Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

pojavuva kako fundamentalno pravo na ~ovekot da se bide tretiran
ednakvo vo soglasnost so svojata ~oveka priroda, ottamu {to ~ovekovite
bitija imaat ednakva vrednost. Zabranata na diskriminacija, me-
|utoa, ne ja isklu~uva i kategorijata na razli~en tretman (pravedno e
razli~nite da se tretiraat razli~no) ako e zasnovan vrz utvrduvaweto
na negovata potreba vo oddelen slu~aj so primena na pravdata. 104 Nakratko,
ova pravo se sveduva samo na toa vo sozdavawe pravno relevantna
obvrska za nositelite na normativnata dejnost, pri ureduvaweto
na konkretnite pravni odnosi razli~nite pravni svojstva na subjetite
vo pravoto da ne smeat da se zasnovaat vrz nabroenite okolnosti. Toa
samo po sebe zna~i deka od aspekt na ovaa ustavna norma razli~nite
svojstva po osnova na nekoja druga okolnost, odnosno sozdavaweto razli~ni
kategorii subjekti vrz nekoja drug osnova, ne se zabraneti.
Zabranata na diskriminacija ne ja isklu~uva nitu pozitivnata
diskriminacija. Pozitivnata diskriminacija - ednakvo postapuvawe
vo odnos na lica me|u koi postojat prirodni i socijalni razliki
(obratna diskriminacija, benigna diskriminacija, afirmativna akcija
na dr`avata, preodni ili preferentni merki, specijalni merki),
isto taka, mu slu`i na principot na ednakvosta so voveduvawe privremena,
poedine~na i predmetno ograni~ena neednakvost vo pravata.
"Pozitivnata diskriminacija, vsu{nost, pretstavuva akcija na dr`avata
za potkrepa na mo`nostite za realizacija na nekoi propi{ani
prava na poedinci ili gupi koi tie samite ne mo`at da gi iskoristuvaat
poradi razli~ni socijalni, fizi~ki ili politi~ki hedikepi.
Ovoj institut ima ultimativna cel da ja namali razlikata me|u for-
104
"... Razlikite i neednakvostite koi gi imaat lu|eto se podeleni na
onie {to ne se od zna~ewe za ednakvosta pred zakonot i na takvi {to se od
zna~ewe i {to treba da se zemat predvid. Na primer, neednakvostite vrz osnova
na polot, rasata, bojata na ko`ata i sl. se neednakvosti, koi ne treba da se
zemat predvid za statusot na ednakvosta - imeno, lu|eto nezavisno od niv treba
da se tretiraat ednakvo pred zakonot. Principot na pravdata, {to bara: sekomu
da mu se dade {to mu pripa|a - bara od zakonot da bide "slep" sprema spomenatite
prirodni neednakvosti. No istiot princip pak bara, zakonot da gi
"vidi" i da utvrdi razli~en tretman na nekoi drugi neednakvosti bitni za postignuvawe
na realna ednakvost vo zakonot - onamu kade {to razli~nosta stanuva
hendikep za realizacija na pravoto, kade {to ekonomskite, socijalnite i
kulturnite razliki stanuvaat pre~ka za postignuvaweto na efektivna ednakvost
- tie razliki mora zakonski da se nadminat za da se izbegne sozdavawe
na u{te pogolemi razliki i urivawe na principot na ednakvost... So eden
zbor, principot na zakonski razli~en tretman e del od principot na ednakvost
i toj mo`e da se opravda so specifi~nite prakti~ni okolnosti koi sozdavaat
razliki vo {ansite da se koristat pravata {to im pripa|aat na lu|eto."
Danailov Fr~koski, Q. Me|unarodno pravo za pravata na ~ovekot, Magor,
Skopje, 2001, str. 59.
72