Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

~etokot od regulativata za kaznite, vpro~em, ja potvrduva tradicijata
na kaznenoto zakonodavstvo eksplicitno i jasno da izrazi {to se o~ekuva
od kaznata, {to ne e cel sama za sebe, tuku e i svoevidna pravna
orientacija na sudijata vo izborot i odmeruvaweto na kaznata.
Ne ispu{taj}i ja od vid prirodata na kaznata, krivi~nopravnata
nauka kontinuirano postavuva brojni uslovi i barawa kako neophodni
karakteristiki na sovremenata kazna. Tokmu pod vlijanie na ovie
zalo`bi krivi~nopravnite sistemi i zakonodavstvata na civiliziranite
zemji prifatile kazna od javnopraven karakter, propi{ana, izre-
~ena i izvr{liva samo od nadle`en sud.
Od sodr`inata na ~l. 32, 33, 40, 40, 41 st. 2 od Krivi~niot zakonik,
jasno proizleguva deka zakonodavecot jasno i decidno gi predviduva
granicite na ubla`uvaweto na kaznata vo ramkite na predvideniot
minimum na kazna. Ottuka, logi~en e zaklu~okot deka so osporenata
zakonska odredba vsu{nost se derogira odredbata od ~l. 41 od Zakonikot,
odnosno se naru{uvaat temelite na drugite instituti, predvideni
vo Krivi~niot zakonik. Tokmu poradi toa, spored Sudot, so osporenata
zakonska odredba se povreduva temelniot princip na ustavniot
poredok od ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot - vladeeweto na pravoto.
Od analizata na osporenata zakonska odredba, spored Sudot,
isto taka, proizleguva zaklu~ok deka istata e nejasna i neprecizna i
poradi toa {to voop{to ne e jasno dali vo slu~ajov stanuva zbor za zamena
na kazna zatvor izre~ena so pravosilna sudska odluka, ili istata
se u{te e vo faza na `albena postapka, odnosno dali stanuva zbor za
nepravosilna presuda, po koja povisokiot sud mo`e da se proiznese po
izjaven redoven praven lek (`alba) i vo koja postapka povisokiot sud
vo ramkite na granicite {to se propi{ani so zakon za toa delo, a imaj}i
gi pritoa vo vid krivi~nata odgovornost na storitelot, te`inata
na deloto i celite na kaznuvaweto, }e mu odmeri kazna na storitelot
na krivi~noto delo. Ottuka, nesporen e zaklu~okot deka toj, sudijata, e
dominus litis vo postapkata, i onoj koj po zakonski sprovedena postapka
vrz osnova na svoeto sudisko nao|awe i ubeduvawe }e go opredeli vidot
na kaznata, kako i visinata na istata. Pritoa, sudot gi ima predvid
site okolnosti {to vlijaat kaznata da bide pomala ili pogolema, a
osobeno: stepenot na krivi~nata odgovornost, pobudite od koi e storeno
deloto, ja~inata na zagrozuvaweto ili povredata na za{titenoto
dobro, okolnostite pod koi e storeno deloto, porane{niot `ivot na
storitelot, negovite li~ni priliki i negovoto odnesuvawe po storenoto
krivi~no delo, a posebno vodej}i smetka za vkupnoto dejstvo na
kaznata i nejzinite posledici vrz mo`nosta i potrebite za resocijalizacija
na storitelot. Ova se okolnosti koi samo sudot vo kontradiktorna
postapka vo neposreden kontakt so storitelot na krivi~noto
delo, mo`e so sigurnost da gi proveri i utvrdi i vrz osnova na niv da
go opredeli vidot i visinata na kaznata.
So Ustavot, isto taka, precizno se definirani osnovnite slo-
87