Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

So logi~koto tolkuvawe se vr{i proveruvawe na zna~eweto na normata
dobieno so drugite metodi na tolkuvawe. So nego se utvrduva
dali zna~eweto koe se dobiva so drugite vidovi tolkuvawe e logi~no
mo`no. Ako se utvrdi deka toa logi~ki ne e mo`no, se smeta deka normata
e besmislena. 2 0 So logi~koto tolkuvawe se izvlekuvaat novi
zna~ewa na normata koi ne mo`at da se izvle~at so drugite metodi na
tolkuvawe. Od normata se izvlekuva ona zna~ewe koe ne mo`e da se
dobie so drugite sredstva na tolkuvawe, a osobeno so jazi~noto.
1 0 Gramati~koto ili drugo zna~ewe na normata mo`e da bide logi~ki
neispravno, {to lesno se utvrduva so primena na logi~kite zakoni,
a osobeno so zakonot za neprotivre~nost na iskazite. Ako se utvrdi
protivre~nost vo nekoja norma, taa mora da se otstrani. Dokolku
toa ne e mo`no, mora da se zeme deka protivre~nata norma nepostoi i
da se smeta deka konkretnite op{testveni odnosi ne se regulirani so
pravoto. Dokolku toa e nu`no, vo takvi slu~ai mora da se smeta deka
postoi pravna praznina koja soglasno pravilata za toa treba da se poopolnuva.
Tokmu faktot deka normata e protivre~na, no deka sepak e
donesena, uka`uva deka verojatno treba da se smeta deka postoi pravna
praznina, za{to dokolku konkretnite odnosi ne trebalo da se reguliraat,
normata ne bi bila ni donesena.
Od vnatre{nata protivre~nost na edna norma treba da se razlikuva
protivre~nosta me|u dve ili pove}e normi vo ist akt, odnosno na
normite sodr`ani vo dva ili pove}e normativni akti. Protivre~nostite
vo ramkite na edna norma ili na normite vo eden akt glavno se
otstranuvaat na toj na~in {to se smeta deka izvesni elementi na normata
ili aktot ne postojat ili se zapostavuvaat. Protivre~nostite
me|u normite koi im pripa|aat na razli~i akti se re{avaat spored posebnita
pravila na sistematskoto tolkuvawe.
2 0 Kaj vtoriot vid logi~ko tolkuvawe se razlikuvaat dva osnovni
metodi na tolkuvawe: a) argumentum a simile i b) argumentum a
contrario.
Ovie tolkuvawa se vrzani za pravnite praznini. Pravna praznina
prestatavuva op{testven odnos {to ne e reguliran so pravna norma
dokolku postoi op{testven interes takviot odnos da bide normiran.
Toa zna~i deka ne sekoj op{testven odnos koj e reguliran so pravna
norma e pravna praznina, tuku samo onoj za koj op{testvoto ima interes
da bide reguliran, za{to, vpro~em, op{etstvoto ne gi regulira
site, tuku samo zna~ajnite op{testveni odnosi. Pravnite praznini
mo`at da bidat prethodni (primarni) - koga e propu{teno odreden
odnos da bide reguliran pri donesuvaweto na pravniot akt, ili dopolnitelni
(sekundarni) - koga se pojavil interes odreden odnos dopolnitelno
da bide reguliran so pravniot akt.
Inaku, pravnite praznini mo`at da se re{at na dva na~ini: so
donesuvawe na op{t ili konkreten (poedine~en) praven akt. Prviot
slu~aj e poispraven poradi samiot karakter na op{tiot praven akt
703