Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

obvrski od neimoten karakter (vernost, pomagawe, po~ituvawe i drugo)
i prava i obvrski koi se od imoten karakter (pravo na izdr`uvawe
me|u bra~nite drugari, kako i me|u roditelite i decata) me|u bra~nite
drugari i me|u roditelite i decata, pri {to utvrdenite rokovi vo
zakonot se me|a za zapo~nuvawe ili prestanuvawe na ostvaruvawe na
utvrdenite prava, me|utoa tie ne treba da pretstavuvaat pre~ka za ostvaruvawe
na odredeni prava.
So ogled na toa {to vo konkretniov slu~aj kaj institutot na
utvrduvawe na tatkovstvo, odnosno maj~instvo na dete rodeno nadvor
od brak, deteto e ograni~eno da go ostvari ova pravo do 21 godi{na
vozrast vo odnos na roditelite koi toa pravo go imaat vo tekot na celiot
svoj `ivot, Sudot oceni deka osporenata odredba ne e vo soglasnost
so na~eloto na ednakvost i ramnopravnost.
6. So Re{enie U. br. 86/2001 od 18. 09. 2002, Sudot ne povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 16 st. 2 od Zakonot za zdru`enijata
na gra|ani i fondaciite ("SV RM," br. 31/1998).
Spored navodite vo inicijativata osporenata odredba se ureduvalo
deka osnova~i na zdru`enija na gra|ani ne mo`at da bidat lica na
koi so pravosilna sudska presuda im e odzemena delovnata sposobnost,
{to ne bilo vo soglasnost so ~l. 9, 20 st. 1 i 2 i 54 st. 1 od Ustavot.
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 16 st. 2 od Zakonot,
osnova~i na zdru`enie na gra|ani ne mo`at da bidat lica na koi so
pravosilna sudska presuda im e odzemena delovnata sposobnost.
So Zakonot za zdru`enijata na gra|ani i fondaciite se ureduva
na~inot, uslovite i postapkata za osnovawe, registracija, rabotewe i
prestanok na zdru`enijata na gra|ani i fondaciite. Taka, so ~l. 2 st. 1
od ovoj zakon e uredeno deka gra|anite slobodno mo`at da se zdru`uvaat
vo zdru`enija na gra|ani i da osnovaat fondacii zaradi ostvaruvawe
i za{tita na ekonomski, socijalni, kulturni, nau~ni, stru~ni, tehni~ki,
humanitarni, obrazovni, sportski i drugi prava, interesi i uveruvawa
vo soglasnost so Ustavot i zakonot.
Op{topoznato e deka delovnata sposobnost nu`no pretpostavuva
pravna sposobnost, bidej}i za da mo`e da se sozdavaat prava i obvrski
so svoja izjava na volja, treba da se ima sposobnost liceto da bide
subjekt na prava i obvrski. Imeno, ~ovekot kako fizi~ko lice e nositel
na prava i obvrski, toj e subjekt na pravoto. Svojstvoto na ~ovekot
da bide nositel na prava i obvrski e vsu{nost pravna sposobnost. Sekoj
~ovek e pravno sposoben, zna~i, sekoj ~ovek e nositel na prava i
obvrski i toa ne e usloveno od vozrasta, polot ili drugite svojstva na
~ovekot. Me|utoa, za razlika od pravnata sposobnost, kaj delovnata
sposobnost na fizi~kite lica, se bara od liceto sposobnost da izrazi
pravno relevantna volja da u~estvuva vo pravniot promet, odnosno toa
da bide sposobno samostojno da se gri`i za sebe, za svoite prava i za
svoite obvrski. Delovna sposobnost ne mo`e da ima sekoe lice, tuku,
toa koe e svesno, koe mo`e da gi sfati svoite postapki, da ima raz-
84