Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

Zabranata na diskriminacija zna~i deka site gra|ani podednakvo
se tretiraat vo Ustavot i zakonite, odnosno deka vo op{tite pravni
akti tie gi imaat site prava i slobodi nezavisno od nivnite prirodni
osobini (pol, rasa i boja na ko`ata) i nivnite socijalni svojstva
(etni~ka pripadnost, socijalno poteklo, politi~ko uveruvawe, verski
opredelba, imotna polo`ba i op{testven status). So drugi zborovi,
ova pravo se sveduva na takvo tretirawe vo pravoto na ~lenot na edna
kategorija, koe vo ni{to ne se razlikuva od tretiraweto na site drugi
~lenovi na istata kategorija.
Negativno opredeleno - pravoto na nediskriminacija, pravoto
na zabrana na diskriminacija na gra|anite vrz osnova na nivnite prirodni
i socijalni karakteristiki, vsu{nost, zna~i deka navedenite
svojstva i polo`bi na lugeto ne smeat da bidat upotrebeni vo pravoto
kako osnova bilo za nametnuvawe na posebni obvrski i ograni~uvawa,
bilo za dodeluvawe posebni prava i privilegii vo koj i da e od pravnite
odnosi. Toa proizleguva ottamu {to diskriminacijata kako praven
poim zna~i ograni~uvawe ili priviligirawe vo pravata na edni vo
odnos na drugi lica, nivni razli~en praven tretman vo zavisnost od
odredeni nerazumni klasifikacii i podvojuvawa. 103 Taa zna~i nepravedna
podelba ili razgrani~uvawe na edni vo odnos na drugi zaradi
eliminirawe ili naru{uvawe na nivnite prava, sozdadavawe razliki,
isklu~uvawa, ograni~uvawa ili nametnuvawa uslovi za koristewe na
tie prava zasnovani vrz elementi koi ne mo`e da se opravdaat od aspekt
na op{toprifatenite vrednosti: pravdata i pravednosta. Ili poednostavno,
diskriminacijata zna~i neednakvo postapuvawe vo odnos
na lica me|u koi postojat prirodni i socijalni razliki.
Diskriminacijata, me|utoa, ne postoi pri sekoja, tuku samo pri
nepravedna klasifikacija na lice ili grupa na lica, koja doveduva do
neednakov tretman vo pravoto na ednakvite lica. Me|utoa, ottamu {to
pokraj ednakvoto postapuvawe so ednakvite (bitno sli~nite), pravdata
bara i neednakvo postapuvawe so neednakvite (bitno razli~nite), se
pojavuva potrebata od klasifikacii na lica za koi }e se obezbedi poinakov
praven tretman nasproti licata i grupite {to se razli~ni od
niv. Vo tie slu~ai diskriminacijata e nu`na za da se postigne ednakvost
vo tretmanot na razli~nite lica vo ramkite na nivnata kategorija,
no razli~en vo odnos na ednakviot tretman vo ramkite na druga
kategorija na lica. Takvata diskriminacija e pravedna, za{to se pravi
vrz osnova na razumni (prifatlivi), odnosno pravedni kriteriumi za
klasifikacija.
Ottamu, zabranata na diskriminacija zna~i pravna ednakvost,
ednakvost na pravoto sprema site (pravedno e ednakvite da se tretiraat
ednakvo). Na ova normativno ramni{te principot na ednakvosta se
103
Inaku, samiot termin diskriminacija (lat. discriminere) zna~i pravewe
razlika, delewe, podvojuvawe.
71