Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

zakonodavecot (ili organot {to go donel propisot) navistina go sakal.
Za toa da se otstrani, upotrebenite izrazi ili zborovi se tolkuvaat
potesno, im se dava potesno zna~ewe, takvo kakvo {to toa mu soodvestvuva
na vistinskata smisla na zakonot.
Ekstenzivnoto i restriktivnoto tolkuvawe se ispravni metodi
na tolkuvawe. Me|utoa, toa ne e slu~aj dokolku se prifatat kakvi i da
e apriorni pravila za zadol`itelnosta na edniot ili drugiot od ovie
metodi. 437 Postoi samo edno op{to pravilo: tolkuvaweto mora da bide
takvo da ja objasni vistinskata smisla na normata i da ne pretstavuva
pre~ekoruvawe na taa smisla. Toa mo`e da ima za posledica potesno
ili po{iroko sfa}awe na normata. Dopu{teno e i ednoto i drugoto.
Edna{ zaklu~okot mo`e da bide deka normata bila skr`ava i rekla
pomalku odo{to trebala da ka`e, a drugpat deka rekla pove}e odo{to
toa bi í odgovaralo na vistinskata smisla na konkretnata norma. 438
Jasno e me|utoa, deka primenata na ovie metodi treba da se vr{i so nu-
`na pretpazlivost, osobeno kaj ekstenzivnoto tolkuvawe za da ne se
navleze vo nedozvolena analogija.
Koga e vo pra{awe ovoj vid tolkuvawe mora da se ima predvid
deka Ustavniot sud mora da gi ima predvid politi~kite, ekonomskite
i socijalnite momenti koi stojat zad pravnata norma i ne smee pravnite
normi da gi tolkuva premnogu restriktivno, mehani~ki i formalisti~ki.
Toga{, pak, koga gi tolkuva, odnosno zema predvid site tie
okolnosti, toa mora da go pravi sestrano, a ne impresionalisti~ki.
Kon politi~kiot `ivoten poredok na koj se odnesuva ustavnata norma
i koj bara negovo odlu~uvawe, Ustavniot sud ne smee da mu pristapi
bez sekakvo u~estvo. Bi bilo iluzija i nedopu{ten formalisti~ki pozitivizam
na podra~jeto na ustavnoto pravo da se smeta deka normata
mo`e sama so sebe da se tolkuva, a ednovremeno da ne se napravi obid
seto toa da se stavi vo smislen odnos so politi~kata stvarnost. Pri
ustavnoto sudewe mora da se uva`uvaat i site fakti vrz koi se zasnova
nekoe sporno pra{awe spored na~eloto ex facto ius orbitur (pravoto proizleguva
od faktite).
3. NA^IN NA TOLKUVAWE
Spored na~inot na tolkuvaweto se razlikuvaat pove}e metodi
na tolkuvawe. Pritoa, samoto tolkuvawe na odredna norma sekoga{
437
Taka, denes vo krivi~noto pravo ne se prifa}a praviloto spored
koe krivi~nopravnite normi treba sekoga{ tesno da se tolkuvaat ili deka
tie sekoga{ mora da se tolkuvaat vo korist na obvinetiot (in dubio mitius: naprotiv
kako edno pravilo za ocena na procesnite dokazi treba da se uva`i na-
~eloto in dubio pro reo). Vidi: Ba~i}, F. Krivi~no pravo, op}i dio, Informator, Zagreb,
1978, str. 109.
438
Vidi: ibid, str. 108-109.
700