Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

3. Materijalnata zakonitost kako i materijalnata ustavnost, e
soglasnost na odnosnite akti so odredbite na zakonot za nivnata sodr-
`ina. Dokolku sodr`inata na tie akti ne e vo soglasnost so soodvetnite
zakonski odredbi, takvite akti se materijalno nezakoniti. 396 Materijalna
zakonitost zna~i soglasnost na sodr`inata na podzakonskite
akti i na materijalnite dejstvija so sodr`inata na zakonot. Za postoewe
na materijalnata zakonitost potrebni se dva uslovi:
1 0 sodr`inska usoglasenost na podzakonskite akti so zakonot,
2 0 po~ituvawe na duhot na zakonot vo praktikata od site i sekogo,
a posebno od onie koi{to gi donesuvaat i izvr{uvaat zakonite. 397
Za materijalnata zakonitost su{testvenio e pra{aweto na sodr`inata
i kvalitetot na zakonite, kako i pra{aweto za nivnoto po~ituvawe.
Za ovoj poim klu~no e i pra{aweto na op{tosta na zakonite,
ednakvata primena na zakonite vo praktikata, jasnosta na zakonite i
nivnata kvalitetna podgotovka. 398
4. Nakratko na~eloto na materijalnata zakonitost zna~i vladeewe
na pravoto koe go negira samovolieto i gi podveduva pod odgovornost,
pa i na kazna site postapuvawa nadvor od pravoto, odnosno sekakvo
samovolie i nekontrolirana odluka na onie koi ja ostvaruvaat
vlasta ili drugi javni funkcii i ovlastuvawa.
Zakonitosta pretstavuva postoewe na pravna sostojba, t.e. takov
odnos me|u vlasta i gra|anite i takvo ostvaruvawe na javnite funkcii
koi se zasnovaat vrz primena na zakonot nasproti samovolieto; na
statusot na javnata vlast kako op{testvena slu`ba i na statusot na ~ovekot
komu mu e dozvoleno sî dokolku ne gi naru{uva zakonite i pravata
na drugiot.
Zakonitosta zna~i otfrlawe na staroto apsolutisti~ko na~elo
"Princeps regibus solutus est" (Princepsot ne mora da se pridr`uva na
pravilata na pravniot poredok) ili "Quiquid principi placuit legis habet
vigorem" ([to i da odlu~i princepsot, ima sila na zakon) i moderniot
apsolutizam od 17 i 18 vek: "Pravoto e ona {to na princot mu e drago".
Spored toa zakonitosta vo pravna smisla zna~i deka nikoj ne
mo`e po sopstvena volja da sozdava prava i obvrski i deka sekoj, bez
ogled kaki pravni ovlastuvawa ima e pot~inet na pravniot poredok i
na pravnite pravila. Sekoja vlast e dol`na da gi primenuva pravilata
koja gi donela - i tvorecot na zakonot e pod zakonot. Ili nakratko, nikoj
ne e nad pravoto.
Zakonitosta se odnesuva na pot~inuvawe na va`e~koto pozitivno
pravo i kaj nas se zasnova vrz slednive na~ela:
652
396
Luki}, R. op. cit. str. 55.
397
[kari}, S. op. cit, 91.
398
Ibid, str. 91.