Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

azni dnevno politi~ki i prakticisti~ki direktivi i pritisoci koi
mo`at da go dovedat vo pra{awe ispravnoto vr{ewe na sudskata funkcija
i da go namalat negoviot ugled vo javnosta. Nakratko, edna od
pretpostavkite za eliminirawe na socijalnata isklu~ivost i pravnata
nesigurnost na gra|anite obezbeduvawe na na~eloto na nezavisnosta
koe ne se ostvaruva samo preku nezavisnosta na pravosudniot sistem,
tuku i preku nezavisnosta na sekoj poedine~en sudija vo ramkite na
pravosudniot sistem.
8 0 Sudiite i pravosudniot sistem mora da im bidat odgovorni
na gra|anite za toa na koj na~in se ostvaruva pravdata. Treba da
postoi nade` deka noviot sudski sistem }e ja razre{i prividnata
protivre~nost pome|u slobodata i odgovornosta na sudijata i }e obezbedi
sudskata funkcija da bide odgovorna op{testvena dejnost, a ne
kastinska (~itaj partiska) privilegija. Vo toj pogled e od treba da se
spomene deka so Ustavot od 1991 kaj nas e vovedena zna~ajnata institucionalna
forma. Stanuva zbor za Sudskiot sovet na Republika
Makedonija koj kone~no mora da se ostvari kako organ {to vo svojot
delokrug na prava i dol`nosti vo odnos na izborot i razre{uvaweto
na sudiite, }e pridonesuva za zacvrstuvawe i ostvaruvawe na sudskata
funkcija i dejstvuvaweto na sudstvoto.
9 0 Sudstvoto treba da se sremi kon donesuvawe takvi odluki vo
koi }e bide po~ituvawe na ~ovekovoto dostoinstvo, obezbeduvawe na
ednakvost na lu|eto vo pravoto, isklu~uvawe od sferata na primenata
na dr`avnata prisilba na seto ona {to mo`e da go zagrozi integritetot
na li~nosta, {to go poni`uva ~ovekot, {to zna~i nehumano i svirepo
postapuvawe, odnosono pristap kon ~ovekot kako slobodno, svesno
i odgovorno su{testvo. Poradi dr`avnata prisilba so koja se
slu`i, kaznenata politika na krivi~noto pravosudstvo mora da bide
zasnovano strogo vrz zakonot, so site onie atributi koi í se svojstveni
na edna pravna dr`ava.
10 0 Sumarno zemeno pravnata polo`ba za sekoe lice treba da
bide lesno voo~liva i prifatliva, a odlukite na sudot mora da bidat
predvidlivi za adresatite na pravnite normi. Vo taa smisla traba da
se spre~i sekoe samovolno vr{ewe na tretata vlasta od strana na sudot
i da se obezbedi op{ta pravna sigurnost na gra|anite. Vo ramkite
na taa pravna sigurnost, kako op{to na~elo vo pravoto treba da se razlikuvaat
i izvedeni pravni na~ela kako {to se: pravna jasnost (donesuvawe
na razumni zakoni), pravna predvidlivost (soglasnost so o~ekuvawata
na pravnite subjekti), pravna stabilnost (zakonite ne mo-
`at da se menuvaat sekoj moment), praven mir i sproveduvawe na pravoto.
Nakratko, mora da se po~ituvaat dobrata, interesite i vrednostite
na sekoj poedinec steknati vo soglasnost so postojniot praven
poredok (pravna sigurnost preku garancijata na steknatite prava). 379
379
Stojanovi}, D. Pravno-eti~ki principi i pravna dr`ava, Pravni `ivot, Beog-
639