Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

5 Va`no e da se napomene deka Ustavniot sud obezbeduva i zna-
~ajna me|unarodna sorabotka. Taka, Ustavniot sud na Republika Makedonija
vo ramkite na svoeto polnopravno ~lenstvo vo Sovetot na Evropa,
imenuva oficir za vrski so Potkomisijata za ustavno sudstvo pri
Evropskata komisija za demokratija preku pravoto (Venecijanska komisija)
na Sovetot na Evropa. Od maj 1999 godina, Ustavniot sud e polnopraven
~len i na Konferencijata na evropskite ustavni sudovi, a ostvaruva
sorabotka i so Centarot za evropsko ustavno pravo od Atina.
II NADLE@NOST NA USTAVNIOT SUD
Ustavot ja utvrduva samo pozicijata na Ustavniot sud, negovite
nadle`nosti i osnovnata sodr`ina na pravnoto dejstvo na negovite
odluki. Ustavnot ne predviduva donesuvawe zakon za ureduvawe na drugite
pra{awa povrzani so ostvaruvaweto na funkcijata na Sudot.
[to se odnesuva do nadle`nosta, spored ~l. 110 od Ustavot i Delovnikot
na Ustavniot sud, toj e nadle`en za: 1. normativna kontrola
na op{tite pravni akti, 2. neposredna za{tita na ustavnite slobodi i
prava na ~ovekot i gra|aninot koga se povredeni so poedine~ni akti, 3.
re{avawe na sudir na nadle`nosti me|u samite dr`avni organi (trite
granki na vlasta) i me|u centralnite dr`avni organi i edinicite na
lokalnata samouprava, 4. odlu~uvawe za odgovornosta na pretsedatelot
na Republika Makedonija za kr{ewe na Ustavot, 5. odlu~uvawe za ustavnosta
na programite i statutite na politi~kite partii i na zdru`nijata
na gra|anite, kako i 6. za nekoi drugi pra{awa.
politi~ka stranka da bide zastapena vo Sudot srazmerno na svojata zastapenost
vo pretstavni~kite tela. Pretsedatelot i potpretedatelot na Sudot gi
izbiraat dvata doma naizmeni~no.
Spored italijanskiot Ustav, Ustavniot sud se sostoi od 15 ~lenovi od
koi po edna tretina postavuva pretsedatelot na Republikata, Parlamentot na
zaedni~ka sednica i najvisokite sudovi (redovni i upravni). Sudiite se izbiraat
od redot na sudiite, redovnite univerzitetski profesori po pravo i
advokati so najmala praktika od 20 godini. Sudot od svojata sredina izbira
pretsedatel. Sudiite se izbiraat na 12 godini bez pravo na povtoren neposreden
izbor. Vo postapkata protiv pretsedatelot na Republikata i ministrite,
pokraj sudiite na Ustavniot sud, sudat i 16 ~lenovi koi gi izbira Parlamentot.
Spored francuskiot Ustav od 1958, Ustavniot sovet (Conseil constitutionnel)
se sostoi od 9 ~lenovi so mandat od 9 godini, so toa {to sekoja treta godina
ispa|at trojca sudii. Trojca ~lenovi imenuva pretsedatelot na Republikata,
a po tri pretsedatelite na dvata doma na Parlamentot. Pretsedatelot
na Sovetot go imenuva pretsedatelot na Republikata. Pokraj navedenite postojani,
do`ivotni ~lenovi na Sovetot se i site biv{i pretsedateli na Republikata.
734