Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

v) Metodot na margina na procena (margin of appreciacion)
Soglasno ovoj metod dr`avata go opredeluva na~inot na implementirawe
na Konvencijata. Kako generalno pravilo e prifateno
deka dr`avata preku svoite organi, {to sekako se odnesuva i za Ustavniot
sud, se vo podobra pozicija za ocenuvawe na potrebata i obemot
na merkata primeneta vo konkretnata sostojba koja se odrazuva vrz
pravata i slobodite koj odraz mo`e da bide i negativen. Evropskata
konvencija ocenuva dali dr`avata vo konkretniot slu~aj dejstvuvala
preterano ili vo ramkite na dadeniot koncept, po~ituvaj}i go ~l. 1 od
Konvencijata koj fakti~ki dava {iroko pole na pravilno legitimno
deluvawe. Solasno so nego dr`avata e obvrzana pravata i slobodite
definirani vo Konvencijata i da gi obezbedi vo ramkite na svojata nadle`nost
(jurisdikcija). 455 Liceto {to se smeta zasegnato so nekoja
aktivnost ili pasivnos od strana na dr`avata mora da ja prezentira
taa zasegnatost od jurisdikcijata na dr`avata ~lenka.
Ovoj metod podrobno }e go pretstavime preku pravoto na semeen
i privaten `ivot.
Pri opredeluvaweto dali merkite prezemeni od dr`avata se
kompatibilni so ~l. 8, na dr`avata í se dava opredelen stepen na diskrecija.
So drugi zborovi, od strana na Komisijata i Sudot na dr`avite
im se ostava izvesen stepen na slobodna procena za da ja ocenat
usoglasenosta na opredlena merka so barawata na Konvencijata (pravo
po sopstveno nao|awe da donesuvaat nekoi re{enija vo ramkite na zakonot).
Ova diskreciono pravo e poznato kako doktrina na margina
455
Terminot "jurisdikcija" ima avtonomno zna~ewe za Konvencijata.
Negovoto interpretirawe e fleksibilno {to ovozmo`uva i edno po{iroko
zna~ewe. Istiot ne se odnesuva samo na klasi~nata teritorijalna nadle`nost
tuku tretira i sostojbi nadvor od teritorijata na dr`avata potpisni~ka koga
liceto e zasegnato od dr`avnata vlast na taa dr`ava ili zavisi od kontrolata
{to taa ja sproveduva. Interpretacijata na terminot jurisdikcija (nadle`nost)
se prostira i na stvarnata nadle`nost, za{to taa se odnesuva za site postapki
na dr`avite vo ostvaruvaweto na svojaat obvrska na poleto na ~ovekovite
prava i slobodi. Sudot ne pravi razlika vo tipot na pravilata i merkite
koi gi prezema dr`avata i ne isklu~uva ni del od nejzinata jurisdikcija
koga ja ocenuva usoglasenosta so Konvencijata. Dr`avata e povikana deka vo
ramkite na jurisdikcijata kako celina postapikla vo soglasnost so Konvencijata.
Sudot taa usoglasenost ja ispituva preku odredbite na Ustavot ili
preku odredbite koi imaat legislativna cel. Od momentot koga takvite odredbi
se sredstvo preku koi dr`avata ja ostvaruva svojata jurisdikcija na toa
pole, tie se predmet na ispituvawe na usoglasenosta (Slu~aite: Komunisti~kata
partija na Turcija protiv Turcija, Soering protiv Obedinetoto
Kralstvo, Irska protiv Obedinetoto Kralstvo).
723