Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

3 0 Op{ti pravni na~ela priznati od strana na civiliziranite
narodi. Op{tite pravni na~ela priznati od strana na civiliziranite
narodi se tretiot izvor na me|unarodnoto pravo. Toa se apstraktni
normi izvedeni od niza pravila koi se primenuvaat vo vnatre-
{nite poredoci na dr`avite koi vleguvaat vo sostav na me|unarodnata
zaednica. Samata okolnost deka se vo pra{awe normi priznati vo
vnatre{nite poredoci, {to vpro~em e posebno naglaseno vo ~l. 38s od
Statutot, na tie pravila im dava karakter na pozitivno pravo. 420
Pri pomestuvaweto na op{tite pravni na~ela vo redot na izvorite
na me|unarodnoto pravo, avtorite na Statutot trgnaa od postavkata
deka me|unarodniot praven poredok sî u{te ne e celosen i deka
odre~uvaweto od pravosudstvoto mora da bide isklu~eno od me|unarodniot
poredok isto kako {to e isklu~eno od vnatre{niot poredok. Za
da ne dojde vo polo`ba da se proglasi za nenadle`en ili da izjavi deka
predmetot ne e jasen poradi nedostig na primenlivi pravila, na sudot
mu e dadena mo`nost da gi primeni na~elata na vnatre{niot poredok
so cel da gi popolni eventualnite praznini vo pozitivnoto me|unarodno
pravo. Od druga strana, avtorite na Statutot zastanaa na stanovi-
{te deka na Me|unarodniot sud ne smee ili ne mo`e da mu se dade zakonodavna
funkcija: me|unarodniot sudija mora da ostane strogo vo ramkite
na postojnite pravila. Ottamu, vo op{tite pravni na~ela koi gi
ima vo vid ~l. 38s ne treba da se gleda proizvod na filozofski razmisluvawa,
tuku pozitivni pravila prifateni od strana na site ili na
pove}eto od civiliziranite narodi in foro domestico. Tuka vleguvaat na-
~elata od sudskata postapka (na primer, na~eloto nikoj ne mo`e da
bide sudija vo svojot spor - nemo iudex in sua causa, na~eloto na soslu{uvawe
na strankite - audiatur et altera pars, na~eloto na presudena rabota -
res iudicata, na~eloto nikoj ne e dol`en da iznesuva dokazi protiv sebe -
nemo contra se edere tenetur, odnosno deka tovarot na doka`uvaweto le`i
na tu`itelot - actori incubit onus probandi), na~eloto koj go vr{i svoeto
pravo nikomu ne mu nanesuva {teta - qui suo iure utitrur neminem ledit, t.e.
deka {tetnikot nema da odgovara, ako predizvikal {teta vr{ej}i nepraktika
prifatena kako pravo."Andrassy, J. Me|unarodno pravo, [kolska knjiga,
Zagreb, 1984, str. 15.
420
Ovde ne stanuva zbor za poedine~ni normi koi bi bile identi~ni vo
razli~ni pravni sistemi na civiliziranite narodi, tuku za na~ela, t.e. za
voop{tena formulacija na postojnite normi, na primer, na na~eloto za neosnovano
zbogatuvawe. Me|utoa, tie na~ela ne se isklu~ivo na~ela na vnatre{-
noto pravo - tie se zaedni~ko dobro na celokupniot `ivot, iako pojasno se pojavile
vo oddelna granka na pravoto. Me|unarodnoto pravo ne e nekoj sosema
oddelen sistem na normi, tuku e samo edna granka na pravnata nadgradba, pa
ottamu i vo nego va`at na~elata koi spored svojot doseg mo`at da se primenat
i na me|unarodnite odnosi. Ottamu, za niv ne e potrebna nikakva recepcija
ili transformacija od vnatre{noto vo me|unarodnoto pravo. Ibid, str. 20.
665