Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

Po predlog na u~esnikot vo postapkata ili po slu`bena dol`nost,
sekoga{ koga opravdano }e se posomnevaat deka sojuzniot zakon
vrz koj treba da ja zasnovaat svojata odluka e neustaven, sudovite vo
Germanija se dol`ni da ja prekinat postapkata do odlukata na ustavniot
sud. Na Kipar, sudot mu se obra}a na Ustavniot sud samo vo slu~aj
koga toa go baraat u~esnicite vo postapkata. Ustavniot sud na Avstrija
vr{i konkretno ocenuvawe na ustavnosta na zakon ili na zakonitosta
na podzakonskite akti na barawe na redovnite i upravnite sudovi
pred koi se pojavilo pra{aweto na ustavnosta i zakonitosta. Koga
smetaat deka nekoj zakon ili drug op{t akt e neustaven, odnosno nezakonit,
sudovite i drugite organi i vo Finska ja odbivaat negovata primena
na konkretniot slu~aj. Ottamu proizleguva osnovna karakteristika
na akcesornata kontrola. Takvata kontrola se sostoi vo toa {to
odlukata za ustavnosta, odnosno zakonitosta ima za pravna posledica
odbivawe na primenata na op{tiot akt na konretniot slu~aj, me|utoa
ne i negovo stavawe nadvor od sila. 488
5. Ustavniot sud mo`e i samiot da poveden postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na zakon, odnosno za ustavnosta i zakonitosta na
propis ili drug op{t akt (~l. 14 st. 1). Pritoa, Sudot so ni{to ne e
ograni~en, {to zna~i deka po sopstvena inicijativa mo`e da se vpu-
{ti vo ocena na ustavnosta na sekoj zakon, odnosno ustavnosta i zakonitosta
na sekoj propis i op{t akt.
Ustavniot sud po slu`bena dol`nost mo`e da go postavi pra{aweto
na ocena na ustavnosta i zakonitosta na zakon ili op{t praven
akt vrz koi treba da ja zasnova svojata odluka i vo drugi zemji od svetot
kako, na primer, vo Avstrija, Italija, Kipar. Vo takov slu~aj ustavniot
sud ja zapira postapkata po glavniot predmet do re{avaweto na
toa prejudicijalno pra{awe.
6. Po povod inicijativata so koja se bara Sudot da povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na zakon, odnosno za ustavnosta i zakonitosta
na drugi propisi, Sudot na sednica odlu~uva so re{enie
dali }e povede postapka ili nema da povede postapka.
7. So ogled na toa {to ovde stanuva zbor za apstraktna normativna
kontrola (predmet na postapkata pred Ustavniot sud e zakon ili
drug propis ili op{t akt, a ne negova primena na odredena fakti~ka
sostojba), Sudot ne nastojuva da go utvrdi pravniot poredok vo soglasnost
so odredeni ~ove~ki odnosi, tuku samiot zakon ili drug propis
i op{t akt da go dovede vo soglasnost so pravniot poredok. Posle-
488
Blagojevi}, S. Ustavno sudstvo i ustavni sistem, NIO Univerzitetska Rije},
Titograd, 1986. str. 61. Kaj posrednoto ili akcesorno ispituvawe na ustavnosta
na zakonot, po povod konkreten spor za da ja utvrdi pravnata norma koja }e ja
primeni, sudijata prethodno go re{ava pra{aweto na ustavnosta na zakonot,
so taa posledica {to protivustavniot zakon nema da go primenuva na konkretniot
spor (tn. ekscepcija na protivustavnost). Krbek, I. op. cit. str. 43.
765