Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

- Aposteriorna kontrola, glavno od strana na sudovite, na ustavnosta
na dogovorite i prethodna kontrola glavno od strana na administracijata,
na usoglasenosta na nacrt - zakonite vo odnos na postoe~kite
dogovori, za da se isklu~at site mo`ni konflikti me|u me|unarodniot
dogovor i doma{nite zakoni, koi mo`at da ja kompromitiraat
me|unarodnata odgovornost na dr`avata vo slu~aj na prekr{uvawe na
nekoi odredbi od dogovorot. 426
4 Vo nekoi dr`avi statutost na nekoi dogovori mo`e da bide
inferioren vo odnos na zakonite. Takov e slu~ajot so dogovorite koi
se vo isklu~iva nadle`nost na administracija ili koi se sklu~eni od
strana na istata po ovlastuvawe od parlamentot. Vo toj slu~aj dogovorot
ima sila na izv{en akt (dekret, ministerska odluka i sl.) preku
koj se primenuva vo doma{niot praven sistem (Avstrija, Germanija,
Grcija i dr.). Ova e relativno isklu~itelno re{enie, koe obi~no se
odnesuva na dogovori od vtorostepena va`nost. 427
Vo vrska so istoto dadeni se slednite preporaki:
a) Ne treba da se doveduva vo pra{awe prioritetot na me|unarodnoto
pravo nad doma{nite zakoni. Toa e preduslov za postoeweto
na me|unarodnoto pravo. Za toa e dovolno povikuvaweto na ~l. 26 (pacta
sund servanda) i ~l. 27 (me|unarodnoto pravo i po~ituvaweto na dogovorite)
od Vienskata konvecnija od 1969 godina koja gi postavuva pravilata
na me|unarodnoto pravo vo odnos na dogovorite. Prvenstvoto na
me|unarodnoto pravo dr`avite go prifa}aat zakonski ili fakti~ki.
Ovaa sostojba e u{te pozna~ajna za posebnite me|unarodni pravni sistemi
kako toj na Evropskata unija. Specifi~nosta na me|unarodnoto
pravo e vo toa {to toa e pravno obvrzuva~ko za dr`avite - od dr`avite
ne se bara formalno da go priznavaat negovoto prvenstvo pred nacionalnoto
pravo, tuku tie mora da se pridr`uvaat kon nego vo celost, na
na~in na koj tie samite }e odlu~at. Bi se smetalo za ~ekor napred dokolku
dr`avite, a osobeno novite demokratii, vo svoite ustavi i zakonodavstvoto
se pove}e ja priznavaat superiornosta na me|unarodnoto
nad doma{noto pravo.
b) Pred prifa}weto na obvrskite od nekoj me|unaroden dogovor,
sekoja dr`ava mora da bide sigurna deka toj e kompatibilen so
doma{nata legislativa, a osobeno so Ustavot. Dokolku postoi nekoja
nekompatibilnost, a dr`avata saka da bide u~esnik vo dogovorot,
mora prvo da go prilagodi svojot ustav ili legislativa kako bi se ots-
426
Avstrija, Germanija, ^e{ka, Polska, Gruzija, Ungarija. Vidi: ibid,
str. 6.
427
Ekonomides, K, Odnosot mje|u me|unarodnoto i doma{noto pravo,
Evropska komisija za demokratija preku pravoto, Sovet na Evropa i Centar
za dokumentacija i informirawe na Sovetot na Evropa, Skopje, 1999, str. 15-
17. (Economides, Constantin, The Relationship Between International and Domestic
Law, Science and Technique of Democracy, No. 6. Veneci Commission, 1993.)
671