Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

Vo odgovorot na postavenoto pra{awe trgname od anketata koja
ja sprovede Komisijata za demokratija preku pravoto (Venecijanskata
komisija) na Sovetot na Evropa vo triesetina dr`avi koja go poka`uva
odnosot na dr`avite kon me|unarodnoto pravo. Mestoto na me|unarodniot
dogovor vo doma{noto pravo na anketiranite dr`avi e razli-
~no. Rangot na toj izvor vo odnos na doma{nite zakoni e razli~en. Re-
{enijata vo toj pogled vo nekoi dr`avi (Francija, Holandija, [panija,
Grcija, Portugalija) se nao|aat vo samiot Ustav, a vo druga tie
proizleguvaat od praktikata, a osobeno od judikaturata na visokite
sudovi (Belgija, Italija, [vajcarija i dr.).
Vo toj pogled dr`avite se grupirani na sledniov na~in:
1 0 Vo prvata grupa na pomal broj dr`avi propisno sklu~eniot
dogovor ima prvenstvo pred doma{noto pravo vo celost, vklu~itelno i
pred Ustavot (Holandija, Belgija, Luksemburg). Vo nekoi od niv dogovorot
mo`e da ima direktno vlijanie vrz Ustavot (da go dopolnuva
Ustavot ili da predviduva otstapuvawe od nego). 424 Drugi dr`avi go
priznavaat statusot na dogovorot kako superioren ili ednakov na Ustavot
dokolku toj e odobren od parlamentot so zgolemeno mnozinstvo
(Finska, Avstrija). Vo najnovo vreme, nekoi dogovori od najgolema
va`nost, kako {to se onie za formiraweto na Evropskata Zaednica,
mo`e da imaat superiorna pozicija nad nekoi odredbi od Ustavot, a za
niv naj~esto e potrebno da se sprovede referendum.
2 0 Vtora grupa dr`avi ja priznava superiornosta na dogovorite
nad prethodnoto i nad idnoto zakonodavstvo (Francija, [panija, [vajcarija,
Portugalija, Grcija, Bugarija, Kipar, Hrvatska, Slovenija).
Ovie dr`avi za ova odreduvaat opredeleni uslovi: odobruvawe na dogovorot
od zakonodavnata vlast, ispolnuvawe na uslovot za reciprocitet,
t.e. primena na dogovorot od strana na drugiot potpisnik.
Drugi dr`avi bliski na ovaa kategorija ne im davaat prioritet
na site dogovori nad sopstvenite zakoni, tuku samo na onie od niv,
kako {to se dogovorite za za{tita na ~ovekovite prava, koi na toj na-
~in dominiraat nad koj i da e sprotiven zakon (Lihten{tajn, Rusija,
Romanija, ^e{ka).
3 0 Pove}eto od dr`avite go zastapuvaat praviloto deka dogovorite
imaat sila na zakon. Pritoa, pridr`uvaj}i se kon na~eloto lex posteriori
derogat priori, dogovorite imaat prioritet pred prethodnite za-
424
Vo ovie dr`avi me|unarodnite dogovori dobivaat rang na ustav.
Taka, na primer, spored ~l. 91 od Ustavot na Holandija parlamentot mo`e da
odobri (ratifikuva) me|unaroden dogovor {to e vo konflikt so Ustavot, so
dvotretinsko mnozinstvo glasovi. Takviot dogovor prakti~no stanuva norma
od ustaven rang. Vo Ustavot na Turcija (~l. 90), iako me|unarodnite dogovri
imaat ednakov rang so zakonite, sepak izre~no e zabraneto tie da se osporuvaat
pred Ustavniot sud, {to implicira nivna superiornost vrz celokupniot
praven poredok, vklu~uvaj}i go i Ustavot.
669