Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

na trgovija so luge i iskoristuvawe na prostitucijata na drugi od
1949 (so nea se unificirani site porane{ni pravila od dotoga{nite
spogodbi i konvencii od taa oblast i e predviden mnogu poefikasen
sistem na kontrola), Dopolnitelnata konvencija za ukinuvawe na
ropstvoto, trgovijata so robovi i instituciite i praktikata
sli~i na ropstvoto, od 1956, Konvencijata za ukinuvawe na prisilnata
rabota od 1957, 93 Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki
prava, (vo ~l. 8 se potvrduva zabranata na ropstvoto), Konvencijata
za eliminirawe na site formi na diskriminacija sprema `enata od
1967, Konvencijata protiv tortura i drugi surovi, nehumani ili
poni`uva~ki kazni ili postapuvawa od 1984.
Posledniot najzna~aen dokument od ovaa oblast e sekako Protokolot
za prevencija, onevozmo`uvawe i kaznuvawe na trgovijata
so lu|e, osobeno so `eni i deca, (dokument A 55/383 na Generalnoto
sobranie) kako i dopolnitelniot dokument na Konvencijata na ON za
spre~uvawe na organiziraniot transnacionalen kriminal. 94 Ovoj dokument
poznat kako Protokol od Palermo, pretstavuva prv univerzalen
instrument {to zafa}a site aspekti koi se odnesuvaat na trgovijata
so lu|e.
Vo site ovie dokumenti se sodr`ani obvrski za dr`avite potpisni~ki
da gi preveniraat ropskite i na niv sli~nite osnosi, prisilnata
rabota, prisilnata prostitucija, nametnatite dolgovi i ropski
uslugi i grubite naru{uvawa na ~ovekovite slobodi i prava vo ovie
sferi. Toa e osobeno slu~aj so Protokolot od Palermo (Antitrafficking
Protocol), vo koj trgovijata so lu|e se razgleduva kako sovremena forma
93
Spored ~l. 1 na ovaa konvencija na MOT (The Abolition of Forced Labour
Convention, br. 105. Usvoena na 25. 06. 1957, vlegla vo sila na 17. 01. 1959),
koja ne be{e ratifikuvana od porane{na Jugoslavija nitu pak e ratifikuvana
od Republika Makedonija, se zabranuva sekoja forma na prisilna ili zadol`itelna
rabota vo sledive pet slu~ai: "a) kako sredstvo na politi~ka
prisilba ili vospituvawe ili kako sankcija za zastapuvawe ili iznesuvawe
na politi~ki mislewa koi ideolo{ki se vo sprotivnost so postojniot politi~ki,
socijalen ili ekonomski poredok, b) kako sredstvo za mobilizacija i
koristewe na rabotnata sila zaardi ekonomski razvoj, s) kako sredstvo na
rabotna disciplina, d) kako kazna za u~estvo vo {trajkovi, e) kako sredstvo
za rasna, socijalna nacionalna ili verska diskriminacija." Spored Komitetot
na eksperti na MOT za primena na konvenciite i preporakite uvodnite
zborovi od ~l. 1 na Konvencijata bea protolkuvani kako zabrana na "sekoja
forma" na prisilna rabota, taka {to se zabranuva i rabota nalo`ena vrz
osnova na sudska odluka, kako i drugi formi na prisilna rabota. Vukas, B.
Me|unarodna organizacija rada i za{tita prava ~oveka, Jugoslovenska revija za me|unarodno
pravo, Beograd, 1989/1-2. str. 98.
94
Protokolot be{e potpi{an od na{ata zemja na 13. 12. 2000 godina vo
Palermo.
64