Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

to delo (sozdavawe novi kvalificirani oblici na edno osnovno krivi~no
delo), g) sodavawe novi krivi~ni sankcii, kako i d) poostruvawe
i izrekuvaweto pote{ka kazna. So drugi zborovi vo krivi~noto zakonodavstvo
e zabraneta analogija so koja se ote`nuva polo`bata na storitelot
na krivi~noto delo - analogija in malam partem.
Od navedenoto pravilo postoi isklu~ok - analogijata mo`e da
bide dozvolena samo toga{ koga so nea se olesnuva polo`bata na storitelot
na krivi~noto delo - analogija in bonam partem. Toa mo`e da
bide slu~aj: a) koga se raboti za osnovite koi go isklu~uvaat postoeweto
na krivi~noto delo i krivi~nata odgovornost, b) za osnovite koi
ja isklu~uvaat kaznivosta i slu`at za poblago odmeruvawe na kaznata,
kako i v) toga{ koga se raboti za koja i da e okolnost so {to storitelot
na krivi~noto delo se doveduva vo popovolna polo`ba, 444 so edna
na{a dodavka, dokolku seto toa ne e vo sprotivnost so na~eloto na
pravdata i pravednosta. Takvata analogija ima osnova vo na~eloto in
dubio pro reo.
b) Argumentum a contrario
1. Argumentum a contrario ima dve zna~ewa ottamu {to slu~ai
kako sredstvo: 1 0 za zaklu~uvawe (ili doka`uvawe) od sprotivnost zaradi
popolnuvawe pravni praznini, i 2 0 zaklu~uvawe (ili doka`uvawe)
od sprotivnost zaradi poto~no tolkuvawe na op{ti normi od
koi se predvideni isklu~oci.
1 0 Vo svoeto prvo zna~ewe - primena zaradi popolnuvawe pravni
praznini, argumentum a contrario pretstavuva tolkuvawe sprotivno
od analogijata. Dodeka analogijata se izvlekuva od sli~nosta, argumentum
a contrario e tolkuvawe vrz osnova na sprotivnost. Toa zna~i deka
za site slu~ai koi nekoja norma ne gi opfa}a (a koi inaku se sli~ni na
slu~ajot {to go opfa}a) se primenuva norma koja í e sprotivna. Zaklu-
~uvaweto ovde odi po obraten tek od onoj kaj analogijata. Ovde se utvrduva
deka pravnata norma opfa}a izvesni slu~ai, dodeka slu~ajot koj
pretstavuva pravna praznina so nea ne e opfaten. Ovoj slu~aj ne e
opfaten so nea o~igledno, za{to ne e istoveten so onie slu~ai koi se
opfateni. Ottamu {to normata e predvidena samo za slu~aite koi gi
opfa}a, zna~i deka ne mo`e da se primenina ostanatite slu~ai koi ne
gi opfa}a. Spored toa za drugite slu~ai treba da se primeni norma
koja e sprotivna od taa norma. 445
So drugi zborovi pri zaklu~uvaweto vrz osnova na sprotivnost
pojdovniot stav e deka edna norma propi{ana za eden slu~aj vrz osnova
na site negovi sostavni obele`ja - zakonskata pri~ina ne e samo edno
444
Taka, Tahovi}, J. op. cit. str. 136, Horvati}-Novoselac, Kazneno pravo,
op}i dio, Zagreb, 1999.
445
Luki}, R. op. cit. str. 327.
708