Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

Toga{ pak, koga mo`e da se slu~i pri~inata na donesuvaweto na
normata koja se tolkuva so zaklu~uvawe od sprotivnost da ne e zbir na
site obele`ja na dadeniot slu~aj, tuku samo na nekoi, so samoto toa vo
dadeniot slu~aj se postavuva mo`nosta od primena na analogija. Isto
taka, {tom vo dadeniot slu~aj }e se utvrdi mo`nost od sozdavawe na
pove}e razli~ni normi za regulirawe na pravnata praznina, a ne samo
na norma so sprotivna sodr`ina, otpa|a uprostenata primena na zaklu-
~uvawe od sprotivnost spored koe, zatoa {to odnosnite slu~ai se razli~ni,
na slu~ajot koj ne e reguliran treba da se primeni norma koja e
sprotivna po sodr`ina. 447
Od navedenoto se gleda deka vrednosta na zaklu~uvaweto od sprotivnost
ne mo`e da se odredi ~isto po logi~ki pat, tuku samo so soodvetni
celno tolkuvawe. Po logi~ki pat ne mo`e da se utvrdi duri ni
zna~eweto na normata za slu~ajot koj so nea ne e opfaten, kako {to toa
go sakaat onie koi uprosteno go sfa}aat ova zaklu~uvawe, za{to toa
zna~ewe ne sekoga{ e simetri~no so sprotivnoto zna~ewe na normata
za slu~ajot koj taa go opfa}a, tuku e samo razli~no. Vsu{nost, vrz
osnova na ~ista logika mo`e da se zaklu~i samo deka zaklu~vaweto od
sprotivnost nesomneno e opravdano vo slu~aj na tn. isklu~oci. Me|utoa,
i ova ne e apsolutno sigurno, za{to so sociolo{ko tolkuvawe
mo`e da se utvrdi deka ovaa zaklu~uvawe ni tuka ne mo`e da se primeni.
Ottamu, mo`e da se sumira deka so pomo{ na zaklu~uvaweto od sprotivnost
normata se tolkuva taka {to na slu~ajot koj pretstavuva
pravna praznina, a koj inaku e sli~en na slu~ajot koj taa go opfa}a, se
primenuva norma koja po sodr`ina e razli~na od nea, a ponekoga{ í e
sprotivna. Primenata na zaklu~uvaweto od sprotivnost e opravdana
samo ako so sociolo{ko tolkuvawe e utvrdeno deka pri~inite za donesuvaweto
na normata bile obele`jata na dadeniot slu~aj koi ne postojat
vo slu~ajot koj pretstavuva praznina. 448
2 0 Osven vo prethodnoto potesno zna~ewe, argumentum a contrario
~esto se upotrebuva kako sredstvo pri obi~noto tolkuvawe, koga ne se
popolnuva pravna pranina. Toa e slu~aj koga postoi edna posebna (specijalna)
norma koja pretstavuva isklu~ok vo odnos na edna op{ta norma.
Vo ova zna~ewe argumentum a contrario pretstavuva metod na logi-
~ko zaklu~uvawe so koj primenata na edna norma ne va`i vo odnos na
ostanatite mo`ni slu~ai, ako toj propis pretstavuva isklu~ok od op{-
tite pravila koi ja reguliraat taa materija. So drugi zborovi, argumentum
a contrario se sostoi vo toa (ottamu {to nekoja norma pretstavuva
isklu~ok od op{tite inaku va`e~ki pravila), {to se zaklu~uva deka
toj isklu~ok gi isklu~uva op{tova`e~kite pravila za slu~aite za koi
va`i toj isklu~ok. Za specijalnite slu~ai predvideni vo posebnata
norma se primenuva taa norma. Princip e deka va`i specijalniot, a ne
op{tiot zakon (lex specialis derogat generali).
447
Luki}, R. op. cit. str. 328.
448
ibid. str. 328.
711