Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

deloto kogo go {titi od omnipotencijata (semo}ta) na dr`avata, postavuvaj}i
zakonski granici preku koi vlasta ne smee da pomine nitu vo
prezemaweto na goneweto, ni vo kaznuvaweto. Na~eloto na zakonitosta
se javuva: kako garancija na pravnata sigurnost (za{tita od samovolieto
i arbitrernosta na pravosudnite organi) i kako samoograni~uvawe
na dr`avnoto pravo na kaznuvawe (za{tita od samovolieto na
dr`avnata vlast). Ottamu, toa pretstavuva osnova za za{tita na pravata
i slobodite na ~ovekot, za{to opredeluvaweto na krivi~nite dela
i sankciite za niv vo krivi~niot zakonik ne zna~i samo ograni~uvawe
na pravata i slobodite na gra|anite, tuku i garantirawe na nivnite
prava i slobodi preku oddeluvaweto na ona {to e zabraneto i kaznivo
od ona {to e dopu{teno, nekaznivo, {to pretstavuva sfera na slobodno
povedenie na gra|anite (seto ona {to ne e zabraneto, pretstavuva
podra~je na slobodno, nekazneno povedenie). Sumarno ka`ano, so nego
se opredeluva op{testvenata polo`aba na ~ovekot i gra|aninot i prostorot
na negovoto slobodno deluvawe.
So ogled na toa {to vo osnova zna~i sprotivstavuvawe na sekakvo
samovolie, na~eloto na zakonitosta povrzno so na~eloto na ustavnosta
pretstavuva neizbe`na maksima na sekoja pravna dr`ava - edno
od osnovnite na~ela na demokratskoto ureduvawe na op{testvoto i
funkcioniraweto na pravnata dr`ava. Toj princip vo isto vreme e i
brana protiv proizvolnata, samovolnata i arbitrerna prisilba sprema
~ovekot. Na~eloto na zkonitost e garancija za op{testvenata stabilnost
i uslov za demokrati~nost na sekojdnevniot `ivot, za kulturno
deluvawe i komunicirawe. Ili, najkratko, na~eloto na zakonitosta gi
{titi slobodite i pravata na poedinecot i pretstavuva potvrda na postoeweto
i nu`nosta na vladeeweto na pravoto nasproti arbitrernosta
i samovolieto koga se vo pra{awe osnovnite vrednosti na ~ovekot
i op{testvoto. 399
2. Ova na~elo kako zna~ajna pridobivka na sovremenoto krivi~no
zakonodavstvo 400 e postaveno vrz nekolku zna~ajni barawa sodr`ani
vo Ustavot i vo Kravi~niot zakonik.
399
Taka: ^ubinski, M. op. cit. str. 20, Srzenti}, N. Principi krivi~nog zakonodavstva
- osnovi za odre|ivanje krivi~ne represije, Godi{nik pravnog fakulteta u Sarajevu,
Sarajevo, br. XXXVI. str. 278. Ba~i}, F. Krivi~no pravosu|e i ustavnost i zakonitost,
JRKKP, Beograd, 1987/4 str. 11 i 13, Lazarevi}, Lj. Osnovni pravci budu-
}eg razvoja jugoslovenskog materijalnog kaznenog zakonodavstva, JRKKP, Beograd,
1989/4, str. 9.
400
Za voveduvaweto na ova na~elo vo krivi~noto zakonodavstvo i krivi~noto
pravo najgolemata zasluga im pripa|a na francuskite enciklopedisti
i na Cezare Bekarija. Negovata latinska formulacija poteknuva od Anselm
Foerbah, a prviot akt vo koj be{e proklamirano e francuskata Deklaracija
za pravata na ~ovekot i gra|aninot od 1791 godina.
654