Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

jektivnite slabosti i propusti. Ottamu, spored moe mislewe mora da
se deluva vrz nadminuvawe na slednite problemi:
1 0 Problemite na sudstvoto treba da se prou~uvaat naporedno
so drugite op{testveni problemi, za{to samo na toj na~in e mo-
`no iznao|aweto na kompleksni, a ne samo parcijalni re{enija. Od vakvoto
sfa}awe proizleguva deka nedostatocite na pravosudstvoto ne
mo`at da se posmatraat isklu~itelno od gledi{te na pravosudniot
sistem koj sam po sebe ne mo`e da ima ni apsolutno pozitivni, ni apsolutno
negativni vrednosti. Kako del na op{tiot op{testven sistem,
sudskiot sistem deluva i se razviva vo uslovi na opredeleni odnosi
koi toj ne gi sozdava, tuku im se prilagoduva i relativno vlijae na nivniot
razvoj.
2 0 Obezbeduvawe na adekvatno funkcionirawe na sudskiot sistem
preku negova podobra organizacija.
3 0 Deluvawe na sudskiot sistem vo soglasnost so osnovnite vrednosti
na zaednicata i obezbeduvawe na demokratskite vrednosti na
taa zaednica.
4 0 Obezbeduvaweto efikasna pravda. Toa vo najmala raka zna~i
obezbeduvawe pravda so ~ove~ka dimenzija (pravda koja im odgovara na
vrednostite, interesite i streme`ite na sovremeniot ~ovek), od edna,
i takva pravda koja, od druga strana, treba da bide blagovremena. Taa
pravda mora jasno da bide definirana kako ednakvost i pravednost na
site pri izrekuvaweto sudskite odluki vo koi se nu`no vklu~eni tri
pravila: a) reciprocitet, ednakvost, b) srazmernost, ekvivalentnost, i
v) neizbe`nost na retribucijata, ili poto~no, izbegnuvawe na privilegiran
odnos na prisilbata na dr`avata preku odlukite na sudot. Od
ovie pravila nejprvin proizleguva deka pravedna e onaa odluka {to
vodi smetka za ednakvo protivpravno dejstvie da se primeni ednakva
represija vtoro, pravedna e onaa odluka so koja poednakvo se postapuva
so ednakvi (sli~ni) slu~ai i soodvetno na toa, neednakvo se postapuva
vo razli~ni slu~ai, i treto, odlukata e pravedna samo dokolku ne doveduva
do priviligirawe na opredelni grupi gra|ani.
Pritoa, kaj nas posebno vnimanie zaslu`uva tretoto pravilo.
Ova pravilo vo su{tina zna~i zabrana na razli~en tretman vo krivi-
~noto pravo {to ne e opravdan: zabrana na razli~na kriminalna politika
vo krivi~noto gonewe, kvalifikacijata na delata i tretmanot za
vreme na izdr`uvaweto na kaznata vo zavisnost od socijalnite stavovi,
nivoto na obrazovanieto, verskata i nacionalnata pripadnost. Nakratko,
na~eloto na ednakvost ne zna~i samo deka nikoj ne smee da bide
kaznet za delo koe ne e opredeleno vo zakonot (na~elo na legalitet),
tuku i deka sekoj treba da bide kaznet za delo koe e opredeleno vo zakonot.
Nepridr`uvaweto kon ova na~elo vodi kon samovolie i arbitrarnost
koe ovde ne se sostoi vo primenata na represivnite merki,
tuku vo otsustvo na nivna primena toga{ koga za toa ima zakonski
osnovi i koga toa kriminalno politi~ki e opravdano. Takvata krimi-
636