Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

odredeni merki na diskrecija. Pokraj toa, Sudot potvrduva deka zaradi
nivnata blizina do kompleksnite pra{awa odredeni na nacionalno
nivo, doma{nite organi se vo podobra pozicija da napravat procena
na okolnostite na sekoj slu~aj i da go opredelat najsoodvetniot tek na
aktivnostite. Kako rezultat na toa, dr`avite u`ivaat odreden stepen
na diskrecija vo odnos na na~inot na koj se po~ituva privatniot i semejniot
`ivot spored ~l. 8, a toa se odrazuva na na~inot na koj se procenuva
balansot me|u popre~uvaweto i negovata cel.
3 0 Ponekoga{ kako podr{ka na marginata na procena se koristi
i okolnosta {to postojat zna~itelni razliki me|u dr`avite dogovorni~ki
vo odnos na moralot, 457 obi~aite i praktikata.
[to se odnesuva do samoto opredeluvawe na nekoja poedine~na
`alba spored ~l. 8 od Konvencijata vklu~uva neophoden test sostaven
od dve fazi na procena.
a) Prvata faza na procena se odnesuva na utvrduvawe na primenlivosta
na ~l. 8 od Konvencijata. Ovde stanuva zbor za razre{uvawe
na dilemata, dali pravoto za koe poedinecot se `ali deka mu e
popre~eno, navistina pretstavuva nekoe od pravata (privaten `ivot,
semeen `ivot, dom ili korespondencija) za{titeni so ~l. 8 st. 1. Pritoa,
naj~esti situacii se koga aplikantot tvrdi deka dr`avata prezela
dejstvie za koe toj smeta deka e sprotivna na negovite li~ni interesi
garantirani so tie prava. Vo takva situacija, Sudot razgleduva dali
popre~uvaweto na pravoto mo`e da se opravda so povikuvawe na uslovite
od st. 2 na istiot ~len. Ako smeta deka pravoto na koe poedinecot
se povikuva ne spa|a vo opfatot na edno od navedenite prava, Sudot konstatira
deka ~l. 8 ne e primenliv i tuka postapkata zavr{uva. Vo
sprotiven slu~aj se preminuva kon vtorata faza na procena.
Ovde me|utoa, treba da se ima predvid, deka aplikantite se `alat
i na toa deka vo odredeni situacii javnite organi trebale no, ne
uspeale da prezemat dejstvija za koi tie smetaat deka se neophodni za
obezbeduvaweto na potrebnoto "po~ituvawe" na nivnite prava od ~l. 8.
Vo toj slu~aj, Sudot razgleduva, dali pod tie okolnosti dr`avata
imala pozitivna obvrska da deluva na na~in koj }e bide vo soglasnost
so elementot "po~ituvawe" od navedeniot ~len. Taka vo slu~akot X i Y
protiv Holandija (1985), Sudot smeta{e deka ~l. 8 ne samo {to ednostavno
ja prisiluva dr`avata da se vozdr`uva od popre~uvawe (negativen
potfat), tuku mo`e da ima i pozitivni obvrski za efikasno po~-
457
Vo slu~ajot Handyside, Sudot smeta{e deka ne e vozmo`no da se najde
edinstvena evropska koncepcija na moralot me|u doma{nite zakoni na razli~nite
dr`avi dogovorni~ki. Me|utoa, vo slu~aite Dudgeon i Norris, Sudot
otfrli deka marginata na procena bila dovolno {iroka na Obedinetoto
Kralstvo i na Irska da im dozvoli da ja odr`at kriminalizacijata na homoseksualnosta.
Ottamu, {to se odnesuva na za{titata na moralot, Sudot kako
op{t stav ne prifati deka marginata na procena e {iroka.
725