Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

skata odluka za re{avaweto na toj spor da zavisi od toa dali op{tata
pravna norma koja treba da se primeni na konkretniot slu~aj e soglasna
so ustavot i zakonot. Toga{, po pravilo, sekoj u~esnik vo postapkata
mo`e da ja ospori ustavnosta i zakonitosta na op{tiot akt, odnosno
normata koja vo konkretniot slu~aj treba da se primeni. Vo nekoi zemji
i sudot po slu`bena dol`nost e obvrzan da povede postapka koga }e
utvrdi deka zakonot ili drug op{t akt vrz koi bi moral da ja zasnova
svojata odluka e neustaven, odnosno nezakonit. Ako sudot pred koj se
postavilo pra{aweto za ustavnost i zakonitost ne e nadle`en da donese
odluka za soglasnosta na op{tiot akt so ustavot i zakonot, dol`en e
na ustavniot sud ili na drug sud koj ja vr{i negovata funkcija, da mu
podnese barawe za ocena na ustavnosta i zakonitosta na toj akt.
Vo pogled na dejstvoto na odlukite vo sistemite vo koi kontrolata
se vr{i vo forma na ekscepcija na neustavnost, odnosno nanezakonitost,
odlukata na sudot se ograni~uva samo na konkretniot slu~aj
i za posledica nema ukinuvawe, odnosno poni{tuvawe na neustavniot
zakon ili nezakonitiot normativen akt, tuku samo odbivawe na negovata
primena na konkretniot slu~aj.
- Klasi~na zemja na posredno ispituvawe na ustavnosta se
Soedinetite Amerikanski Dr`avi. Posrednoto ispituvawe na ustavnosta
e delo na sudskata praktika. Vo ovaa smisla be{e re{ava~ki
slu~ajot Marbury v. Medison od 1803, vo koj samiot pretsedatel na Sojuzniot
sud John Marshall go obrazlo`il pravoto na sudot da ja ispituva
ustavnosta na zakonot (toa e prv slu~aj na proglasuvawe za protivustaven
na sojuzen zakon od strana na Sojuzniot sud). Imeno, pred zavr-
{uvaweto na edno partisko vladeewe tu`itelot Marberi bil postaven
za miroven sudija, me|utoa aktot za negovoto postavuvawe ne mu
bil dostaven. So ogled na toa {to vo me|uvreme se promenila vlasta,
noviot dr`aven sekretar (tu`eniot Medison) pove}e ne sakal da ja
izvr{i taa dostava. Od tie pri~ini Marberi podignal tu`ba protiv
Medison. Pred sudot se postavi pra{aweto dali zakonot koj za takvi
pra{awa opredeluva deka vo prva instanca e nadle`en Sojuzniot sud e
vo soglasnost so Ustavot. I so ogled na toa {to smeta deka toj zakon e
protivustaven ja odbiva tu`bata poradi nenadle`nost. 483
483
Po toj povod Mar{al go dal slednoto obrazlo`enie. "Vlasta na
zakonodavniot organ e odredena i ograni~ena. Onie koi go vospostavuvaat
ograni~uvaweto ne smee pogre{no da bidat sfateni ili zaboraveni, pa ottamu
ustavot e pi{an akt. Premnogu e ednostavno za voop{to da mo`e da bide
osporuvano tvrdeweto deka ustavot go poni{tuva sekoj akt {to mu se sprotiven
ili deka zakonodavniot organ ne mo`e da go menuva ustavot so obi~en zakon.
Me|u ovie alternativi nema sredni mo`nosti. Ustavot e ili najvisok zakon,
koj ne mo`e da se menuva po obi~en pat, ili se nao|a na ist stepen so obi-
~nite zakonski akti i, sli~no so drugite zakoni, mo`e da se promeni sekoga{
koga zakonodavniot organ saka da go promeni... Sekako site onie koi imaat do-
762