Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

4 0 Sudskata praktika (jurisprudencijata). Me|unarodnite,
kako ni vnatre{nite sudovi, nemaat mo}, nitu ovlastuvawe da sozdavaat
pravni pravila, tuku samo da gi primenuvaat na konkretni slu~ai.
Zada~a na sudot e da ja utvrdi fakti~kata sostojba, t.e. pravnite odnosi
vo dadeniot slu~aj i vrz niv da primeni apstraktni pravni normi.
Zna~eweto i silata na presudata le`i vo faktot deka taa pretstavuva
odluka na nadle`en sudski organ ovlasten da definira so zadol`itelna
pravna sila pravnite odnosi na strankite vo sporot. I samiot ~l.
38d sudskata odluka ja naveduva pod rezerva na ~l. 59 od Statutot vo koj
se veli deka odlukata na Sudot "ima obvrzuva~ka sila samo sprema
stranite i samo vo odnos na toj poseben slu~aj." 422 Me|utoa, i pokraj
toa {to odlukite na me|unarodnite sudovi vo formalna smisla ne se
izvor na me|unarodnoto pravo, tie pretstavuvaat negovi pomo{ni izvori,
ottamu {to so sozdavaweto na tn. precedentni (prvi~ni) odluki
se zazema zna~aen stav vo odnos na opredelen vid sporovi vo me|unarodnoto
pravo.
5 0 Doktrinata. I doktrinata (teorijata na me|unarodnoto
pravo, ustavnopravnata teorija, liberalnodemokratskata teorija), ne
pretstavuva samostoen izvor na pravoto. Me|utoa, poradi nivnata uloga
vo sistematiziraweto, temelnata nau~na analiza vo obrabotkata na
nekoi pravila, kako i uka`uvaweto na opredeleni slabosti na pozitivnoto
pravo i ekspertskite pravni mislewa (opinio iuris) mo`e da ima
zna~ajno vlijanie vo formiraweto na stavot na sudovite vo oddelni
slu~ai i ottamu da se pojavi kako negov sporeden izvor.
6 0 Pravednosta. Smislata i zna~eweto na pravednosta e predmet
na razli~ni sfa}awa vo doktrinata i praktikata. Poimot na pravednosta
ne pretstavuva nekoja cvrsta i postojana pravna kategorija,
tuku toj se menuval naporedno so razvojot na me|unarodnata zaednica.
Denes vo teorijata preovladuva misleweto deka ovoj stav ne mu dava na
sudot nekoja apsolutna sloboda, deka pravednosta ne mo`e da bide protolkuvana
contra legem, tuku deka elementite na pravednosta treba da se
baraat vo postoe~kiot praven sistem. Pravednosta igra odredena uloga
vo popolnuvaweto na prazninite na koi sudot eventualno mo`e da
naide vo postojniot praven poredok. Ili, kako {to ispravno uka`uva
Andra{i, ~l. 38s od Statutot na Me|unarodniot sud odreduva deka sudot
mo`e da sudi ex aequo et bono ako za toa postoi spogodba na strankite.
Spored toa, me|unarodniot sudija ne mo`e da se povika na pravednosta
i da otstapi od propisite na pravoto ako za toa nema izre~no i
jasno ovlastuvawe od strankite. Zna~i, pravednosta sama po sebe (ako
ne e vo pra{awe akcesorna pravednost 423 ) ne e izvor na pravoto - taa e
422
Avramov, S, op. cit, str. 32.
423
Vo edno odredeno zna~ewe pravednosta vo pravoto e vklu~ena vo
ispravanta primena na pravoto. Ottamu me|unarodniot sudija, isto kako i sudijata
vo ramkite na dr`avata, mora spored svojata dol`nost da ja ima na um
667