Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

Toa zna~i deka Ustavot upatuva na sudskata odluka ili zakonot
kako institucionalno sredstvo koe ja inaugurira potrebata od
ograni~uvawe na slobodite i pravata dokolku postoi neophodna
potreba za za{tita, ostvaruvawe ili zadovoluvawe nekakov interes od
"pogolemo, po{iroko" zna~ewe. Toa zna~i deka ograni~uvaweto mo`e
da "stapi na sila" samo koga i dokolku postoi realna i neodlo`na
potreba za voveduvawe na samoto ograni~uvawe kako neophodna i
edinstveno mo`no primenliva merka ~ija aplikacija bi go
ovozmo`ilo ostvaruvaweto ili za{titata na toj "po{irok" interes.
Tuka e evidentno deka Ustavot poa|a od neophodnata potreba da se
obezbedi eden balans me|u razli~ni kompetitivni interesi.
Ograni~uvaweto na slobodata ili pravoto e vo relacija so potrebata
od realizacija na edna legitimna cel, interesot za ostvaruvawe na taa
cel i potrebata na demokratijata. Za{titata na bezbednosta i odbranata
na dr`avata, za{titata na javniot interes, otkrivawe ili spre-
~uvawe krivi~ni dela, kako i za{tita na zdravjeto na lu|eto, spre~uvawe
nasilno urivawe na ustavniot poredok, kako i spre~uvaweto na
pottiknuvawe ili povikuvawe voena agresija ili razgoruvawe nacionalana,
rasna ili verska omraza ili netrpelivost pretstavuva legitimna
cel koja Ustavot ja utvrduva i opredeluva na na~in {to predviduva
mo`nost slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot da se ograni~at
zaradi nivno ostvaruvawe. Tuka sekako se raboti za vospostavuvawe
ramnote`a me|u op{testvoto i interesite na zaednicata, od edna
strana i individualnite osnovni prava, od druga strana, ili poinaku
ka`ano ramnote`a me|u ona {to op{stestvoto e vo obvrska da go ovozmo`i
(individualnite prava i slobodi) i potrebata od nivno ograni~uvawe.
Vo ovie segmenti Ustavot pravi obid da vospostavi ekvilibrium
me|u op{toto i posebnoto vo domenot na interesite, utrduvaj}i
gi legitimnite celi ~ie ispolnuvawe e neophodno potrebno vo edno
demokratsko op{testvo.
Vtoriot del, (stavovite 3 i 4 od ~l. 54) upatuva na zaklu~ok deka
ograni~uvaweto na slobodite i pravata e mo{ne restriktivno i ovaa
restriktivnost se manifestira vo dve nasoki: 1) ograni~uvaweto ne
mo`e da bide diskriminatorsko, i 2) se predviduva eden set prava i
slobodi za koi postoi isklu~ok od mo`nosta za nivno ograni~uvawe.
Vo prviot slu~aj, najvisokiot akt na dr`avata predviduva antidiskriminatorski
pristap vo utvrduvaweto granici i ograni~uvawa
na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot na na~in {to predviduva
deka tie treba da va`at, da se nametnuvaat i primenuvaat podednakvo
kon site i sekogo bez ogled na pripadnosta na individuata po
bilo koj osnov. Vakviot pristap e vo soodnos i korelacija so ~lenot 9
od Ustavot koj predviduva potpolna ednakvost na gra|anite na Republika
Makedonija po ovie osnovi. Su{tinata na vakviot atribut na
ograni~uvawata na ~ovekovite prava i slobodi e vo toa {to tie se
odnesuvaat na site gra|ani i deka tie ne mo`e da bidat proglaseni, da
890