Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

(ramka ili pole) na procena. 456 Me|utoa, spored ovaa doktrina na dr`avite
dogovoreni~ki ne im dava neograni~ena mo} na procena, za{to
vo krajna linija soglasno Konvencijata, Sudot e odgovoren za ostvaruvaweto
na po~ituvaweto na obvrskite od strana na dr`avata. Imeno,
Sudot ima uloga da donese finalna presuda za toa dali nekoe po~ituvawe
na odredeno pravo soglasno Konvencijata mo`e da bide opravdano
spored ~l. 8 st. 2. Na toj na~in doma{nata margina na procena odi
"raka pod raka" so evropskiot nadzor (supervizija), za{to Komisijata
i Sudot go zadr`uvaat pravoto procenata na dr`avata da ja stavat na
ispituvawe. Na toj na~in, Sudot se potpira na marginata na procena
vo dve osnovni grupi okolnosti: 1 0 pri opredeluvaweto dali nekoe popre~uvawe
na odredeno pravo od ~l. 8 e opravdano vrz osnova na javniot
interes dozvolen so st. 2, i 2 0 pri procenuvaweto dali nekoja
dr`ava napravila dovolno za po~ituvawe na nekoi pozitivni obvrski
{to gi ima spored ovaa odredba.
Marginata na procena dodelena na nadle`nite nacionalni organi
varira spored okolnostite, predmetot i negovata sodr`ina. Vo
okolnostite koi treba da se zemat predvid pri opredeluvaweto na
opfatot na marginata na procena spored ~l. 8 spa|aat:
1 0 Postoeweto na zaedni~ka osnova me|u zakonite na dr`avite
od Konvencijata. Tamu kade {to voobi~aenata praktika e o~igledna
marginata na procena }e bide tesna i otstapuvawata od nea te-
{ko }e mo`at da se opravdaat. Od druga strana, tamu kade {to voobi~aeniot
pristap ne e rasprostranet, diskrecijata {to Sudot ja nudi
na obivnetite dr`avi }e bide {iroka.
2 0 Opfatot na marginata na procena se razlikuva i spored kontekstot.
Vo ovaa smisla, na primer, se smeta deka marginata na procena
posebno e {iroka vo oblasta kako {to e za{titata na deteto. Razli~ni
pristapi kon gri`ata za deteto i intervencijata na dr`avata
vo semejstvoto koi postojat vo dr`avite dogovorni~ki, Sudot gi zema
predvid pri ispituvaweto na takvite slu~ai i pritoa im dozvoluva
456
Ova na~elo za prvpat e vospostaveno vo slu~ajot Handyside protiv
Obedinetoto Kralstvo (1976), koj se odnesuva{e na eden spor spored ~l. 10,
me|utoa negovata odluka podednakvo se primenuva i za slu~aite spored ~l. 8
od Konvencijata. Vo taa odluka be{e opredeleno "deka poradi nivniot direkten
i kontinuiran kontakt so vitalnite sili od navedenite zemji, dr`avnite
organi vo princip se vo podobra polo`ba otkolku me|unarodniot sudija vo
davaweto odredeno mislewe za... neophodnosta od nekoe ograni~uvawe ili kazna."
i deka "nacionalnite organi se tie {to treba da ja napravat prvi~nata
procena za realnosta na itnata op{testvena potreba {to ja implicira poimot
neophodnost vo toj kontekst. Spored toa, ~l. 10 st. 2 na dr`avite im ostava
margina na procena. Taa margina se dava i na doma{niot zakonodavec... i
na organite, me|u koi i na sudskite, koi se povikani da gi tolkuvaat i primenuvaat
va`e~kite zakoni."
724