Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

pretstavuva edinstvena postapka koja mo`e da se vr{i so kombinacija
na pove}e metodi. Sekoja od niv e del od edna celina ~ii rezultati
treba me|usebno da se povrzat, da se sporedat i proverat za da se dojde
do definitivniot stav za zna~eweto na konkretnata norma.
3.1. Jazi~ko (gramati~ko) tolkuvawe
Ova tolkuvawe se sostoi vo toa {to smislata na pravnata norma
(nejzinoto zna~ewe) se pronao|a so pomo{ na pravilata na gramatikata
i sintaksata. Za taa cel se zemaat predvid site gramati~ki pravila
(ednina, mno`ina, glagolski formi, svrznici, predlozi prilozi
itn.) kako i pravilata na sintaksata - pravila za izrazuvawe na mislite
na opredelen jazik (sklopot na re~enicata, mestoto na izrazite vo
re~enicata, zavisni re~enici itn.). Mototo na ova tolkuvawe e "Sledi
go tekstot na normata," i ottamu se poa|a od na~eloto: pi{anite
propisi treba da se tolkuvaat na na~in koj ovozmo`uva najdobro da
se so~uva va`nosta na ona {to vo niv e zapi{ano. Ako tolkuvaweto
gi napu{ti ramkite na tekstot, edvaj mo`e da se odredi smislata i
zna~eweto na normata.
Jazi~koto tolkuvawe e osnovno i pojdovno. Toa obi~no se vr{i
so analiza na oddelni izrazi, poimi i delovi na tekstovi so cel da se
dojde do vistinskata smisla na sodr`inata na celiot tekst na normata.
Me|utoa, toa ne e dovolno za da se razbere smislata na normata, osobeno
zatoa {to upotrebenite izrazi mo`at da imaat razli~no zna~ewe, a
mo`nostite za izrazuvawe na eden poim se ograni~eni. Ottamu e potrebno
otstranuvawe na nejasnata smisla (neodredenosta) na normata do
koja se doa|a poradi nesovr{enosta na jazikot ili poradi neodredenosta
na upotrebenite poimi. Pritoa, mora da se zeme deka sekoj jazi~en
znak ima sopstveno zna~ewe i deka ne e odvi{en. Kone~no, na
sekoj jazi~en znak mora najprvin da mu se dade negovoto voobi~aeno
zna~ewe pa duri potoa negovoto pravno zna~ewe.
Duri po jazi~koto tolkuvawe se preo|a kon utvrduvawe na vistinskoto
zna~ewe na normata. Vistinsko e ona zna~ewe koe ovozmo`uva
soodvetnata norma na najdobar na~in da ja izvr{i svojata op{testvena
funkcija za koja e nameneta. Inaku, za toa na koj na~in mo`e najdobro
da se odredi vistinskoto zna~ewe na pravnata norma, vo teorijata postojat
dve gledi{ta.
Spored subjektivnata teorija na tolkuvaweto, vo ramkite na
jazi~koto tolkuvawe, vistinsko e ona zna~ewe koe tvorecot sakal da í
go dade na normata. Ottamu so tolkuvaweto treba da se otkrie voljata
na tvorecot (zakonpodavecot), odnosno ona {to toj go sakal vo momentot
na donesuvaweto na normata.
Spored privrzanicite na objektivnata teorija vistinskoto
zna~ewe e ona koe tvorecot soglasno objektivnoto op{testveno sfa}awe
navistina í go dal na normata. Od ova sfa}awe proizleguva koga
701