Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

Sekako deka ne smee da se zaboravi deka postoeweto na na~eloto
na zakonitosta vo krivi~niot kodeks ne zna~i deka so samoto toa i
navistina e obezbedena zakonitosta, istaknuva Ba~i}. Istiot avtor
natamu prodol`uva: "Istorijata ni nudi mnogu primeri deka ova na~elo
~esto bilo samo praven ukras, mrtva bukva. To~no e deka ima malku
nedemokratski zakoni, me|utoa ima mnogu nedemokratska praktika.
Vistinskite izvori na zakonitosta se vo celokupnata priroda na op{-
testvoto i pravniot poredok, vo intenciite na politi~kite i dr`avnite
organi, vo nivnite koncepcii za demokratijata, vo mestoto i polo`bata
na gra|anite vo op{testvoto. Zna~eweto na tie momenti koi
se nadvor od krivi~noto pravo, i op{tata demokratska klima, za na~eloto
na zakonitosta e dotolku pogolemo {to samo vo ograni~ena mera
mo`e da se proceni na~eloto na opredelenosta na zakonskoto bitie na
deloto i {to primenata na krivi~niot zakon se ostvaruva so {iroko
ovlastuvawe na sudot. Za zakonitosta mora da se bori celokupniot narod,
za{to narodot koj se bori za zakonite, se bori za svojata sloboda.
O`ivotvoruvaweto na na~eloto na zakonitosta zavisi od homogenosta
na op{testvoto, od negovata kohezija, od toa na koj na~in vo op{testvoto
se re{avaat temelnite pra{awa na ~ovekot, na koj na~in se po~ituvaat
humanite i moralnite normi koi mu slu`at na op{tiot ~ove~ki
napredok, kakva e op{ata demokratska klima i po~ituvaweto i avtoritetot
na zakonite. Osven pette istaknati krivi~nopravni barawa, koi
ja obezbeduvaat ispolnetosta na na~eloto na zakonitosta, za negovata
vistinska egzistencija, pokraj ve}e navedenoto, potrebno e u{te i slednoto:
ova na~elo da se vrzuva za zakonot kako najvisok praven akt na
demokratski izbraniot pretstavni~ki organ, krivi~nite sudovi da se
vistinski nezavisni, da postoi demokratski konstruirana krivi~na
postapka, da ne se dozvoluvaat prisilni zafa}awa sprema osnovnite
prava na ~ovekot kako sankcii vo nekoja vonsudska postapka." 408
3. Od edna povr{na analiza na elementite {to go so~inuvaat
principot na zakonitosta proizleguva deka se odnesuvaat na eden rakovoden
princip naso~en kon onevozmo`uvawe na zloupotrebite na
organite na vlasta i neposrednite slu`bi vo primenata na represijata,
odnosno kon za{tita na slobodite i pravata na storitelite na krivi~ni
dela od mo`nite samovolija i arbitrernosti na dr`avnite organi
vo pogled na osnovite, obemot i na~inot na primenetata represija
pri izrekuvaweto i izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii. So ova na~elo
vsu{nost, se obezbeduva po~ituvawe na zakonite i drugite pravni
zna~i deka toa delo nu`no }e se slu~i, osobeno ako se napravat prakti~ni usilbi
za otstranuvawe na neadekvatnite uslovi za negovoto manifestirawe.
Ottamu voveduvaweto na preddeliktni merki poradi nivnata golema opasnost
za poedincite i op{testvoto te{ko prodira vo krivi~noto zakonodavstvo,
osven vo nekoi zemji i toa vo specijalni slu~ai.
408
Ba~i}, F. Ba~i}, F. Krivi~no pravosu|e i ustavnost i zakonitost, str. 13.
657