedinetoto kralstvo (1988), Sudot<br />

utvrdil deka `alitelite bile pritvoreni za da se sprovede policiska<br />

istraga za faktite vrz koi bile zasnovani opredeleni somnevawa i zatoa nemalo<br />

povreda na ~l. 5 st. 1c.<br />

127<br />

Somnevaweto mora sekoga{ da e vistinsko. Vo Murray protiv Obedinetoto<br />

Kralstvo (1994), Sudot naglasi deka ~esnosta i bona fide na somnevaweto<br />

se nezamenliv element na negovata osnovanost, no za osnovano<br />

mo`e da se smeta samo somnevaweto {to se zasnova vrz fakti ili informacii<br />

koi osomni~enoto lice objektivno go povrzuvaat za navodnoto krivi~no delo.<br />

Za toa treba da postojat dokazi za aktivnostite koi zasegnatoto lice neposredno<br />

go poso~uvaat ili dokumenti ili sudski dokazi so sli~en efekt. Zatoa<br />

ne treba da do|a do li{uvawe od sloboda zasnovano vrz ~uvstva, instikti, ~isti<br />

asocijacii ili etni~ki, religiozni ili drugi predrasudi. Vidi: Macovei,<br />

95

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!