Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

Imeno, pojavata na ekscepcijata na neustavnosta kaj nas treba
da se povrze so razvojot na dva su{testveno rali~ni na~ini na koi
sudijata ja ispituva ustavnosta na zakonite vo pozitivnite prava vo
svetot: 1 0 neposreden ili apstrakten kade {to sudijata go re{ava
samo pra{aweto na ustavnosta na zakonot kako glaven spor, i 2 0 posreden
ili akcesoren, kade {to po povod konkreten spor, za da ja utvrdi
pravnata norma koja }e ja primeni, sudijata prethodno go re{ava pra-
{aweto na ustavnosta na zakonot, so taa posledica {to protivustavniot
zakon ne go primenuva vrz konkretniot spor (tn. ekscepcija na
protivustavnost). Spored toa dodeka vo prviot slu~aj pra{aweto na
ustavnosta na zakonot e glaven spor koj sudijata treba da go re{i, vo
vtoriot slu~aj toa e samo prethodno ili akcesorno (sporedno) pra{awe
za da mo`e da se re{i nekoe drugo glavno pra{awe od sudskata nadle`nost.
1 0 Apstraktnata (neposredna, direktna) kontrola na ustavnosta
i zakonitosta se oblikuva spored na~inot na koj doa|a do poveduvawe
na postapkata za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na op{tiot
akt ili spored pravnoto dejstvo na odlukata za ustavnosta, odnosno
zakonitosta. Kaj apstraktnata kontrola ocenata na zakonite ili drugite
op{ti akti se vr{i bez ogled dali nivnata primena predizikuva
spor ili ne. Toa zna~i deka se vr{i ocenuvawe na samiot akt bez ogled
na negovata primena. Pritoa, pravnoto dejstvo na odlukata za ustavnosta
ili zakonitosta e stavawe nadvor od sila na nesutavniot, odnosno
na nezakonitiot akt. 481
Neposrednata kontrola na ustavnosta na zakonite so ustav mu e
prenesena na to~no opredlenen sudski organ. Vo sovremenoto pravo
tie organi obi~no se ustavnite sudovi, no mo`at da bidat i redovni
vrhoveni sudovi koi pokraj svojata redovna, ja ima i ova nadle`nost,
kako {to toa e slu~aj so [vajcarija ili kako {to toa be{e slu~aj vo
Germanija so Vajmarskiot ustav.
- Vo zemjite vo koi kontrolata na ustavnosta i zakonitosta ja
vr{at posebni ustavni sudovi, kako na primer, Germanaija, Italija,
Avstrija, Makedonija, odlukata za ustavnosta, odnosno zakonitosta
ima kasatoren karakter, za{to so nea se ukinuva ili poni{tuva op{t
praven akt. Takvata odluka na ustavniot sud ima op{t karakter, za{to
481
Kaj neposrednoto ili apstraktnoto ispituvawe na ustavnosta na zakonot,
sudijata go re{ava samo pra{aweto na ustavnosta na zakonot kako glaven
spor. Apstraktniot spor e takov spor koj, nezavisno od sporot za nekoe
konkretno pra{awe, re{ava za pravnata priroda, zna~eweto, va`eweto na
opredelena pravna norma od povisok rang i sl. Kaj apstraktniot spor ovie
pra{awa se glaven predmet na sporot. Apstraktiot spor za ustavnosta na zakonot
od site razli~ni pra{awa za zna~eweto na zakonot itn. svoeto vnimanie
go koncentrira na pra{aweto na soglasnosta na zakonot so ustavot.
Krbek, I. op. cit. str. 43.
760