Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

proglaseni i {to vlegle vo sila.
Preventivna kontrola na ustavnosta i zakonitosta na normativnite
akti vo Ustavot ne e predvidena kako mo`nost duri ni za me|unarodnite
dogovori.
4. Ustavniot sud ne ja ispituva ustavnosta i zakonitosta
na normativni akti koi prestanale da va`at i ottamu ne se ve}e
vo pravniot poredok kako pozitivni propisi. Vo ovaa smisla:
- Sudot ne ja ocenuva ustavnosta i zakonitosta na osporeniot
akt vo odnos na propis koj prestanal da va`i pred podnesuvaweto na
inicijativata.
- Ustavniot sud ne ja ocenuva ustavnosta i zakonitosta na temporalen
propis koj prestanal da se primenuva so protekot na vremeto
na utvrdeno vo samiot propis.
- Odluka na Sudot so koja e ukinata osporenata odredba ima za
posledica eliminirawe na istata od pravniot poredok, {to pretstavuva
apsolutna pre~ka za postapuvawe na Sudot po inicijativata.
Kako isklu~ok od praviloto deka Ustavniot sud ocenuva samo
va`e~ki akti, vo Delovnikot e predvidena mo`nost Sudot da odlu~uva
za ustavnosta i zakonitosta na normativen akt {to prestanal da va`i
otkako e povedena postapkata za ocenuvawe na negovata ustavnost i zakonitost.
4. Nadle`nosta na Ustavniot sud ne go opfa}a ocenuvaweto
na ustavnosta na propu{taweto na zakonodavecot da uredi nekoe
pra{awe so zakon. Vakvata nadle`nost, me|utoa, bi mo`ela posredno
da se izvede vo onie situacii koga, pokraj obvrskite da se donese zakon,
se utvrduva i vremeto vo koe toj mora da bide donesen. Vo takva situacija
neaktivnosta na zakonodavecot proizveduva nesigurna pravna
situacija od gledna to~ka na ostvaruvaweto na suprematijata na Ustavot,
odnosno od gleda to~ka na izvr{uvawe na dovolno specificiran
ustaven nalog. No, sepak, Ustavniot sud nema na raspolagawe nikaki
sredstva, pa duri ni nekoj vid deklaratorna odluka (kako {to toa, na
primer, e slu~aj so Ustavniot sud na Ungarija), so koi }e go natera zakonodavecot
da ja izvr{i svojata ustavna obvrska. Vo ramkite na mo`nosta
za posredno vostanovuvawe na edna vakva nadle`nost na Ustavniot
sud, edna specijalna situacija nastanuva koga predmet na ocena
pred Ustavniot sud se zakonski odredbi za ostvaruvawe na nekoj poseben
aspekt na ednakvosta i nediskriminacijata. Ako zakonot utvrduva
nekoi zakonski privilegii za edna kategorija pravni subjekti, a vo
isto vreme, poradi propu{taweto da go douredi pravniot odnos isklu-
~uva nekoja druga kategorija na pravni subjekti, koi inaku se nao|aat
vo ista pravna situacija so onie na koi im e obezbedena taa privilegija,
takvoto propu{tawe bi bilo neustavno na eden posreden na~in -
poradi posledicata {to ja proizveduva otsustvoto na soodvetna norma:
na toj na~in ustavniot sud bi mo`el da go prisili zakonodavecot da go
dopolni zakonot kako uslov da go zadovoli baraweto za soglasnost so
736