21.11.2015 Views

Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

Uchebnik

Uchebnik

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

v) I kone~no, otkako }e se utvrdi deka popre~uvaweto na pravoto<br />

na privatnost e zakonsko i zasnovano vrz legitimni celi, ostanuva<br />

da se doka`e deka popre~uvaweto e potrebno vo demokratskoto<br />

op{testvo. Pritoa, izrazot "potrebno," ~ie definirawe dolgo vreme<br />

se odbegnuva{e, vo slu~ajot Olsson protiv [vedska (1988), Sudot go<br />

opredeli kako "poim koj implicira deka nekoe popre~uvawe soodvetstvuva<br />

na nekoja itna op{testvena potreba, a posebno deka e proporcionalno<br />

so legitimnata cel {to se sledi."<br />

[to se odnesuva do poimot "demokratsko op{testvo," Sudot ne<br />

gi opredeluva negovite karakteristiki. 463 Pritoa, ona {to e "potrebno"<br />

vo edno demokratsko op{testvo za celite na ~l. 8 e opredeleno so<br />

povikuvawe na balansot me|u pravata na poedinecot i javniot interes<br />

preku primenata na na~eloto na proporcionalnost. Na~eloto na<br />

proporcionalnost, pak, op{to zemeno, potvrduva deka ~ovekovite<br />

prava ne se apsolutni i deka koristeweto na pravata na nekoj poedinec<br />

sekoga{ mora da se proveruva od po{irokiot javen interes. Ova na~elo<br />

e eden od na~inite na koi se postignuva ovoj balans i vo primenata<br />

na Konvencijata ~esto se koristi od strana na Sudot. 464 Imeno, pri sogleduvaweto<br />

na toa dali doma{nite odluki se kompatibilni so ~l. 8,<br />

Sudot go primenuva testot na proporcionalnost kako balansirawe na<br />

pravata na poedinecot i interesite na dr`avata. So toa Sudot ne nudi<br />

povtorno ispituvawe na odlukite na doma{nite sudovi, odnosno toj se<br />

vozdr`uva od promena na misleweto za meritornosta na sekoj oddelen<br />

slu~aj. Negovata uloga se sostoi vo toa da razgleda dali vo svetlinata<br />

na slu~ajot vo celina, dr`avnite organi imale "relevantni i dovolni<br />

pri~ini" za prezemawe na spornite merki na popre~uvawe. Pritoa,<br />

utvrduvaweto dali popre~uvaweto e proporcionalno so celta {to se<br />

sledi, naj~esto e kompleksen proces koj vklu~uva razgleduvawe na pove}e<br />

okolnosti (interesot {to treba da se {titi od popre~uvawe, 465<br />

ostrinata na popre~uvaweto i itnata op{testvena potreba) koi dr`avata<br />

ima za cel da gi ispolni. 466<br />

463<br />

Edinstveno vo slu~ajot Dudgeon protiv Obedinetoto Kralstvo<br />

(1981), Sudot gi spomenuva tolerancijata i {irokoumnosta kako dve od obele`jata<br />

na demokratskoto op{testvo.<br />

464<br />

Sudot ~esto potsetuva deka "vo celta na Konvencijata e svojstveno<br />

baraweto na praveden balans me|u barawata na op{tiot interes na zaednicata<br />

i uslovite na za{titata na fundamentalnite prava na poedinecot."<br />

465<br />

Taka na primer, vo slu~ajot Dudgeon, vo odnos na ovoj interes, Sudot<br />

zabele`a deka pravoto na privatno odr`uvawe na seksualni odnosi "bara<br />

osobeno seriozni pri~ini" za da se opravda negovoto popre~uvawe.<br />

466<br />

Doktrinata na proporcionalnost pretpostavuva deka metodite koi<br />

se usvoeni zaradi postignuvawe na koja bilo cel koja gi zagrozuva pravata na<br />

poedincite mora da bide proporcionalna na dobroto koe saka da se postigne.<br />

Doktrinata operira na tri ramni{ta: prvo, generalno ramni{te koe bara ra-<br />

729

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!