Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

Taka, na primer, vo KZ e predvidena mo`nost za osloboduvawe
od kazna na pripadnikot na grupa ili banda koj }e ja otkrie grupata,
odnosno bandata, pred vo nejzin sostav ili za nea da stori nekoe krivi-
~no delo (~l. 394 st. 4). Ovaa odredba nadvor od navedeniot slu~aj ne
mo`e da se primeni. Vsu{nost, ovde se raboti za op{tiot logi~ki princip
spored koj isklu~ocite tesno se tolkuvaat (exceptiones sunt strictissimae
interpretationis).
Me|utoa, na slu~ajot koj ne e predviden so posebna (specijalna)
norma, vrz osnova na zaklu~uvawe od sprotivnost, se primenuva op{tata
norma (za site slu~ai koi ne se opfateni so posebnata norma, vrz
osnova na zaklu~uvawe od sprotivnost, se smeta deka potpa|aat pod
op{tata norma). Na primer, ako e propi{ano deka testamentot mora
da bide vo pi{ana forma, pa od toa e napraven isklu~ok za vreme na
voena sostojba, toga{ vrz osnova na sprotivnost se zaklu~uva deka vo
slu~aj na mobilizacija va`i propisot za pismenata forma na testamentot.
Toga{, so ova sredstvo se tolkuva poop{tata norma.
2. Odnosot me|u argumentum a simile i argumentum a contrario.
Vo vrska so ova pra{awe ~esto e tvrdeweto deka stanuva zbor za paralelni
metodi na tolkuvawe koi vo sekoj poedine~en slu~aj mo`at ednakvo
da se upotrebat. Vo ova smisla se misli deka e sosema sî edno i
opravdano dali }e se upotrebi analogija ili doka`uvawe od sprotivnost.
Za{to, ako dva slu~ai se sli~ni, a od niv edniot pretstavuva pravna
praznina, toa zna~i deka me|u niv ima i istovidni i razli~ni elementi,
pa ottamu istovidnite elementi mo`ele da bidat pri~ina za
primena na analogijata, a razli~nite za primena na argumentum a contrario.
Me|utoa, toa e pogre{no, za{to od gledi{te na logikata ne e sî
edno dali }e se upotrebi edniot ili drugiot metod na tolkuvawe. Imeno,
ako postoi osnova za primena na analogija (ista zakonska pri~ina,
odnosno ist op{testven interes), toga{ e opravdano edinstveno da se
primeni analogijata. I obratno. Va`no e samata logi~ka analiza da ne
mo`e da ja poka`e opravdanosta od analogija, za{to postoeweto na
istovidni interesi ne mo`e da se utvrdi so nea, tuku mora da se primeni
celna, sociolo{ka analiza. Me|utoa, koga sociolo{kata analiza
edna{ }e poka`e deka vo dvata slu~ai postoi istoviden interes koj se
{titi so ista norma, toga{ analogijata e logi~ki nu`na i voop{to ne
mo`e da stane zbor za primena na argumentum a contrario. 449
712
449
Luki}, R. op. cit. str. 330.