Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

koni, no vrz niv mo`at da vlijaat podocna donesenite zakoni (Germanija,
Avstrija, Danska, Finska, Ungarija, SAD, Irska, Italija, [vedska,
Velika Britanija, Turcija, Norve{ka, Romanija, Albanija, ^e-
{ka, Polska i dr.). Me|utoa, iako ovie dr`avi ne ja priznavaat superiornosta
na dogovorite nad posledovatelnoto nacionalno zakonodavstvo,
tie prezemaat i prifa}aat merki za da se spre~i konflikt me|u doma{niot
zakon i me|unarodniot dogovor {to e zaklu~en od nea.
Takvi merki mo`at da se sostojat vo slednovo:
- Prethodna kontrola, osobeno od strana na ustavnite sudovi,
na ustavnosta na dogovorot, taka {to vo slu~aj na konflikt me|u dogovorot
i Ustavot, ustavot mo`e da se dopolni so amandman pred da se
prifati me|unarodnata obvrska (Francija, Ungarija, Italija, Bugarija,
[panija, Romanija), 425
- Inkorporacija vo specifi~ni zakoni klauzula koja utvrduva
deka zakonskite odredbi }e se primenuvaat samo dokolku ne doa|aat vo
konflikt so me|unarodnite dogovori koi se odnesuvaat na istoto pra-
{awe, a koi dr`avata gi potpi{ala (Romanija, Bugarija, ^e{ka, Albanija
i dr.),
- Tolkuvawe na dogovorot od strana na administracijata, a osobeno
od strana na sudovite, za da bide vo harmonija so dogovorot zemaj}i
go predvid na~eloto za obvrskata na dr`avata da gi po~ituva me|unarodnite
dogovori i da obezbedi dostojno mesto za taa obvrska vo svojot
vnatre{en praven sistem (Finska, SAD, Danska, Romanija, Norve-
{ka, [vedska),
425
Naj{irok prostor za dejstvuvawe, iako bitno ograni~en so proceduralnite
uslovi za iznesuvawe na pra{awe za ustavnosta na me|unaroden dogovor
pred sudot imaat ustavnite sudovi koi vr{at preventivna kontrola. Kaj
niv podednakvo e nesporno deka me|unarodniot dogovor {to sî u{te ne e ratifikuvan
mo`e da se kontrolira i od aspekt na nadle`nosta na organite za negovo
sklu~uvawe i od aspekt na negovata sodr`inska usoglasenost so ustavot.
Ustavniot sovet a Francija, na primer, vo pove}e navrati imal prilika da se
zanimava so kompatibilnosta na me|unarodnite akti so Ustavot. Taka, vo 1999
godina, Sovetot ja spre~i ratifikacijata na Evropskata konvcencija za regionalnite
malcinski jazici, zatoa {to taa go doveduva vo pra{awe statusot na
francuskiot jazik. Soglasno ~l. 54 od francuskiot Ustav na ratifikacijata
na takva me|unarodna konvencija mora da i prethodi promena na Ustavot, {to
vo Francija nae se slu~i. Za razlika od toa, nesoglasnosta na Rimskiot Statut
na Me|unarodniot krivi~en sud od 1998 {to ja utvrdi Sovetot, predizvika
promena na Ustavot kako uslov na ratifikaciata, so koja se premosti problemot
na imunitetot na pretsedatelot na Republikata i drugi pretstavnici na
dr`avata garantiran so Ustavot na Francija... Ustavniot sud na Slovenija,
isto taka, so svoja odluka predizvika promena na Ustavot zaradi ratifikacija
na Evropskiot dogovor so Evropskata Unija koi se odnesuvaa na imotnite
prava na strancite. Ibid, str. 8-9.
670